2MAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJZMA JZMAJ7M AJZMA.T7M A.TZM A.TZM A.TZM A.T7M A.T7M A.T71I A.T71I i.TTM A.T ZMAJ ZMAJ 3JA JZMA JZMA JZMA JZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMA JZMAJ ZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMA JZMA J 7MA.T ZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ SS 1980 letnik XV ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ aiAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 1923 julij - september 7- glas zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA-Industrija baterij ZMAJ "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA-Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Antonija Krek, Aleksander Jakomin, Padil Alibegovič, Pavla Grabljevec, Marija Kocman in Stane Savič. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73 Devet vagonov baterij za Madžarsko ki so planirane za Avstrijo, ne bo nič, ker sta oba kupca, na katerih je ta izvoz temeljil odpovedala. Za nas je to bil hud udarec, kajti ravno takrat se je rapidno začela ustavljati domača prodaja, zaloge baterij pa čezmerno naraščati. Že z letnim planom proizvodnje smo predvideli, da bodo kolektivni letni dopusti v proizvodnji potekali v mesecu juliju. Zato je bil koncem maja izdelan podrobnejši predlog o poteku proizvodnje v času planiranega skupinskega dopusta. Vsi načrti pa so se korenito spremenili ob novici, da je prav v poletnih mesecih treba izdelati 1 milijon 35° tisoč ploščatih baterij za izvoz v Madžarsko. Kako je do tega naročila sploh piSlo in kaj omenjeni izvoz, ki smo ga v celoti uresničili do konca septembra predstavlja za našo delovno organizacijo, nam odgovarja vodja za komercialno področje Vukašinovič Milan. Intenzivnejši izvoz in uvoz v skladu z lastnimi možnostmi je ena od najvažnejših nalog, ko gre za sprovajanje stabilizacije kot družbeno ekonomskega pojava, kakor tudi lastne strategije poslovne politike delovne organizacije. Izhajajoč iz te opredelitve smo že z letnim planom sprejeli določene obveznosti in sicer, da povečamo izvoz napram letu 1979 za ?o odstotkov, kar znaša 43o.ooo $, uvoz pa le za 25 odstotkov, s tem, da se na področju uvoza iščejo substituti z domačimi surovinami. v vrednosti ‘4-7o-brez kakršnekoli osnove ali razisk @alnej£#* zunanje-^ ga tržišča. Kljub našemu;:negodovanju in usklajevanju je plan izvoza na našo delovno organizacijd ostal 47o.ooo dolarjev. Ko je minilo I. tromesečje letošnjega leta so nam iz Iskra Commerca sporočili, da od izvoza baterij E 6, E. 14, E 2o in 3R 12, Delavci in vse družbeno politične organizacije so od vodstva zahtevale poročilo o vzrokih zaostajanja in o ukrepih za izboljšanje položaja. Povsod in na vseh ravneh naše samoupravne organiziranosti je bilo sklenjeno - obvezno in za vsako ceno najti možnosti izvoza in tako premostiti težave v proizvodnji in kopičenju zalog. V komerciali smo iskali vse možnosti, kako priti do izvoza, pošiljali smo ponudbe na TEe strani sveta, v pretežni meri preko Iskra Commerce in tudi preko drugih trgovskih organizacij, s katerimi že imamo dobre poslovne odnose na področju domače prodaje in za katere smo smatrali, da imajo vse možnosti in pogoje, da bi uspeli z izvozom naših baterij. Naša predvidevanja in Izvozna naloga, ki je bila začrtana z našim letnim planom je temeljila na domnevi Iskra Commerce, da je možno izvoziti 3°o.ooo kom baterij 4E 25, 3oo.ooo kom E 6, 2oo.ooo kom 3R 12, 3oo.ooo kom E 14 in 4oo.ooo kom E 2o. Toda, ko je bil izdelan izvozni plan na ravni Iskra Commerca, smo ugotovili, da je za nas predviden izvoz naši ukrepi so rodili tudi sadove. Tako smo preko specializirane zunanjetrgovinske organizacije Agrooprema Beograd uspeli zaključiti pogodbo z madžarske firiii-Ko*sumex Budimpešta o izvozu 1.35o.ooo kom baterij 3B 12 v vrednosti 236.000 dolarjev. Za začetek poslovanja je to bila lepa količina, ki je zahtevala odpremo kar v 9 vagonih po železnici. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so vsi delavci v temeljni organizaciji Baterije z vso resnostjo in odgovornostjo pristopili k pospešeni proizvodnji baterij, odložili so celo svoje redne letne dopuste, da bi dogovorjene količine pravočasno izdelali in jih izročili kupcu. Kljub vsem težavam nam je vsem skupaj uspelo, da ano izvoz realizirali in upamo, da bomo tudi s kvaliteto zadovoljili našega inozemskega partnerja pri katerem imamo vse možnosti, da bi tudi za naslednje leto sklenili pogodbo o izvozu celo več vrst baterij. Drugi pomembni partner, preko katerega smo uspeli skleniti pogodbo o izvozu baterij 3R 12 v Tunis, je DPI Sarajevo. Koncem julija smo sklenili pogodbo z državno firmo v Tunisu o izvozu l.ooo.ooo kom baterij 3E 12 z rokom izročitve oktobfra in decembra. Vrednost tega izvoza znaša 2o5.ooo dolarjev in upamo, da ga bomo realizirali ravno tako kot izvoz na Madžarsko. Za izvoz tako na Madžarsko, ki je že realiziran kot tudi v Tunizijo (severna Afrika), ki bo realiziran do konca leta, je značilno to, da jim izročamo baterije z našo etiketo in našo embalažo ter Beseda urednika ! Saj še ni tako dolgo tega, odkar smo v zadnji številki glasila v juniju napisali sestavek "Nasvidenje v septembru". Kako hitro je minilo poletje in že se je prevesilo v jesen, v mesec oktober, pred vami pa je septembrsko glasilo. Spet smo se zagrizli v snovanje vsebine, v pisanje člankov in načrtovanje izdajanja glasila do konca leta. Pri tem pa ne gre prezreti našega upanja, da bo krog avtorjev dovolj širok, da bomo popestrili vsebino, obelodanili čimveč tematike, ki se nam v tem kriznem obdobju ponuja kar sama od sebe. Čeprav na prvi strani glasila vsakokrat piše, da