SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
C8221
Pravila
KREDITNEGA DRUŠTVA Mestne hranilnice ljubljanske
v Ljubljani.

Pravila
Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske
v Ljubljani,
sklenjena na občnih zborih 26. aprila 1912, 29. aprila 1913 in
22. maja 19l7/	/<?/#
Ustanovitev, ime in namen društva.
§ 1.
Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. novembra 1908 je Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani ustanovila kreditno društvo, ki je osnovano na podlagi vzajemnosti svojih članov in se imenuje:
„Kreditno društvo Mestne hranilnice i ljubljanske“.
'-z'	& (%v!c e<--tsć
Društvu namen je/ zTdovoljevanjem kreditov podpirati kredita zmožne osebe in tvrdke v avstrijskih planinskih deželah, predvsem pa take, ki se pečajo s trgovino in obrtom v Ljubljani in na Kranjskem
1
Denarna sredstva.
§ 2.
Sredstva za dosego društvenega namena so:
1.	varnostni zaklad,
2.	rezervni zaklad,
3.	tekom opravilnega leta prejete obresti in drugi dohodki,
4.	denarna založba, ki jo Mestna hranilnica ljubljanska da društvu na razpolago. Ta denarna založba, ki se je prvotno določila na K 500.000'—, se more po sklepu hranilničnega upravnega odbora, čim so izkušnje pokazale potrebo, praviloma zvišati do 15 % vložnega imetja, ki ga upravlja Mestna hranilnica ljubljanska.
Občinski svet ljubljanski si pri tem pridržuje pravico:
a)	določati vsakoletno založbo na gotov najvišji
znesek in
b)	potrjevati vsakoletne računske zaključke in bilance Kreditnega društva.
Konstituiranje društva.
§ B.
Kreditno društvo mestne hranilnice ljubljanske se je konstituiralo na občnem zboru dne 26. avgusta 1909, ko je hranilnični upravni odbor v seji dne 13. avgusta sprejel prvih 26 priglašencev za društvene
glane'	Članstvo.
§ 4.
Društveni člani morejo postati vse one svoje-pravne ter kredita zmožne osebe in tvrdke, ki samo-
-f^o s i 'i e/ i/i/t
stojno opravljajo svoje posle v-Ljubljani ali v kakem drugem kraju avstrijskih planinskih dežel.
Sprejem v Kreditno društvo.
§ 5.
Sprejema se v Kreditno društvo na podlagi pismene, na odbor Kreditnega društva naslovljene prošnje.
O prošnjah odločuje odbor Kreditnega društva sporazumno s hranilnico ali z organi, ki jih hranilnica v to pooblasti. Enako je ravnati pri prošnjah za zvišanje kreditov. Če se prošnja odkloni, ni treba navesti razlogov, ki so bili za odklonitev merodajni.
§ 6.
Kdor je že član kakega drugega kreditnega ali sploh na načelu vzajemnosti osnovanega društva, se vkljub temu lahko sprejme za člana, ako to ustreza zahtevam § 4. Mora pa v svoji prošnji navesti, pri katerem takem društvu da je že udeležen in kolike da so njegove obveznosti v denarnem kreditu vobče.
Imenik članov.
§• 7.
O društvenih članih je pisati imenik, v katerega je pod zaporednimi števili vpisati ime, priimek, stan, poklic in bivališče vsakega društvenika, potem dan vstopa, odpovedi, smrti, izključenja ter dan izstopa.
Vpogled v imenik je dovoljen vsakemu društvenemu članu in upravniku Mestne hranilnice ljubljanske.
Odmera kredita.
§ 8.
Kredit se sme dovoljevati samo društvenim elanom in sicer po meri njihove gospodarsko utemeljene potrebe denarja.
Najnižji kredit, ki se sploh sme dovoliti enemu elanu, se določa na K 100'—, najvišji pa praviloma ne presegaj vsote K 30.000'—.
Pravice in dolžnosti članov.
§ 9.
Društveni člani dobe s svojim vstopom v društvo pravico:
a)	da smejo izkoriščati kredit do onega najvišjega zneska, ki jim ga je društveni odbor dovolil po določilih § 5. teh pravil;
b)	udeleževati se občnih zborov in na teh staviti predloge, glasovati, voliti in voljeni biti.
§ 10.
Kdor pristopi k društvu, mora, preden začne izrabljati kredit, najdalje pa tekom enega meseca potem, ko je bil o sprejemu v društvo obveščen, vplačati V4 °/o °d zneska dovoljenega mu kredita kot pristopnino v društveni rezervni zaklad. Enak prispevek je plačati tudi za vsako zvišanje kredita.
Vsak član je dalje zavezan imeti v društvenem varnostnem zakladu kavcijsko vlogo v znesku 10% vsakčas dovoljenega mu kredita.
Ako se kredit prenese od ene osebe ali tvrdke na drugo, je za prenos enkrat za vselej plačati v rezervni zaklad V4 % 0(! iznosa prenešenega kredita.
Vplačila v varnostni in rezervni zaklad se potrjujejo članom v posebnih deležniških knjižicah.
§ H-
Vsak član jamči od dne, ko pristopi, v razmerju in do visokosti dovoljenega mu kredita (to je onega zneska, po katerem se je odmeril njegov prispevek za varnostni in rezervni zaklad), ne oziraje se na to, ali je sam kredit izkoristil popolnoma, deloma, ali pa prav nič, — za vse obveznosti vseh ostalih društ-venikov, katere nastanejo vsled članstva pri Kreditnem društvu.