glasilo ureja uredniški odbor in ki je naveden poimensko, pa mu je treba nameniti tudi ost kritike. Ob upoštevanju rednih delovnih dolžnosti in dislociranosti TOZD Specialne baterije sklicuje urednik člane uredniškega odbora le enkrat mesečno kmalu po izidu glasila, da med drugim postavijo tudi zasnovo za novo številko. Zadnji sestanek se je izjalovil, saj smo bili prisotni le trije člani. Ta informacija je za tokrat dovolj in ne potrebuje komentarja. Ima pa določen namen, namreč, da njihova delovna skupina, sodelavci članov uredniškega odbora spomnijo posameznike na njihove dolžnosti, še več, da jim posredujejo ocene, pobude in ideje pri nadaljnjem oblikovanju glasila. Mar ni glasilo "Glas Zmaja" last nas vseh in da smo ga dolžni vsi skupaj primemo oblikovati. Premislite in spoznajte, da ste že do sedaj v zamudi in sklenite, da bo vnaprej mnogo boljše. Letni dopusti so mimo in nabrali smo si novih moči. Ostali so le spomini in slišati je bilo precej ugodnih odmevov na letovanje v Bašaniji, od koder nam je poslala pozdrave tudi naša upokojenka Mali Marija. Njej in tudi tovarišu Kristan Franju za obširno oceno zadnjega glasila se iskreno zahvaljujemo. Ob koncu pa še enkrat izražam željo: DOPISUJTE V GLASILO " GLAS ZMAJA ". Vaš urednik se lahko uveljavimo na svetovnem tržišču z našo blagovno znamko ISKRA - ZMAJ in si tako odpremo pot v svet. S tem se nismo zadovoljili in še naprej iščemo možnost izvoza tudi drugih vrst baterij tako iz temeljne organizacije Baterije kot tudi Specialne baterije. S temi, lastnimi napori bomo dosegli naš cilj, presegli plan za skoraj loo odstotkov in omogočili nujni uvoz repromateriala ter nemoteno proizvodnjo. Milan Vukašinovič orOSUPVJE p.-o Novi prospekti Letos smo v Zmaju zabeležili tri nove prospekte. Eden od teh je bil izdan v madžarskem in slovenskem jeziku za baterijo 3R 12 ob priliki izvoza teh baterij na Madžarsko . Zvedeli pa smo, da so v pripravi dizajna in idejnega osnutka prospekti za namizno prenosno svetilko, ročno prenosno svetilko, dalje za plastično 3B 12, plastično 2B 6 ter za svetilke 3R 12 brez in z utripajočo oranžno svetlobo. Predvidevamo, da bodo navedeni prospekti že letos natisnjeni. My Naša baterija v novih gospodarskih tokovih 0 tej problematiki sem dokaj obširno pisal na samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, zato bi za naše glasilo skušal podati le o snovne misli tega sestavka. Namreč že iz samega naslova lahko razberemo o katerih problematiki bo govora, kar bo bralcem omogočalo, da lažje sledijo vsebini članka. Izgleda, da bo leto 198o predi stavijalo neko prelomnico v vodenju poslovne politike proizvajalcev baterij v Jugoslaviji. Ta problematika se kaže v drugačnem odnosu do tržišča in s tem nastopa na tržišču, ki ga naša konkurenca že izvaja. Zakaj gre? Namreč prehajamo v obdobje, ko bo ponudba baterij večja od povpraševanja in ko bo vedno težje prodati baterijo. Ta navidezna, toda po mojem mnenju vsaj v naslednjem srednjeročnem obdobju prisotna hiper-predukcija (prekomerna proizvodnja) baterij ni posledica zasičenosti tržišča (potrošnika), ampak naglo spremenjenih gospodarskih razmer na jugoslovanskem tržišču. Povprečna poraba v Jugoslaviji znaša približno 5 baterij na prebivalca, kar nas uvršča med dežele z najmanjšo porabo baterij. Madžarska na primer porabi lo baterij, Zahodna Nemčija 2o baterij in podobno. Vzrok je treba iskati predvsem v baterijskih na- pravah, ki so porabniki teh baterij. Jugoslavija je bila iz leta v leto vedno večji porabnik baterij, zaradi vedno večje prisotnosti baterijskih naprav (otroške igrače na baterijski pogon, magnetofoni, tranzistorji, fotoaparati in drugo), katere smo v pretežni meri uvažali. Ker z uvozom potroSnih dobrin vsaj v taki meri, kot je potekal leta nazaj, ne moremo več računati, lastna industrija pa ne more tega nadoknaditi, je v naslednjič' letih neizogibno pričakovati upadanje prodaje in stagnacijo na področju proizvodnje. V ^ -ey Ta ugotovitev ve^jjas©^predpostavki delovanja objektivnih ekonomskih zakonitosti na našem tržišču. Če pa nastopajo nepredvideni naravni po- javi (nepredviden izpad električne energije, elementarne nezgode ali drugi) lahko to stanje spremenijo. Izhajajoč iz teh dejstev moramo v bodoče voditi tako poslovno politiko, ki bo vključevala v razvoj delovne organizacije nove programe, ki bodo deloma kompenzirali stagnacijo proizvodnje baterij. Nadalje bo treba izpopolnjevati kvaliteto baterij ter razvijati in hitreje osvajati nove proizvode v asortimanu baterij. Komercialna funkcija mora biti bolj sposobna in bolj pripravljena spoprijeti se s tržiščem na katerem bo vedno bolj prisotna tako domača kot inozemska konkurenca. Da bi to dosegli moramo kadrovsko okrepiti to funkcijo in ji omogočiti skupaj z razvojno funkcijo prioriteto v hitrem organiziranju in prilagajanju tržišču. To problematiko je treba pre-dočiti tudi delovni organizaciji skupnega pomena Iskra -Commercu v katero smo združili skoraj v celoti komercialno funkcijo, ter od nje zahtevati hitrejše in učinkovitejše izvrševanje nalog združenih po samoupravnem sporazumu. 0 ostalih vzrokih, posledicah in ukrepih zlasti na operativnem področju prodaje ne bi govoril, ker smo o tem vsi že dobro seznanjeni. Glede na tržno situacijo in na vzroke, ki so vplivali na zmanjšanje prodaje smo ocenili prodajo baterij do konca leta po mesecih, kar je razvidno iz naslednje tabele. Mesec količina v kosih indeks doseganja plana september 3.971 95 oktober 4.o61 95 november 4.185 loo december 3.185 loo Skupaj 43.974 91 V primerjavi s preteklim letom bi dosegli s tem predvidevanjem lanskoletno prodajo, v primerjavi s planom 198o pa 91 odstotkov. Ocena doseganja prodaje, ki je izdelana na podlagi določenih predvidevanj gibanja tržnih pojavov, bo veljala le ob predpostavki, da se ne bodo pojavili nekateri dogodki, ki bi sistemsko vplivali na spremembe. Milan Vukašinovič Politični aktiv je obravnaval V četrtek, 18.9.198o so se v jedilnici tovarne sestale družbenopolitične organizacije delovne organizacije (izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata, osnovni organizaciji Zveze komunistov, aktiv Zveze borcev in osnovne organizacije Zveze socialistične mladine), z namenom, da obravnavajo poslovanje v osmih mesecih letošnjega leta ter oceno poslovanja do konca leta. Skupni sestanek je vodil predsednik konference osnovnih organizacij sindikata tov. Jakomin. Uvodno poročilo je podal direktor delovne organizacije tov. Franc Smolič. Svoje izvajanje je oprl na nekaj ključnih problemov v našem poslovanju v osmih mesecih letošnjega leta ter nakazal našo nujno usmeritev do konca leta. Njegovo uvodno poročilo je bilo podano jedrnato in kritično. Vodja komercialnega področja tov. Milan Vukašinovič je podal na sestanku problematiko trženja ter oceno možnosti prodaje baterij do konca leta. Navedel je vse vzroke, ki vplivajo na letošnjo slabšo prodajo naših baterij, obenem pa poslovanje Predlagal ukrepe za izboljšanje prodaje naših izdelkov. Za njihovo realizacijo je je potrebna polna angažiranost vseh delavcev, posebno pa komercialnega področja. Vršilec dolžnosti vodje tehnično razvojnega področja tov. Srebotnik Franc je podal pregled realizacije nalog razvojnega področja tako razvoja in raziskav kot tehnologije in konstrukcije. Iz njegovega poročila izhaja, da je večina nalog realiziranih, vsaj ključnih, kljub nekaterim problemom ki se pojavljajo ob realizaciji zastavljenih nalog. Vodja plansko organizacijske službe tov. Rado Čope pa je podal oceno poslovanja do konca leta 198o. s predlogom ukrepov za izboljšanje stanja. Tako so bile na sestanku podane res izčrpne informacije o našem poslovanju in pričakovanjih do konca letošnjega leta. Vsi se moramo z boljšim ddom zavzeti, da bo pričakovani negativni rezultat čim manjši, sprovesti moramo sprejete ukrepe za izboljšanje poslovanja. Za razpravo je na sestanku ostalo bolj malo časa, informacijo o poslovanju v osmih mesecih in oceno poslovanja do konca leta pa so v septembru obravnavali tudi delavski sveti temeljnih orgsdzacij in delovne skupnosti. M.K. AU ČAKAJO ZA PRAŠEK ? we, ZA 'ZMAJEVE SVETILKE 70 Vi ■r-7 &■ niM,2SoSSS"®»» Lastna proizvodnja svetilk Lansko leto v mesecu oktobru smo na organih upravljanja sprejeli poslovno usmeritev v lastno proizvodnjo svetilk vseh tipov, ki bodo konkurenčne po obliki in kvaliteti in ki jih bomo osvajali postopno v naslednjem srednjeročnem obdobju. Tako smo se dogovorili in še predlagali, da se na osvajanju svetilk dela pospešeno in da se upošteva tudi ekonomičnost proizvodnje. Da smo se v Zmaju odločili za lastno proizvodnjo svetilk, so bili za to dani tehtni razlogi, katere bomo skušali na kratko pojasniti. Še pred tem pa moramo vedeti, da smo nekoč v Zmaju že izdelovali različne tipe svetilk. V zgodovini Zmaja zasledimo ugotovitev, ki leto 195* označuje začetek proizvodnje baterijskih svetilk. Po letu 1966 pa je zaradi takratne poslovne politike upoštevaje tudi nerentabilnost, bila izdelava svetilk praktično ukinjena. Znano je, da tržišče zahteva od proizvajalcev čim širši in kvalitetnejši asortiman izdelkov, pri čemer je še posebej izpostavljena zahteva proizvajalcu baterij. Kajti pri plasiranju baterij je nujno potrebno kupcem ponuditi tudi določene "potrošnike" baterij, med katerimi so še vedno kot najpomembnejši zastopnik svetilke vseh vrst. (Spomnim naj bralce glasila, koliko smo pisali pred leti o pomembnosti pospešene prodaje aparatov na baterijski pogon in o drugih porabnikih, ker tudi na ta način na tržišču narašča povpraševanje po baterijah). če pa že govorimo o kompletnem baterijskem asortimanu, pomislimo takoj tudi na svetilke, saj gre tako rekoč za vzporedno prodajo. Prav tu pa smo se v določenih časovnih obdobjih srečevali s težkimi problemi, ko je prihajalo do pomanjkanja svetilk. jo proizvodnjo svetilk opustili. Med razloge za teišno odločitev je spadal tudi nenapisan dogovor s Croatio o podelitvi programa s tem, da kot proizvajalec svetilk redno oskrbuje Zmaja s pogodbenimi količinami vseh tipov svetilk. Tega dogovora se v Croatii niso dosledno držali. Včasih je šlo za objektivne težave, večkrat pa tudi za subjektivne težave. Vse to pa nam je povzročalo probleme na trgu in posredno vplivalo na zmanjševanje našega tržnega deleža na jugoslovanskem tržišču. Bes pa je, da smo se v tem času delno oskrbovali tudi s svetilkami iz uvoza. Včasih je bil nakup ugoden, v času kriznih obdobij pa ga sploh ni bilo možno realizirati. Šele danes, ko so začetki proizvodnje oziroma montiranja svetilk že opazni s prvimi rezultati in ko smo v letu stabilizacije in težkih gospodarskih razmer in ukrepov, za katere lani še niti slutili nismo, šele danes ugotavljamo, kako nujno je bilo treba sprejeti poslovno odločitev o lastni proizvodnji svetilk v času lanskega oktobra. V naslednji številki glasila bomo podrobneje pisali o poteku del na pripravah, oblikovanju in o samih operativno organizacijskih posegih v proizvodnji. Zato pa tokrat zabeležimo le 5* september 198o kot dan, ko so bile v ljubljanski proizvodnji izdelane prve svetilke 2E 6 za tržišče in to z vtisnjenim nazivom proizvajalca ISKBA - ZMAJ. My Omenili smo že, da smo nekdan- Razdelili smo stanovanjska Po ugotovitvi razpoložljivih denarnih sredstev za potrebe stanovanjskih posojil delavcem