Pri sprejemu v društvo mora vsak član podpisati in društvu izročiti pravnoobvezno listino, v kateri izrečno izjavi, da je vzel določila pravil in poslovnega reda na znanje, da se jim bode pokoraval in zlasti, da prevzema zavezo po pravilih.
§ 12.
Jamstvo vsakega na novo pristopajočega člana se razteza na vse še tekoče posle vseh poprej pri-stopivših društvenikov, izvzemši one društvene terjatve, ki so bile dne 1. januvarja tistega leta, v katerem je pristopil novi član, že zapadle in ki si je društvo zanje že pred tem dnevom (1. januarjem onega leta, v katerem je pristopil novi deležnik) pridobilo pravico, da si jih poplača iz rezervnega (§ 34.) ali pa iz varnostnega zaklada društvenih članov (§ 15.).
Za neizterljive je smatrati društvene terjatve tedaj, čim in v kolikor se je enkrat brezuspešno z izvršilom seglo nanje.
§ 13.
Vsak društveni član je zavezan nemudoma rešiti društvu od njega izročene akcepte takih oseb ali tvrdk, ki postanejo kesneje očitno plačila nezmožne, ali ki niso izpolnile svojih obveznosti napram društvu, a zato se mu povrnejo obresti, ki odpadejo na še odprti tekoči rok.
Istotako se povrnejo tudi predplačane obresti glede prostovoljno pred dospetkom rešenih menic; vračuni pa se pri tem manipulacijska pristojbina.
Varnostni zaklad.
§ 14.
Kavcijske vloge članov, predpisane v § 10., tvorijo društveni varnostni zaklad, ki jamči v svoji celoti za obveznosti vseh članov napram društvu oziroma Mestni hranilnici ljubljanski. — Odstop, pri-sojilo, zastava ali sodna prepoved kavcijskih vlog je vsled tega mogoča le nekvarno pravicam, ki jih ima društvo oziroma hranilnica do njih.
§ 15.
Varnostni zaklad ostane toliko časa nedotaknjen, dokler zadostuje rezervni zaklad (§ 34.), da se pokrijejo obveznosti, ki jih kak član morebiti ni izpolnil.
Drugače pa se sme za taka poplačila potrebna vsota začasno vzeti iz varnostnega zaklada, če ta zadošča; toda člani morajo iz tega zaklada vzete vsote in, če bi varnostni zaklad ne zadoščal za poplačila, vsote, ki so za ta poplačila ter za obnovljenje celega varnostnega zaklada do pravilne višine po-
trebne, doplačati Kreditnemu društvu potom poraz-delbe v razmerju dovoljenih jim kreditov (§ 11.), in sicer na način, v času in visokosti, kakor to določi hranilnica [§ 57. a) 2].
Ce je rezervni zaklad dosegel 25 % varnostnega zaklada, se ti doplačani zneski povrnejo v tem času Kreditnemu društvu še pripadajočim članom iz bilančnih prebitkov, ki se po § 33. stekajo v rezervni zaklad, to pa le po sklepu društvenega odbora in v izmeri, ki jo ta določi.
§ 16.
V varnostni zaklad vloženi zneski se vporabljajo za pravilom ustrezajoče posle. Kadar rezervni zaklad znaša vsaj že 25 % varnostnega zaklada, sme društveni odbor nakazati članom izplačilo obresti kavcijskih vlog in sicer v odstotni izmeri, ki se določi od primera do primera. — Te obresti dotekajo po odobrenju bilance naknadno za celo leto v izplačilo in se po dospelosti ne obrestujejo dalje.
Za doplačila, ki so jih člani dali po § 15., se obresti ne povračajo.
Razveza kreditnega razmerja.
§ 17.
a)	Po izobčenju.
Odbor Kreditnega društva kakor tudi skupščina hranilničnih odposlancev sme vsak čas — poslednja po zaslišanju imenovanega odbora — brez navedbe razlogov vsoto kakemu članu dovoljenega kredita znižati ali mu pa tudi popolnoma odreči pravico ude-
ležbe pri Kreditnem društvu ter zahtevati in terjati od člana in od porokov takojšnje plačilo od udeleženca izrabljenega kredita z obrestmi in stroški vred. Naprej plačane obresti se od dneva zahtevanega plačila poračunijo na glavnico.
§ 18.
b)	Po odpovedi.
Vsak član ima pravico, da udeležbo pri kreditu opusti popolnoma ali deloma.
Ta pravica pa se more uveljaviti le s pismeno, na društveni odbor naslovljeno odpovedjo.
§ 19.
c)	Po prestanku kredita.
Dovoljeni kredit prestane:
1.	ako član umrje;
2.	ako preloži svoj obrat ali se izseli v kraje izven avstrijskih planinskih dežela;
3.	ako postane plačila nezmožen ali če pride v konkurz;
4.	ako nastane kaka prememba deležnikov tvrdke, ki uživa kredit, če se ni ugodilo prošnji za prenos kredita;
5.	ako se dožene, da je član v svoji pristopni prijavi navedel napačne podatke o svoji udeležbi pri kakem drugem kreditnem ali sploh na načelu vzajemnosti osnovanem društvu ali da je to okolnost zamolčal;
6.	ako član ne plača poviška vloge za varnostni zaklad tekom enega meseca potem, ko se mu je
dostavil pismeni opomin, ali ako ne izpolnuje drugih v pravilih določenih dolžnosti.
Pravne posledice razvezanega kreditnega razmerja.
§ 20.