je za temeljno organizacijo Specialne baterije Šentvid bilo v maju 198o razpisanih za razdelitev 752.1ol,oo din, za temeljno organizacijo Baterije Ljubljana 5°4.060,00 din in za delovno skupnost skupnih služb 884.300,00 din. Komisije za ugotavljanje *§-novanjskih razmer prosilcev vseh treh enot ge v smislu Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev predlagale prioriteto in razdelitev sredstev pristojnim komisijam za delovna razmerja in so bila ta sredstva v celoti razdeljena v temeljni organizaciji Specialne baterije in v delovni hipnosti skupnih služb. Najmanj težav pri ugotavljanju stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev je komisija imela v temeljni organizaciji Baterije Ljubljana, ki je lahko vsem prosilcem ugodila. Drugače pa je bilo v ostalih dveh enotah, kjer je glede na število prosilcev in obstoječo problematiko primanjkovalo sredstev. V temeljni organizaciji Baterije je bilo razdeljeno posojilo 4 delavcem (prosilci 4), v temeljni organizaciji Specialne baterije Šentvid 8 delavcem (prosilcev 8) in v delovni skupnosti 7 delavcem (prosilcev lo). Višina posojil je znašala od 30.000 din do 25o.ooo din. Komisije za reševanje te problematike so v vseh posojila treh enotah naletele na te4 žave, kar bo prav gotovo ena delovna izkušnja več. Vae tri komisije so ugotovi-*-le potrebo po spremembi Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, ki je osnova za delo teh komisij. Strokovna služba je k temu delu že pristopila tako, da bi vsaj nekaj težav že v prihodnjem letu odpadlo. Vedeti pa moramo, da se pa tudi s tem vsem težavam, ki ob tako delikatnem delu Rezervna kompresorska Za naše proizvodne potrebe dobivamo komprimiran zrak iz glavne kompresorske postaje, zgrajene za potrebe celotnega Iskrinega Stegenskega kompleksa. Vendar smo v dveh letih zabeležili že nekajkraten izpad zaradi določenih vzrokov, še bolj pa občutimo potrebo po lastni kompresorski postaji takrat, kadar nam izredne delovne razmere v proizvodnji narekujejo delo ob sobotah, ko je glavna kompresorska postaja izključena. Samo za potrebe Zmaja, pa so obratovalni stroški zelo visoki. V navedenem pa je moč opravičiti razlog, zakaj smo se lotili postaviti lastno, čeprav rezervno kompresorsko postajo, ki je sicer že v zaključni fazi in bo predvidoma nared v mesecu oktobru. My nastopajo, ne bomo izognili. Vemo in želimo le eno: reševati moramo zaenkrat najbolj pereče stanovanjske probleme svojih delavcev, saj vemo, da je primemo rešeno stanovanjsko vprašanje eno osnovnin pogojev za uspešno in produktivno delo, ne nazadnje pa tudi za osebno zadovoljstvo in počutje vsakega našega delavca. Ko bomo torej razpravljali o osnutku novega Pravilnika, skrbno vsi sodelujmo pri končnem oblikovanju tega, ker bo osnova za nadaljnje delo na tem področju. A.Drnovšek postaja Postavitev in povezava vetrovnika, ki je sestavni del kompresorske postaje Šentviški delavci v Hiši cvetja Izvršni odbor sindikalne organizacije Zmaja, temeljne organizacije Specialne baterije Šentvid je dne 29.8. letos organiziral in sofinan-siral izlet v naše glavno mesto Beograd z namenom, da počastimo spomin tovariša TITA in si ogledamo njegovo grobnico. Vsak posameznik je k stroškom izleta prispeval 3oo dinarjev, ostalo pa je krila sindikalna organizacija. Iz Šentvida smo se odpeljali z avtobusom v Ljubljano, nato pa nadaljevali pot z vlakom do Beograda. Počutje na vlaku ni bilo najboljše, ker je bila precejšnja gneča. Kupeje smo imeli sicer rezervirane, toda vseeno se ni prijetno voziti v vagonih, kjer so vsi hodniki polni. Po dolgotrajni vožnji smo zjutraj prispeli v Beograd, kjer nas je pričakalo sonce in avtobus, s katerim smo se takoj odpeljali proti najlepšemu predelu našega Beograda - Dedinju. Ob cesti so stavbe, v katerih so ambasade tujih držav, kabinet predsednika predsedstva, itd. Pripeljali smo se do centra Dedinja - Užičke ulice. Počasi se je pomikala kolona proti hiši cvetja, kjer počiva tovariš Tito. Občudovanja vreden je vrt, kjer rastejo drevesa z vsega sveta, katere je sadil in negoval sam predsednik Tito. Zatem smo šli še v muzej 25. maj, kjer so shranjena vsa darila, ki jih je dobil tovariš Tito na svojih državniških potovanjih, vse štafetne palice, v katerih so izražene najlepše želje tovari-šfc Titu za njegove rojstne dneve. Veliko je tudi fotografij, kjer ljudstva navdušeno pozdravljajo Tita ob raznih proslavah, obiskih, mitingih in še in še. Po ogledu muzeja 25.maj smo šli še na staro beograjsko trdnjavo Kalemegdan, se bežno spoznali z zgodovino Dne 2.6.198o so začele veljati nove določbe zakona o varstvu pri delu, ki se nanašajo na pogodbe o kooperacijskem sodelovanju z zasebnimi delodajalci, ter na kazni ob prekrških organizacij združenega dela. Odslej bo potrebno ob vsakem sklepanju pogodb z našimi kooperanti dodatno urediti še področje varstva pri delu, kajti naša organizacija je po novosprejetih določilih zakona dolžna prijaviti organom nadzora vsako smrtno, kolektivno in hujšo nesrečo delavcev kooperantov ter začetek vsakega dela pri na- | in razvojem Beograda, videli novi del Beograda, izliv Save v Donavo, beograjsko plažo, itd. Že utrujeni in lačni smo se odpeljali v znamenito beograjsko restavracijo na kosilo, nakar smo imeli prost ogled mesta, čas za nakupe, pred večerjo pa smo se zopet zbrali na Trgu revolucije. Po večerji smo počakali vlak, ki nas je odpeljal proti Ljubljani. Z.P. * -**************X***************X-******** -X i * j dopisujte v j 1 GLAS ZMAJA | i ! ših kooperantih. Za neizvajanje je organizaciji zagrožena kazen do 5°.ooo,- din. Kazenske določbe zakona so spremenjene tudi za mandatne kazni, ki jih izterja inšpektor dela na licu mesta in sicer za organizacijo, njeno odgovorno osebo in za delavca. Z denarno kaznijo 5oo din se npr. kaznuje za prekršek takoj na mestu delavec, če kljub poprejšnjemu opozorilu ne uporablja namensko osebna zaščitna sredstva ali če namerno odstrani varnostno napravo. SVD Nove določbe zakona o varstu pri delu Rezervirano za ljubitelje knjig Leto se je prevesilo že v drugo polovico in prihaja čas, ko bomo spet nekoliko bolj segali po knjigah. V nas samih se pojavlja potreba po razvedrilu, izobraževanju in kulturnem osveščanju. Vsi se zavedamo (in se moramo) pomena kulture za ohranjanje in razvijanje zdravih medčloveških odnosov, vzgoje delavca v samoupravnem socialističnem delovnem procesu. Ta pomen pa je potrdila že zgodovina, saj smo se Slovenci kot narod v veliki meri ohranili tudi po zaslugi naših pesnikov in pisateljev, zavednih sinov in hčera svojega ljudstva. Tokrat naj teče beseda o Prešernovi družbi, kateri moralno in materialno pomagajo Republiška konferenca SZDL kot ustanovitelj in druge družbeno politične organizacije, združeno delo in banka, nekaj pa k temu prispeva tudi lastna organiziranost. Le na ta način se Prešernova družba že vrsto let upira razni komercializaciji. To pa razumemo tudi ob spoznanju, da naš delavec, ljubitelj knjige dobi na slovenskem knjižnem trgu včasih tudi knjigo, ki ga ni vredna in to po ceni, ki mu jo ne bi bilo treba plačati. Lahko pa smo se že prepričali, da so knjige Prešernove družbe s pomočjo številnih javnih in kulturnih delavcev dobro izbrane, enakovredne drugim po tehnični opremljenosti in do petkrat cenejše od podobnih, ki jih je moč kupiti na trgu. Naš delež v tej rubriki "rezervirano za ljubitelje knjig" pa ni samo v naštevanju zbirke romanov iz svetovne književnosti ampak poskuša biti tudi informacija, ki je neobhodno potrebna in s katero hočemo tudi mi doprinesti svoj delček Prešernovi družbi, da se lažje izogiba dragi klasični ekox nomski propagandi. Prav zato je tudi lažje razumeti, zakaj je za letošnjo zbirko šestih knjig s prek 16oo stranmi zanimivega branja postavljena cena le 44o dinarjev, ki jo naročnik lahko poravna v treh obrokih, najkasneje do konca tega leta. Zdaj pa vam predstavljamo letošnjih šest knjig formata 17 x 11,5 cm, vezane v celo platno, tiskane na brezlesnem papirju in z večbarvnim ščitnim ovitkom: 1. Richard Rive: Obsedno stanje, roman iz življenja temnopoltih junakov, ujetih v ozračje nasilja in policijske strahovlade po mestih rasistične Južne Afrike. Zlasti vreden naše pozornosti zdaj, ko je nasilje v Južni Afriki ponovno v ospredju svetovne javnosti.(Izšla). 2. V/.Somerset Maugham: Tesno domovanje, mojstrsko opisana doživetja značilnih maughamovskih junakov sredi eksotičnega sveta južnoazij-skih otokov, polna presenetljivih in vendar prepričljivih spoznanj. (Izšla). 3. Henri Trojat: Pajek. Z izredno umetniško močjo napisan roman o mladem Gerardu, čigar bolestna navezanost na sestre in mater opozarja na usodnost takšnih skritih nagnenj v nas samih. Avtor tudi pri nas znanih biografij o Puškinu, Lermontovu in Tolstoju je za to delo prejel najvišje francosko priznanje - Prix Goncourt (Izšla'). 4. Carlo Sgorlon: Bogovi se bodo vrnili, pripoved o nezakonskem furlanskem otroku, ki v svojem 27-letnem potepuškem življenju spoznava bridko usodo svoje od nekdaj tlačene domovine. Bogovi se bodo vrnili, vendar ne bogovi oblastnikov... Trpljenje ni bilo zaman, ni se izgu- /naslednja stran/ —..........—.................-_____________ ODREŽI ....................._............. Podpisani(a) ....-...-................................................................ Polni naslov ......................................................................... naročam zbirko romanov iz svetovne književnosti »LJUDSKA KNJIGA- a) naročnino 440,— din bom poravnal v celoti, takoj po prejemu položnice, b) naročnino 440,— din bom poravnal v treh obrokih, najkasneje do konca leta 1980. Podpis: Izpolni, ustrezno obkroži in pošlji na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana. Ekonomska propaganda v prvem polletju /s prejšnje strani/ za ljubitelje knjig bilo v tisočletnem mlinu časa. (Izšla). 5. Josef Hen: Jokohama. Delo je duhovito odkrit, živahno napisan prikaz sedanjega življenja na Poljskem, kakor ga spoznava mlada Američanka, ki skuša prek Varšave in Moskve priti na Japonsko. 6. Kurt Vonnegut, ml.: Mačja zibka. Napol utopičen, napol znanstveno fantastičen roman, eno najmočnejših del novega humanizma, najboljše delo avtorja "Klavnice 5", "Zajtrka prvakov"in mnogih drugih, tudi Slovencem že znanih pripovedi. Štiri od šestih knjig so že izšle in jih lahko takoj dobite po pošti. Dve bosta izšli oktobra. Po izidu zadnjih dveh knjig bodo knjige v prosti prodaji vsaj loo odstotkov dražje. Ali ste se že naročili na letošnjo zbirko Prešernove družbe ??? Podrobne informacije o zbirki smo vam posredovali že v aprilski številki glasila na strani 21. Prečitajte še enkrat, če ste že pozabili ali se še niste odločiji. ŠE JE CAS !!! 0 dejavnosti naše ekonomske propagande skorajda niš ne pišemo. Za to je najti več vzrokov. Tokrat pa le posredujemo nekaj opravljenih aktivnosti v letošnjem prvem polletju. Predvsem je treba omeniti, da smo do konca junija letos porabili le 22 odstotkov od planiranih sredstev za populacijo naših izdelkov. V Jugoslaviji smo se udeležili različnih sejmov in sicer spomladanski zagrebški velesejem, sejem tehnike v Beogradu, širokopotrošniški sejem v Skopju, sejem civilne zaščite v Kranju in sejem civilne zaščite v Zagrebu. V inozemstvu pa smo sodelovali na sejmih v Londonu, Poznanju, Hanovru in Leipzigu. Propagandne akcije za široko-potrošne baterije smo se obrnili direktno na potrošnike preko lokalnih časopisov na jugoslovanskem področju ter preko lokalnih radijskih postaj. Zajete pa so bile tudi večje časopisne hiše, kot na primer Oslobodjenje Sarajevo, Nova Makedonija Skopje, Novosadski dnevnik Novi sad itd. Vse te hiše pa prodajajo tudi direktno naše izdelke v svojih kioskih. 