Član, ki iz kakršnegakoli razloga (§§ 17., 18., 19.) izstopi iz Kreditnega društva, izgubi, seveda z dnem izobčenja (§ 17.), odpovedi (§ 18.) ali prestanka kredita (§ 19.), vsako pravico še nadalje uživati kredit in njegov v varnostni zaklad vplačani znesek jamči v prvi vrsti kot kavcija za vse njegove v polnem obsegu še ne poravnane obveze, zlasti tudi za več kot tri leta zaostale obresti, za sodne in izvensodne stroške in za morebiti predujemno zanj plačano zavarovalno premijo.
Izstopajoči jamči kot član za vse v pravilih določene obveze do prihodnjega bilančnega zaključka, ki se izvrši v šestih mesecih od dneva razveze kreditnega razmerja. Ko občinski svet bilančni zaključek odobri, se z izstopivšim članom obračuna na podlagi tega zaključka.
Pri tem obračunu se vse zapadle, a nepoplačane društvene terjatve proti kakemu članu, kakor tudi vse še ne zapadle menice, katerih obvezanci so se spoznali za plačila nezmožne, kolikor niso z rezervnim zakladom pokrite, odštejejo kot izguba od njegovega deleža pri varnostnem zakladu razmerno s kreditom, ki je bil dotičnemu članu dovoljen (§ 11.). Ako ta obračun pokaže dolg za izstopivšega deležnika, je le-ta obvezan plačati Kreditnemu društvu dolg v
14 dneh po prejemu pismenega opomina in jamči za to do zastaranja po zakonu.
Sicer pa nima izstopivši član nikakih pravic do kakega deleža na premoženju rezervnega zaklada in tudi ne more zahtevati povračila morebiti pridržane kavcije ali drugih doplačil.
§ 21.
Po znižanju ali delni odpovedi kredita se sorazmerno zmanjša jamstvo dotičnega člana in se mu na zahtevo tudi vrne sorazmerni znesek kavcijske vloge. Kdaj da nastopijo pravne posledice in koliki znesek kavcijske vloge da je vrniti, za to so merodajne določbe § 20.
Opravilni delokrog društva.
§ 22.
Kreditno društvo mestne hranilnice ljubljanske je upravičeno v okviru teh pravil:
a)	dovoljevati posojila na menice (§ 23.);
b)	eskontirati opravilne (trgovske) menice in odprte knjižne terjatve (§§ 24. in 26.);
c)	dovoljevati kredite v tekočem računu (§ 27.);
č) dovoljevati kredite proti zastavi sirotinsko
varnih vrednostnih papirjev;
d)	vnovčevati menice (rimese) in opravilne terjatve svojih članov (oskrbovanje inkasa) (§ 29.);
e)	vsakokratni razpoložljivi denar nalagati pri Mestni hranilnici ljubljanski ali pri kakem drugem zanesljivem denarnem zavodu in
f)	oddajati dalje menice, ki so v društveni posesti.
11 —
Posojevanje na menice in menični eskont.
§ 23.
Posojila se dajejo le proti akceptu in sicer praviloma le proti posebnemu zavarovanju. To zovaro-vanje je lahko v tem, da se zastavijo vrednostni papirji, ali dalje v tem, da se za dovoljeni kredit da kavcijska hipoteka, ali končno v tem, da vstopi eden ali več porokov, ki sodolgujejo nerazdelno (na akceptu posojilojemnika).
Na vrednostne papirje se sme posoditi do 80 % njihove kurzne vrednosti, toda nikdar ne čez imensko vrednost.
Za dovoljevanje kreditov proti kavcijskim hipotekam so merodajne v pravilih Mestne hranilnice ljubljanske za dovoljevanje hipotečnih posojil predpisane določbe, ako se poleg hipoteke ne ponudi še kaka druga varnost.
§ 24.
Društvo eskontira opravilne menice, ki se glase na zakonito deželno veljavo, so plačljive v kakem kraju kraljevin in dežel, zastopanih v avstrijskem -državnem zboru, ki ne dospo kesneje kot v šestih mesecih od dne vložitve in ki imajo poleg podpisa (gira) deležnika kredita, kateri jih je vložil, vsaj še podpis druge plačila zmožne osebe ali tvrdke.
§ 25.
Iznos eskontirane menice oziroma na menico danega posojila obremenjuje sorazmerno na menici podpisanim deležnikom dovoljene kredite in ne sme
nikdar presegati skupne vsote od njih še neizrabljenega kredita in sicer niti v tem primeru ne, ako se na menici nahajajo tudi še drugi podpisi (podpisi nečlanov).
Eskont odprtih knjižnih terjatev.
§ 26.
Kreditno društvo eskontira odprte knjižne terjatve, ki so nastale v opravilnem obratu njegovih članov.
Imetnik kredita, čigar terjatev naj se eskontira, mora dotično terjatev odstopiti društvu in odstop poočititi v svojih knjigah. Ako knjižni dolžnik terjatev prizna ter vzame odstop v vednost, se vložniku likvidira eskontna valuta z zneskom do 80 °/o priznane terjatve proti izročitvi za izplačani znesek izdanega akcepta.
Društvo pa si pri tem pridržuje pravico, oni znesek odstopljene terjatve, ki je še na dolgu, zahtevati od odstopnika ali njegovega pravnega naslednika še pred dospetkom eskontirane terjatve vsak čas nazaj, ne da bi bilo potreba zato navesti razloge.
Eskontirana knjižna terjatev se izterja na stroške in nevarnost odstopnika (cedenta).
Tekoči račun.
§ 27.
Članom, ki imajo živahnejši denarni promet, se lahko na njihovo prošnjo otvori pri društvu tekoči račun pod sledečimi pogoji:
a)	Dovoljene kredite je ali zemljiškoknjižno zavarovati, ali pa jih je pokriti z vrednostnimi pa-
pirji ali z akcepti in menicami, ki ustrezajo določilom § 23. in 24. teh pravil.
b)	Obrestno merilo za dolg (debet) in imetek (credit) kakor tudi provizijo in druge stroške določa od primera do primera društveni odbor, oziraje se pri tem na splošni denarni položaj.
c)	Računi se zaključujejo polletno, dne 30. junija in 31. decembra.
č) Kadar v pokritje kredita dana varnost (zastava) odboru več ne zadošča, sme ta kredit znižati ali zahtevati drugo primerno pokritje ali pa tudi takojšnje plačilo še obstoječe društvene terjatve.
d)	Odbor je upravičen zvezo v tekočem računu prekiniti, kadar hoče. V takem primeru dospe ostanek dolga, ki ga izkazujejo društvene knjige, brez predidoče odpovedi takoj v plačilo. Namesto morda prej pogojenih nižjih obresti se od dne zaključka dalje računijo 6 % obresti.
e)	Terjatvi, ki jo ima društvo iz razmerja v tekočem računu napram imetniku kredita, ne more ta nasproti postaviti ugovora kompenzacije zaradi imovine v varnostnem zakladu ali zaradi kake drugačne protiterjatve.
§ 28.
V tekočem računu kakemu članu otvorjeni kredit ne obremenjuje njemu dovoljenega kredita, če je kreditirana vsota po kurzni vrednosti zastavljenih vrednostnih papirjev docela pokrita.
Na podlagi založenih menic v tekočem računu otvorjeni krediti pa obremenjujejo v zmislu določil
§ 25. pravil na dotičnih menicah podpisanim članom dovoljene kredite.
Sprejemanje novcev (oskrbovanje inkasa).
§ 29.
Kreditno društvo sprejema od svojih članov sprejete (akceptirane) ali nesprejete menice, nakaznice, fakture in druge dolžne listine v inkaso pod sledečimi pogoji:
a)	menice morajo imeti vložnikov „giro in bianco“ in biti plačne najdalje v 8 dneh v Ljubljani;
b)	neplačane menice se protestirajo na stroške vložnika, ako ni ta izrečno odpustil protestiranja („brez protesta“, „brez stroškov“);
c)	neplačane ali le z delnim zneskom plačane menice se proti povračilu stroškov s protestom vred izroče vložniku;
č) za oskrbovanja inkasa je plačati provizijo in sicer tudi za neplačane menice.
Ti predpisi se zmislu primerno uporabljajo pri inkasu nakaznic, faktur in drugih dolžnih listin.
Opravilno leto, računski sklep, letno poročilo.
§ 30.
Opravilno leto se začenja z dnem 1. januarja in se konča z dnem 31. decembra vsakega leta. Ob koncu vsakega opravilnega leta se mora sestaviti stanje društvenega aktivnega premoženja in dolgov. Letni sklepni račun obsegaj:
a) izkaz poslovnega prometa, v katerem je po glavnih razpredelkih navesti vse prejemke in izplačila opravilnega leta;
b)	račun dobička in izgube;
c)	bilanco premoženja in
č) poročilo o poslovanju ter izkaz o stanju in naraščanju ali pojemanju števila članov.
§ 31.
V	račun dobička in izgube je vstavljati:
1.	med dohodke (za dobiček): obresti izplačanih kreditov, provizijo, vplačila na že odpisane terjatve, povračila stroškov, dohodke za tiskovine, donos eventualnega zemljiškega posestva itd.;
2.	med izdatke (za izgubo): obresti denarne založbe, ki jo da Mestna hranilnica, obresti varnostnega in rezervnega zaklada, obresti v rees-kontu dalje oddanih menic, upravne stroške, davke in pristojbine, odpise od ustanovnih stroškov in od neizterljivih terjatev, odpise od vrednosti zemljišč i. dr.
Razlika obojestranskih vsot kaže čisti dobiček ali izgubo.
Bilančne izgube se poravnajo v prvi vrsti iz rezervnega zaklada; ako ta ne zadošča, pa iz kavcijskih vlog varnostnega zaklada in iz doplačil v ztnislu § 15.
§ 32.
V	bilanci je navesti:
1) na aktivni strani: eskontirane menice in na akcepte dana posojila (pri tem je ne varne terjatve navesti na konto sospeso z njihovo verjetno vrednostjo), v reeskont dane menice (prehodni po-stavek), terjatve iz prometa na tekočem računu, Neplačane naprejščine, zaostale obresti, naprej dana
plačila za upravne in sodne stroške, zemljiško posestvo itd. izgubo, ki se eventualno pokaže iz računa dobička in izgube;
2) na pasivni strani: vsoto kavcijskih vlog varnostnega zaklada, rezervni zaklad, denarno založbo Mestne hranilnice, dolg v tekočem računu in v računu pro diversi, reeskont (giro-obligo prehodni postavek), hipotečni dolg na zemljiškem posestvu, še ne dvignjene obresti varnostnega zaklada, pred-plačane menične in posojilne obresti, čisti dobiček.
Preden se računski zakluček in bilanca oddasta v tisk, ju je predložiti Mestni hranilnici v pregled. Ako ta v 14 dneh ne graja bilance, jo je smatrati za odobreno.
Razdelitev obrestnega prebitka (čistega dohodka).
§ 33.
Od čistega dobička, ki ga donaša poslovanje Kreditnega društva (§ 31.), prejema Mestna hranilnica ljubljanska toliko časa, dokler rezervni zaklad ne doseže in obdrži višine varnostnega zaklada, 40 %, sicer pa 50 % kot povračilo za stroške, ki so ji nastali vsled upravljanja poslov Kreditnega društva. Nadaljnih 10 % je nagrada odbornikom Kreditnega društva in odposlancem Mestne hranilnice ljubljanske za njihov trud. Ostanek se steka v rezervni zaklad.