0 aktivnosti ekonomske propagande v drugem polletju bomo zabeležili konec leta. Ob tem pa je treba še dodati pomislek, če se za to vrsto dejavnosti le ne obnašamo preveč stabilizacijsko, pri čemer smo koristili sredstva le za nujne primere. My PREŠERNOVA DRUŽBA 61000 LJUBLJANA Borsetova 27 PRIPOROČA iz svojega programa za leto 1980 »LJUDSKA KNJIGA« zbirka romanov iz svetovne književnosti " >-• - tF ;• 1 j/ GROSUPLJE p. o Visoko odlikovanje Za marsikoga se po opravilu delovnih dolžnosti nekako zaključi tisti del delovnega dne, ko mu ostane popoldanski čas za svoje osebne dolžnosti ali užitke, za svoje osebne potrebe. Marsikdo pa svoj prosti čas, mnogo popoldnevov ali večernih ur namenja družbenim interesom, naši skupnosti v okviru krajevnih skupnosti. Med slednje se prišteva tudi Tone OEOŽIM, sicer organizator ekonomske propagande v okviru komercialnega področja v Zmaju, v katerem bo skoraj- rabnikov samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje občine Vič, da deluje v komisiji za organiziranost in razvoj in tako naprej. Vse naloge, ki jih sprejme, dosledno izvaja, to pa zahteva mnogo prostega časa za temeljite priprave. Delo Toneta Orožima na terenu ni ostalo nezapaženo. Njegova aktivnost in konkretni rezultati so mu prinesli visoko priznanje. Kajti v začetku julija, v okviru Dneva borca mu je na svečani podelitvi državnih odlikovanj predsednik Skupščine občine Vič izročil red dela z zlatim vencem. To visoko priznanje je za Toneta Orožima nova spodbuda za nadaljnje delo, je priznanje za njegov prispevek k utrjevanju samoupravne krajevne oblasti, za razvoj mladinske organizacije in za tesno povezovanje posameznih organizacij v sklopu krajevne skupnosti. Ne smemo pa prezreti dejstva, da bo končno prav po njegovi zaslugi dobila osnovna šola v krajevni skupnosti Vič poimenovanje po pomembni osebnosti iz časa NOB Marjanu Novaku, vičanu in zavednemu Slovencu. Orožim Tone je kot predsednik komisije za poimenovanje šole odigral pomembno vlogo v boju z različnimi strujami drugih interesnih sfer ter uspel izbojevati šoli takšno ime, kakršno ji pripada, naši družbi upoštevaje našo izbojevano sedanjost v času NOB. Za visoko priznanje Tonetu Orožimu čestitamo njegovi sodelavci v Zmaju. Nedvomno pa je to še toliko večje priznanje, ker spada med zadnje, katere je podpisal tovariš TITO. My da napolnil deset let delovne dobe. Čeprav gre žal za osmtmico, bode v oči: f*"N —. Moramo še poudariti, da ga po- - delavka v TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični V* znamo tudi kot člana Zveze in komunistov, Zveze borcev, - Delavci in osnovna organizacija sindikata delovne organi- p vodjo delegacije za zbor zacije in TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični združenega dela in kot načel- nika narodne zaščite v Zmaju. Ali ne gre v tem primeru bolj za skrivalnico kot pa vpraša- Lv^ Če pa že naštevamo njegove nja na primer, čigava delovna organizacija in čigav je družbenopolitične funkcije, "prostoviseči" TOZD in, ali niso v tem primeru vsi delavci naj dodamo še 5 letno funkci- člani osnovne organizacije sindikata - in še kaj, predvsem jo sekretarja ZK na terenu, pa - Zmaja ni nikjer1 v Krajevni skupnosti Vič, da je predsednik zbora upo- To smo namreč dali vedeti bralcem DELA dne 24. junija 198o. Solze sreče naših dveh delavk V mesecu septembru 1978 je v skladu z določili samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike delavcev in v zvezi z natečajem za dodelitev dveh najemnih stanovanj oziroma garsonjer sprejela komisija za medsebojna delovna razmerja sklep, da se delavkama Pristopec Julki in Popovič Olgi dodeli garsonjeri v soseski VS - 1 Trnovo Ljubljana. Od tega sklepa je poteklo skoraj dve leti in delavki sta prejeli ključe stanovanja konec julija letošnjega leta. PRISTOPEC Julka, ki dela v Zmaju že od februarja leta 196o je polnih 21 let stanovala v Bavdkovi ulici 16 v Mostah. Njena kletna soba, ki je bila prvotno namenjena za kolesarnico in z delno ureditvijo, pri kateri je tudi sama finančno sodelovala, ji ni nudila niti osnovnih pogojev za bivanje. Bila je brez vode, kopalnice, skratka brez sanitarij in ogrevanja. Uporabljala je le električno peč, sicer pa se je v mrz- lih zimskih dneh hodila gret k sosedom. Že v tem skopem naštevanju njenih c:l letnih bivalnih razmer je moč razumeti njen srečen življenski trenutek ob prevzemu ključev novega stanovanja, njene garsonjere, novih in ustreznih stanovanjskih razmer. Počutim se, kot bi imela hotelsko sobo, pripoveduje Julka in ne ve besed, s katerimi bi izrazila zadovoljstvo in njeno lastno srečo. Zdaj stanuje v šestem nadstropju v Ziherlovi 4 v Trnovem s pogledom proti zahodu. Svoj novi dom je skoraj že v celoti opremila, velik balkon pa ji omogoča gojitev raznin vrst cvetja, kar je do zdaj močno pogrešala. POPOVIČ Olga dela v Zmaju v proizvodnji od avgusta leta 1964. Zadnje štiri leta je imela najemno stanovanje s sostanovalko v Zadružni 11, ki je štelo sobu in kuhinjo. Kletno stanovanje, v katerem se niti ne bi dala izmeriti stopnja vlažnosti je delila s sostanovalko, s katero so se nemalokrat krhali dobri odnosi zaradi neustreznih pogojev bivanja, zaradi mnogo različnih osebnih interesov, ki jih človek ne more uveljaviti, če pod silo razmer deli bivalni