Rezervni zaklad in prispevki zanj.
§ 34.
V rezervni zaklad Kreditnega društva se stekajo:
1.	v § 10. določeni prispevki, to je 1/4% dovoljenih,: odnosno zvišanih in prenešenih kreditov;
2.	odkazila vsakoletnega čistega dobička po §§ 33. in 35.;
3.	obrestni dohodki od vlog članov Kreditnega društva za varnostni zaklad, če se niso po § 16. popolnoma ali deloma prisodili članom;
4.	obrestni dohodki lastne glavnice;
5.	dobiček, ki se je dosegel pri prodaji na prisilnih dražbah kupljenih posestev [§ 57. b) 1.];
6.	morebitna poznejša plačila na že odpisane terjatve.
Rezervni zaklad je določen za poravnanje bilančnih izgub in se porablja za v pravilih določene posle. Sme se pa naložiti tudi v sirotinsko varnih vrednostnih papirjih. Njegova imovina se obrestuje na način in v visokosti, kakor to določi vsakokrat odbor Kreditnega društva.
§ 35.
Ko rezervi zaklad doseže višino varnostnega zaklada, se mu od vsakoletnega čistega dobička od-kazuje 25 % toliko časa, da doseže dvojno višino varnostnega zaklada, ostalih 25 % in v poslednjem primeru vseh 50 % pa se kot delež pri dobičku razdeli med društvene člane in sicer po razmerju njihove udeležbe pri kreditu.
Poslovodstvo Kreditnega društva.
§ 36.
Tekoče posle kreditnega društva oskrbujejo uradniki in sluge Mestne hranilnice ljubljanske. Hranilnični uradniki poslujejo tudi kot zapisnikarji
2
— 18
pri vseh občnih zborih in sejah, tičočih se Kreditnega društva.
Zastopa in upravlja pa društvo:
1.	občni zbor društvenih članov in
2.	od njega izvoljeni upravni odbor.
3.	Oblastvom in tretjim osebam nasproti pa zastopa društvo njegov predsednik oziroma predsednikov namestnik ali tisti, ki ga odbor v to pooblasti.
Občni zbor.
§ 37.
Redni občni zbor skliče praviloma vsako leto enkrat po sklepu odbora Kreditnega društva njegov predsednik s tem, da ga objavi v uradnem listu in v kakem slovenskem, v Ljubljani izhajajočem dnevniku, navedši kraj, čas in spored zborovanja.
Preudarku sklicujočega organa je prepuščeno, poslati društvenim članom poleg tega eventualno posebna pismena ali tiskana vabila.
izredne občne zbore je sklicati, kadarkoli zahteva to po sklepu odbora korist društva.
Izredni občni zbor se mora vsekakor brez odloga sklicati, ako zahteva to pismeno deseti del članov ter naznani namen in razloge ali ako to zahteva hranilnična uprava.
Hranilnica je upravičena odpošiljati pooblaščenca, da prisostvuje občnemu zboru.
§ 38.
Pri občnem zboru imajo pravico glasovanja le tisti v Ljubljani stanujoči imetniki kredita, ki so osebno navzoči, zunanji člani pa izvršujejo pravico
glasovanja ali osebno, lahko pa tudi po zato pooblaščenih članih. Trgovske družbe zastopa lahko eden, ki ima pravico podpisovati njih tvrdko, ženske osebe pa kak pooblaščen imetnik kredita, — ako se same ne udeleže občnega zbora —; vendar pa se z nado-mestovanjem ne smejo nikoli več kakor trije glasovi prenesti na enega člana.
Pooblastila, ki morajo biti sodno ali po notarju poverjena, je izročiti predsedniku občnega zbora.
Po pravilih sklicani občni zbor je sklepčen, če je navzočih vsaj 20 članov. Če se pa toliko članov ne zbere, se uro pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom vrši nov občni zbor, ki lahko sklepa ne oziraje se na število došlih članov.
§ 39.
Občnemu zboru predseduje predsednik odbora Kreditnega društva ali pa njegov namestnik; če sta oba zadržana, pa od odbora za to določeni član.
Predsednik daje v povabilu naznanjene pred-inete na razpravo in odreja glasovanje.
Sklepa se z obsolutno večino glasov; če je onoliko glasov, odloča predsednik.
Po pravilih storjeni sklepi so obvezni za vse elane.
Sklepi, proti katerim ugovarja hranilnični pooblaščenec, postanejo pravomočni, ako jih odobri hranilnični upravni odbor.
§ 40.
Vsak društveni član sme pri občnem zboru staviti predloge. Ako se ti ne nanašajo na predmete,
2 *
ki so na dnevnem redu, se o njih obravnava takoj le tedaj, če za to glasujeta dve tretjini navzočih članov; drugače pa se povodom tega predloga, če ga podpira vsaj ena tretjina članov, odloči, ali naj se ta predmet obravnava na izrednem občnem zboru in kdaj naj se ta skliče, ali pa da se odloži obravnavanje do prihodnjega rednega občnega zbora.
Delokrog občnega zbora.
§ 41.
Občni zbor sprejema poročila društvenega odbora in računsko-pregledovalne komisije o poslovanju in računskem zaključku, o stanju varnostnega in rezervnega zaklada ter sklepa o tem in o vsem, kar ne spada izrečno v delokrog društvenega odbora — vse to s pridržkom odobrenja po hranilničnem upravnem odboru oziroma občinskem svetu.