prostor z drugo, tujo osebo. Prav zato ji je dan, ko je prevzela ključe nove garsonjere pomenil prelomnico v življenju, ji pomenil trenutek novega, človeku dostojnega življenja v četrtem nadstropju Ziherlove 4 v Trnovem. Nima besed, s katerimi bi dopovedala, kako srečna je. Obema, Julki in Olgi sodelsrci želimo vrsto let dobrega počutja v lastnem, sodobnem stanovanju. Kdor pa je okusil vse tegobe težkih stanovanjskih razmer, in si dokončno tako ali drugače izboljšal ali preselil v novo stanovanje, le-ta se je z občutkom zadovoljstva zazrl v solze sreče naših dveh Zmajevih delavk, ki sta z drhtečo roko prevzeli stanovanjske ključe. m7 Letos bolje kot lani Ker je letošnja počitniška sezona v glavnem pri kraju je prav, da informiramo, kako se je odvijalo počitnikovanje naših delavcev v našem počitniškem domu v Bašaniji in na Uskovnici,kjer imamo 7 ležišč. Letošnji odziv na prijave v mesecu marcu in aprilu je bil zelo slab, kar je bilo verjetno odraz stanja lanske sezone, ko je bilo s strani gostov nekaj prav utemeljenih pritožb na delo v kuhinji in higijenske razmere tega skupnega objekta v Bašaniji. Iz tega razloga je upravni odbor že takoj po zaključku lanske sezone sprejel sklep, da pod takimi pogoji počitniška skupnost ne sme več delovati, ter da je potrebno do naslednje -letošnje sezone te pomanjkljivosti odpraviti. To pa je pomenilo da si je upravni odbor zadal nalogo, da si od vseh udeleženk te počitniške skupnosti zagotovi potrebna denarna sredstva za odpravo teh pomanjkljivosti. Ta sredstva so bila zagotovljena tudi v naši delovni organizaciji v skladu skupne porabe v znesku 100.026,00 dinarjev. Od začetka sezone 21.6. do konca sezone lo.9*198o je v Bašaniji letovalo 31 naših delavcev z družinami in 7 upokojencev. Kljub temu, da so ob prijavi bili skeptični nad izboljšanjem kvalitete letovanja, so ob povratku vsi po vrsti izražali zadovoljstvo nad kvaliteto letovanja in si že poskušali zagotoviti mesto za prihodnje leto. Že letos jim tega seveda nismo mogli zagotoviti, je pa za nas to dokaz, da so se dobro počutili in da so bili zadovoljni. Še vedno premalo pa je zaživelo počitnikovanje na Uskovnici, čeprav več kot preteklo leto, smo premalo koristili naše kapacitete v tej prijetni planinski hišici. Bolj kot za pravi dopust, so delavci Zmaja iskali možnost preživljati vikende, kar je bilo kar dobro koriščeno. No, pa tudi nekaj takih je bilo, ki so si tu zagotovili pravi dopustniški počitek. No, dvoma ni, ali si naši delavci želijo obdržati ti dve počitniški bazi. Želja in potreba je le, da pogoje za ugodno in dobro počutje izboljšamo, in nas tudi v prihodnje čakajo na tem področju dolžnosti in obveznosti. . „ - , A.Drnovšek Obiskali smo Slovensko gledališče v Trstu Dobršen del avtobusa od petih, ki so v soboto 20. septembra ob 9. uri odpeljali izpred Hale Tivoli proti Trstu, smo napolnili tudi Zmajevci poleg udeležencev izleta iz drugih delovnih organizacij. Peljali smo se mimo Senožeč, Divače in Sežane, prestopili mejni prehod Fernetiči, ki je bil kljub sobotnemu dopoldnevu popolnoma prazen. Ustavili smo se ob spomeniku 72. talcem ter nadaljevali pot skozi Trst proti gradu Miramar, ki je po svoji arhitekturi in opremi eden najpopolnejših primerov vladarskih rezidenc 18. stoletja. Pri tem velja še ome- niti park ob gradu, ki je eden najlepših in največjih v severni Italiji. V njem so zbrana drevesa z vsega sveta, nekatera pa so prava redkost. Po zanimivem ogledu smo se odpeljali do ribarnice -AKVARIJA v pristanišču, na kar smo imeli prosto popoldne. Zvečer ob pol osmih pa smo si v Stalnem slovenskem gledališču na Via Petronio 4 ogledali predstavo komedije "Vražji fant zahodne strani". Opolnoči smo prispeli v Ljubljano s prijetnim zadovoljstvom lepo preživetega sončnega in toplega dneva v Trstu. My P u š Majda Sredi junija, ob izteku pomladi, tistega lepega sončnega popoldneva, si v žalnem sprevodu odhajala na svojo zadnjo pot skozi Šentvid. Ob zvokih žalne koračnice smo obujali globoke spomine na našo sodelavko Majdo PUŠ. Zgodaj, mnogo prezgodaj, komaj 47 letni, se ti je odtrgala nit življenja. Ostal je nate samo spomin, globoka žalost za dolgoletno sodelavko, ki si se zaposlila v Zmaju že 22. avgusta leta 1956. Poznali smo te tudi kot pevko v ženskem pevskem zboru ZMAJ, s katerim si ob raznih priložnostih razveseljevala poslušalce. Tvoj glas je zamrl. Ko so ti pevske kolegice pele ob odprtem grobu, so pele s solznimi očmi. Cvetico na prsih so zamenjale z žalnim trakom. V zboru je nastala praznina. Sodelavci iz Šentvida in vsi, ki smo te poznali, te bomo ohranili v našin spominih. Sodelavci MAEKOVIČ Ivanka Beseda utihne, glas zamira, v srcu nas stiska neizmerna bolečina, saj smo se poslovili od naše dolgoletne dobre sodelavke, tovarišice in prijateljice. Ivanka - v času tvojega bolehanja smo vsak po svoje razmišljali tvojo usodo, ki jo je leto dni spremljala težka zahrbtna bolezen. Sama si si tako želela še priti med svoje najdražje. Zgodilo pa se je - v noči na nedeljo, ko je nastopila popolna tišina in ko je jutranja zarja naznanila sončen dan, si TI ZA VEDNO ZAPELA svoje utrujene oči. Ko smo te v dolgem sprevodu spremljali na tvoji zadnji poti (bilo je 25-6.198o), je bilo nehote opaziti tisoče in tisoče vrtnic, ki so se sklanwale ob tvojem zadnjem mimohodu. Ob tvojem grobu smo se zbrali vsi tvoji, z obilo cvetja, ki si ga sama tako cenila. Ko ti je ženski pevski zbor "Zmaj" zapel v zadnje slovo, nas je stiskalo v srcih z zavestjo, da smo se poslovili od tebe za vedno, toda v spominu boš MED NAMI ŠE ŽIVELA. Tvoji sodelavci MAETEE Jože Bilo je proti koncu avgusta. Še dopoldne smo ga videvali v naši