Občni zbor določa Kreditnemu društvu število odbornikov in njih namestnikov ter voli te upravne organe, kakor tudi člane računsko-pregledovalne komisije in njih namestnika.
Računsko-pregledovalna komisija šteje tri deležnike kredita, ki niso odborniki Kreditnega društva, in mora letni zaključek Kreditnega društva samega kakor tudi letni zaključek društvenega rezervnega zaklada pregledati in o tem poročati na prihodnjem občnem zboru.
Voli se vedno z glasovnicami, pri čemer odločuje absolutna večina glasov. Kadar bi se ne dosegla absolutna večina, pridejo člani, ki so dobili največ glasov, v podvojenem številu onih članov, ki jih je
še voliti, v ožjo volitev; če je enoliko glasov, odločuje žreb.
Zapisnik.
§ 42.
Najvažnejše dogodke občnega zbora, sklepe in za njihovo veljavnost bistvene okolnosti, zlasti število navzočih in zastopanih društvenih članov, število in razmerje oddanih glasov je treba najkesneje drugi dan po občnem zboru vpisati v poseben zapisnik in podpisati ga morajo predsednik, zapisnikar, in najmanj še eden navzočih članov. Dan vpisa je treba poočititi v zapisniku.
Zapisnik se hrani v društvenem uradnem prostoru in je vsakemu društvenemu članu kakor tudi hranilničnim upravnikom dano na voljo vpogledati vanj.
Odbor Kreditnega društva.
§ 43.
Odbor Kreditnega društva zastopa društvo toliko, kolikor ni omejen po pravicah občnega zbora in Mestne hranilnice ljubljanske.
§ 44.
Število odbornikov se ravna po obsegu poslov, ne sme pa biti manjše nego dvanajst.
§ 45.
Odborniki se volijo za dobo dveh let, člani ra-cunsko-pregledovalne komisije pa samo za eno leto. Vsako leto odstopi polovica odbornikov, ki se nado-
ineste z novoizvoljenimi. Izstopivši se smejo zopet voliti. Član, ki pride v odbor po nadomestni volitvi, stopi glede svoje opravilne dobe na mesto tistega, kogar naj nadomešča.
Ako tekom leta odpade več nego tretjina vseh odbornikov, tedaj se mora nadomestna volitev vršiti še pred vsakoletnimi novimi volitvami na izrednem občnem zboru. Po preteku prvega leta je odločil žreb, kateri člani da izstopijo iz odbora.
Poslovne dobe odbornikov končavajo s koncem tistega občnega zbora, na katerem se sklepa o letni bilanci.
§ 46.
Odbor voli iz svoje srede predsednika in njegovega namestnika, oba za dobo enega leta, vendar pa se sme vsak po preteku leta zopet voliti. Njiju izvolitev postane pravomočna, ko jo potrdi hranilnični upravni odbor.
§ 47.
Odbor se shaja vsaj po enkrat na mesec in sklepa z absolutno večino glasov. Pri enolikem številu glasov odločuje predsednik. V zadevah, navedenih v § 49. točka 1, so pa dovolilni sklepi samo takrat veljavni, kadar se izrečeta zanje vsaj dve tretjini navzočih odbornikov.
Odborovim sejam predseduje društveni predsednik, ako je ta zadržan, pa podpredsednik. Kadar sta zadržana oba, predseduje odbornik, ki ga društveni odbor za to določi od primera do primera.
§ 48.
Odbor je sklepčen, če je navzoča vsaj polovica odbornikov. O njegovih razpravah se vodijo zapisniki, ki jih podpisujejo predsednik, en odbornik in zapisnikar.
Hranilnica ima pravico k odborovim sejam odpošiljati pooblaščenca, katerega je o vsaki seji pravočasno obvestiti.
Delokrog odbora Kreditnega društva.
§ 49.
Odbor Kreditnega društva je sklepajoč organ tega društva v toliko, v kolikor s svojimi sklepi ne odločuje občinski svet, hranilnica ali občni zbor. Njegovi po pravilih storjeni sklepi so obvezni za vse člane Kreditnega društva.
V njegov delokrog spada osobito:
1.	sprejemanje članov (deležnikov kredita) in določanje odmere kredita, ki ga je dovoliti;
2.	razpisavanje doplačila, katero hranilnica zahteva za popolnitev varnostnega zaklada (§ 15.), in določanje, kako je doplačilo izvršiti;
3.	odločanje pri sklepanju poravnav glede zaostalih terjatev in njih odpisa;
4.	eventualno izobčevanje članov Kreditnega društva in zniževanje dovoljenih kreditov (§ 17.);
5.	volitev pravnega konzulenta Kreditnega društva;
6.	cenzura vloženih menic in knjižnih terjatev;
7.	sestavljanje računskih zaključkov, poročil in predlogov za občne zbore;
8.	določanje obrestne mere, provizije in drugih plačil za vse posle Kreditnega društva;
9.	sestava kolegijev cenzorjev (§ 53.);
10.	sklepanje o eventualnem izplačanju obresti od kavcijskih vlog;
11.	pri izstopajočih članih v primeru izgub določba o povrnitvi ali o popolnem ali delnem zapadu kavcije, eventualno o nadaljnem doplačevanju;
12.	sklicavanje občnih zborov in določanje njih dnevnega reda.
§ 50.
Odbornik ne sme niti glasovati, niti navzoč biti pri posvetovanju o svojih ali pa o zadevah, ki jih zastopa kot oblastnik ali pooblaščenec, ali pri katerih je sicer prizadet.
§ 51.