tovarni pri opravilu delovnih dolžnosti, zvečer pa je že umrl. Infarkt - so rekli. Marter Jože sicer ni bil delavec Zmaja, vendar je kot delavec Iskra - Invest servisa že od vsega začetka, od preselitve Zmaja v Stegne opravljal delo vzdrževalca ogrevalnih in prezračevalnih naprav. Vsak dan je bil med nami, izvajal kontrolo v naši "kotlovnici" in priznati je treba, vrsto drobnih del, katera si mu omenil kar mimogrede in ki niso bila planirana. Bil je vesten, pozoren do pomanjkljivosti in vsi smo priznali, da ga bo po delovnih lastnostih le zelo težko kdorkoli nadomestil. Jože Marter je umrl, star šele 49 let. Ostal nam bo v spominu. Za njim je ostala občutna vrzel. M Gibanje članstva V mesecu JUNIJU so bilo sprejeti v delovno razmerje: PAJEK Franc, obratni ključavničar v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas, dne 2.6.1980 PETEK Alojz, obratni elektrikar v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 16.6.198o NERED Marija, pomočnik vodje finančno računovodskega področja za nedoločen čas v skupnih službah dne 16.6.198o. V JUNIJU prenehalo delovno razmerje: PETROVIČ Milisav, delavec na transportu v TOZD Baterije dne 8.6.198o PUŠ Majda, delavka na vezanju baterij 6AF 22 v TOZD Specialne baterije 14.6.198o (umrla) MARKOVIČ Ivanka, kuharica v TOZD Specialne baterije 22.6.1980 (umrla) V mesecu JULIJU so prenehali delovno razmerje: RONČEVIČ Slavica, likvidator v delovni skupnosti skupnih služb dne 27.7.198o VOZELJ Angelca, delavka na 25 tonski stiskalnici v TOZD Baterije 31.7.198o KOVAČ Vesna, delavka-supler-ka v TOZD Baterije dne 31.5.198o PARTIČ Mersija, delavka na etiketirki R 6 v TOZD Baterije dne 11.7.198o. V mesecu AVGUSTU so bili sprejeti v delovno razmerje: PRAZNIK Stane, za kovičenje kontaktnih vzmeti v TOZD Specialne baterije za določen čas 18.8.198o Rojstni dan praznujejo ROJENI V OKTOBRU LENDERO Franc KOPAČ Ivanka, delavka na režijskih delih v TOZD Baterije za nedoločen čas 28.8.1980 STRUNA Marinka, formiranje celic 4R 25 v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas 25.8.198o. Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 77 žensk 136 Skupaj 213 TOZD Specialne baterije moških 32 žensk 85 Skupaj 117 Delovna skupnost skupnih služb moških 48 žensk 44 Skupaj 92 VRHOVEC Zmago SPADIČ Svetlana KOČIŠ Marija BREZOVAR Franc KOSTADINOVIČ Miodrag KELVIŠAR Frančiška VUKOVIČ Krista FAJDIGA Marija ŽEROVNIK Marija KERŠIČ Leon ŠALJA Nasuf PLANINŠEK Jožica ŠTRUS Marija DJURIČ Anka SLADOJEVIČ Mara AMBROŽ Alojzija BABIČ Draga KOSTREVC Danica REGVAR Marija KRISTAN Alojzija GERDINA Anton ZALETEL Peter GOIDB Anica RUS Marija IKIČ Olga PANOAR Katarina KOTAR Veronika GAMZE Anica KAMIN Rudi Dne 31. avgusta 198o je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 422 zaposlenih, od tega 157 moških in 265 žensk. čestitamo ooooooooooooooooooooooooooooooooooo Razstava novosti na Zagrebškem velesejmu Naša delovna organizacija sodeluje z ISKBO skoraj na vseh javnih demonstracijah, ki jih prireja Iskra -Marketing. Seveda pa med največje spada jesenski zagrebški sejem, kjer so razstavljene vse novosti širom naše države, pa tudi tujci ne skoparijo z njimi. Če nam je kdaj uspelo, nam je sigurno tokrat, da smo dobili zaželjeni prostor na standu Iskre in da naši izdelki niso v podnajemniški vlogi. Tako imamo svoj boks za spre- jem gostov in tudi dve izložbeni okni, kjer razstavljamo naše izdelke. Ne bi bilo pomembno omenjati, da razstavljamo, če med razstavljenimi exponati ne bi bilo zaželjenih novosti. Po skoraj 15 letih ponovno razstavljamo lastne svetilke in sicer: Z 5o namizna prenosna svetilka na baterijo 4R 25, Z 51 ročna baterijska svetilka na baterijo 4R 25, ženpna svetilka Z lo na baterijo 2E 6, ploščata žepna svetilka - plastika Z 2o na baterijo JR 12, ploščata žepna svetilka - metalna Z 21/N na baterijo 3R 12, ploščata žepna svetilka -metalna z žmigovcem Z 21/U na baterijo JE 12 in gumbaste baterije. Tako veliko paleto novosti že nismo razstavljali morje let in kar je še posebnost, da razstavljene exponate že tudi prodajamo (seveda razen gumbastih baterij). Naše potrošnike pa o novostih obveščamo preko dokaj dekorativnega in privlačnega prospekta. Mislim, da bi bil vsak član naše delovne organizacije vesel in ponosen, če bi bili sposobni razstavljati na vsakem jesenskem sejmu v Zagrebu toliko novosti. T-Orožim Že dve leti v novem Zmaju Nekam tiho, morda le slučajno izrečena beseda v letošnjem poletju ali zdaj v septembru je obudila spomin na selitev Zmaja s Šmartinske ceste. Prav zdaj, v mesecu septembru je namreč poteklo dve leti, odkar smo se v celoti preselili v novozgrajeno tovarno in začeli z redno proizvodnjo na novi lokaciji. Selitev smo takrat začeli prav na dan šoferjev 13. julija, ko smo prevažali stroje najprej iz mehanične delavnice in kasneje v času kolektivnega dopusta proizvodnih delavcev še proizvodne stroje. so bile izpolnjene. Za to izpolnitev pa je bilo treba velikega odrekanja na vseh področjih in ki je zaradi odplačila posojila prisotno še danes. Vendar nam je že zdaj po dveh letih popolnoma jasno, da s sedanjim načinom dela, letošnjim izvozom in še mnogoterih stvari ne bi mogli na prejšnji lokaciji niti delno premagovati toliko težav kot jih mnogo lažje v novi tovarni. Čas selitve se odmika. Spomin počasi bledi, toda ostal bo zapisan v zgodovini Zmaja. My V začetku vročih avgustovskih dneh pred dvemi leti je bila selitev starega Zmaja v nove prostore v Stegnah na višku. Na sliki: del stroja paper-lined tik pred odvozom z dvorišča na Šmartinski cesti. Davne sanje Zmajevih delavcev 16 GLAS ZMAJA siamii iiiitmt : iiiiinBS* 1... ■. jiiSiijj .£•>*« * GROSUPLJE p. o.