Člani odbora, računsko-pregledovalne komisije ter zastopniki hranilnične uprave in njeni nameščenci so tretjim osebam nasproti v vseh opravilnih društvenih stvareh dolžni najstrožje molčati.
Pravnoveljavno podpisovanje.
§ 52.
Pravne in vse za Kreditno društvo obvezne listine podpisujeta kolektivno predsednik ali njegov namestnik in en odbornik na ta način, da pod tiskano, s štampilijo pritisnjeno ali po komurkoli zapisano društveno tvrdko zapišeta svoji imeni.
Vse druge manj važne spise pa podpisujeta na
isti način društveni uradni vodja in še en hranil-nični uradnik.
Kolegij cenzorjev.
§ 53.
Odbor Kreditnega društva sestavlja v svrho ocenjevanja vloženih menic in knjižnih terjatev kolegije cenzorjev in določa vrsto, po kateri se udeležujejo odborniki posvetovanj.
Kolegij cenzorjev šteje štiri odbornike Kreditnega društva in dva odposlanca Mestne hranilnice. Ako ni navzoč hranilnični predsednik, predseduje eden teh odposlancev. Da sklepi obveljajo, morajo biti navzoči najmanj trije odborniki Kreditnega društva in vsaj en hranilnični odposlanec.
§ 54.
Da se menica sprejme, treba pritrdila večine navzočih cenzorjev. Ce je enoliko glasov, odločuje predsednik. Odklonjena menica se v enaki obliki ne sme nič več predložiti v cenzuro.
§ 55.
Član kolegija ne sme niti glasovati o svoji menici ali o menici svoje tvrdke, niti ne sme navzoč biti, kadar se presojajo menice, ki jih on vloži.
§ 56.
Kolegij cenzorjev ni glede svojih odločb nikomur odgovoren.
Pravice Mestne hranilnice ljubljanske glede na Kreditno društvo.
§ 57.
Hranilnica izvršuje svoje pravice napram Kreditnemu društvu deloma po svojem upravnem odboru, deloma po svojem ravnateljstvu in predsedniku, deloma pa po posebnem v ta namen izvoljenem odseku (po odposlancih).
a)	Delokrog hranilničnega upravnega odbora.
V delokrog upravnega odbora spada osobito:
1.	določati visokost in obrestno mero denarne založbe;
2.	na predlog odbora Kreditnega društva določati način, čas in visokost doplačil, ki jih znabiti morajo v varnostni zaklad plačati deležniki kredita (po § 15.);
3.	pravica ugovarjati sklepom občnega zbora;
4.	pregledovati letne računske zaključke in bilance, še preden se dajo tiskat, oziroma se radi odobrenja predlože občinskemu svetu;
5.	voliti pet odposlancev in zanje določiti poslovnik ;
6.	sestava poslovnega reda za Kreditno društvo in izdajanje navodil hranilničnim uradnikom, ki o-pravljajo posle Kreditnega društva;
7.	predlagati občinskemu svetu razpust Kreditnega društva in sodelovati pri likvidaciji.
Upravnemu odboru pa je na prosto voljo dano pravice odposlancev uveljavljati po ravnateljstvu
Mestne hranilnice ljubljanske in istotako za posamezne posle ustanavljati posebne odseke.
b)	Delokrog hranil nič n ega ravnateljstva in predsednika.
1.	Udeležbo pri sodnih dražbah zemljišč določa hranilnično ravnateljstvo, ki pri tem ni vezano na zadeven sklep društvenega odbora.
Ako je moralo kreditno društvo zdražiti nepremičnino, je denar za zdražnino in za začasno upravo nepremičnine vzeti iz razpoložne denarne založbe, kupljeno posestvo pa je vknjižiti kot društveni imetek z vrednostjo, ki jo hranilnično ravnateljstvo določi z ozirom na vrednostne razmere ob času združitve.
Ako se pri poznejši prodaji, ki naj se kakor hitro mogoče izvrši, doseže kak čisti dobiček, ga je pripisati rezervnemu zakladu, kjer se tudi odpiše slučajna izguba (§ 34. točka 5.).
2.	Hranilnični predsednik ima vsak čas pravico vpogledovati vse knjige in zapiske Kreditnega društva. Na njegovo zahtevo se mu morajo dati vsa pojasnila, katerih želi, zlasti o pravnih korakih, ki jih je vršilo Kreditno društvo proti posameznim članom, o stanju od Kreditnega društva započetih pravd ali izvršil in varnostnih korakov, kakor tudi o stanju morebitnih konkurznih skladov.
Zlasti se mora takoj kratkim potom in potem pismeno obvestiti o tem, če je kdo postal plačila nezmožen ali če je oslabela kaka menica.
Predsednik ima pravico prisostvovati vsaki od-borovi seji Kreditnega društva. On ali pa od njega
določeni odposlanec mora tudi pri vsaki seji cenzurnega kolegija in odposlancev predsedovati in sploh varovati v pravilih določene hranilnične pravice nasproti Kreditnemu društvu.
Predsednik cenzurnega kolegija ima — nazna-nivši vzroke — pravico, odklanjati eskontiranje menic, akoravno se je večina cenzorjev izrekla za njih sprejem.
Če je predsednik Mestne hranilnice ljubljanske zadržan, nadomestuje ga namestnik, ki ga je predsednik izbral izmed odposlancev hranilničnega upravnega odbora.
c)	Delokrog odposlancev upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske.
Hranilnični upravni odbor voli iz svoje srede za dobo enega opravilnega leta pet odposlancev.
V delokrog odposlancev spada osobito:
a)	da pretresajo prošnje za sprejem članov v Kreditno društvo ali za zvišanje kredita že sprejetim članom, da z ozirom na uspeh tega pre-tresovanja in po zaslišanju odbora Kreditnega društva eventualno znižajo vsoto kredita, ki jo je le-ta pripoznal za dopustno, da zahtevajo boljšo varnost ali da popolnoma odklonijo prošnjo, ne da bi bili primorani navesti razloge. Ravno tako smejo po zaslišanju odbora Kreditnega društva odposlanci že dovoljene kredite posameznih društvenih članov znižati na manjšo vsoto ali pa jim tudi popolnoma odreči pravico udeležbe pri Kreditnem društvu (§ 17. a);
b)	da se posvetujejo o predlogih glede Kreditnega društva, ki so jih stavili predsednik ali odbor Kreditnega društva in da v tem oziru stavijo svoj predlog upravnemu odboru Mestne hranilnice ljubljanske;
c)	da nadomestujejo hranilničnega predsednika, če jih ta pozove;
č) da imajo pravico občasno skupno z odborom Kreditnega društva pregledovati dovoljene kredite in tem povodom, če treba, zahtevati večjo varnost ali večja odplačila;
d)	da vpogledujejo vse sejne zapisnike društvenega odbora in da imajo pravico od vodje Kreditnega društva zahtevati pojasnil o sklepih ter drugih dogodkih in
e)	da volijo iz svoje srede dva člana v kolegij cenzorjev.
Posvetovanje odposlancev se vrši pod predsedstvom predsednika Mestne hranilnice ljubljanske ali njegovega namestnika.
Seja odposlancev je sklepčna, če so poleg predsednika navzoči vsaj še trije odposlanci.
Sklepe posvetovanja je vpisati v poseben zapisnik, ki ga podpiše predsednik, en odposlanec in zapisnikar.
Poslovna doba odposlancev se konča vedno 31. decembra vsakega leta.
Skupne seje društvenega odbora in odposlancev sklicuje hranilnični predsednik iz svojega nagiba ali na predlog društvenega odbora ali dveh odposlancev ter naznani predmete posvetovanja.
Posvetovanje vodi hranilnični predsednik ali njegov namestnik.
Glede sklepčnosti in sklepanja v tem primeru veljajo določbe tega paragrafa in §§ 47. in 48.
Sklepa se ločeno, najprej društveni odbor in potem odposlanci, ki morejo sklepati le na podlagi odborovega sklepa.
Stvari, v katerih odposlanci ne odobre odborovega sklepa, se lahko predlože hranilničnemu upravnemu odboru.
Sklepe skupnih sej je nemudoma vpisati v zapisnik, ki ga podpiše predsednik, en društveni odbornik in zapisnikar.
Razsodišče.
§ 58.
Ce pri tolmačenju teh pravil ali pravic in obvez, v teh pravilih utemeljenih, nastanejo spori med Mestno hranilnico in Kreditnim društvom, naj jih odloči razsodišče. Le-to naj se sestavi iz dveh od Mestne hranilnice izmed njenih upravnih organov in iz dveh od odbora Kreditnega društva voljenih članov ter iz načelnika, ki ga določijo ti štirje člani; če treba, naj izmed predlagancev določi žreb.
§ 59.
Če se ne imenujeta razsodnika v osmih dneh potem, ko je bila dotična sporna stranka na to pozvana, ima druga sporna stranka pravico voliti razsodnike, kolikor jih še manjka.
Za tak primer se določa, da imenuje društveni občni zbor izmed članov hranilnične uprave primanj-
kujoče razsodnike, če jih hranilnica ni volila — nasprotno pa, če primanjkujočih razsodnikov ni volil odbor Kreditnega društva, da jih imenuje hranilnica izmed društvenih članov.
§ 60.
V nobenem tu navedenem primeru ni razsodišče vezano na določeno pravdno postopanje. Sporni stranki se morata njegovi razsodbi podvreči in vsaki nadaljni pritožbi na redna sodišča odreči.
Razsodišče odločuje z absolutno večino glasov. Če je enoliko glasov, odločuje predsednik.
Razsodišče je sklepčno, ako so navzoči vsaj trije člani.
Sprememba pravil.
§ 61.
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane ima s pridržkom odobrenja državne oblasti pravico odločevati o spremembah pravil, ki jih je sklenil društveni občni zbor in potrdila Mestna hranilnica ljubljanska.
Besedilo nameravanih sprememb pravil se mora najmanj 8 dni pred občnim zborom v društvenem uradnem prostoru razgrniti članom na vpogled in prepis ali se jim naznaniti kako drugače.
Razpust Kreditnega društva.
§ 62.
O razpustitvi Kreditnega društva sklepa po nasvetu hranilničnega upravnega odbora občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane; ta določi ob-
enem likvidacijskemu odseku čas, v katerem se mora izvršiti likvidacija.
Likvidacijski odsek se sestavi iz treh članov, ki jih voli hranilnica in iz drugih treh članov, ki jih voli društveni občni zbor.
Ta odsek voli iz svoje srede predsednika in njegovega namestnika.
§ 63.
Zneski, ki so jih v varnostni zaklad vplačali društveni člani, se le-tem vrnejo, v kolikor niso obremenjeni.
Rezervni zaklad se najprvo porabi za povračila eventualnih doplačil, ki so jih Kreditnemu društvu dali člani, kateri mu ob razpustu še pripadajo, ostanek pa dobi Mestna hranilnica ljubljanska, ki naj ustanovi zaklad za podpore potrebne obrtnike in trgovce.
Slovanska knjižnica
6K M
C 8221
COBISS
Založilo Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske.