18. številka. Ljubljana, nedeljo 23. januarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznicih, tur velja po pošti prejeman za a v s t r o - oge r sk e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano Itrez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. .*H) kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, .'JO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodu učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta "2 gld. 00 kr., po pošti prejeman za četrt leta 8 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 0 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 2">—2»! poleg gledališča v „zvezdi Opra vništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Karlisti. Ako ne lažejo znamenja bo prinesla spomlad hudo trpinčenej Španiji rešitev teške šibe, katera je tepla ubogo deželo, ter žugala podaviti vse socijalno in kulturno napredovanje potomcem nekdanjih Gotov. Karlisti ginejo in morda bodo zginil nekega jutra Karol iz Navare, ter jo potegnil črez sive Pireneje v mehkejše kraje in zopet s slastjo užival sladki kruh deposidiranega despota. Vsak človekoljub si iz srca želi, da bi se ta krvava drama končala tako, ta drama, katera uže več let trpi v pogorjih severne Španije. Pač ga nij tužnojšega prizora v devetnajstem stoletju, v dnevih intiligencije in olike, kot je državljanska vojna. In človek bi skoro obupal nad Španijo, ko se ozre v zgodovino njenih najnovejših let. Nikjer drugod po Evropi se ne vzdiguje brat zoper brata z J mečem v roci ter se ne brodi po lastnej krvi. Tam za Pirene jih so pa še vedno isti časi, da divja narod zoper sebe, sovraštvo in klanje mejsobojno nastaja in kar je najtužneje, najbolj tragično, to vse le za malovrednega potomca malovred nih očetov. Kar je Španca trpola, to je pred vsem trpela zavoljo Burbonov in kako malo, da se rodovi uče iz stisk, to nam je dokaz tista surova ljubezen v baskiškej krvi, katera se še sedaj po toliko letih britke burbon-ske vlade rada preliva za naslednika nekdanjih despotov. To je tragika zgodovine, in pod to zdihuje najbolj izmej držav evropsl ih ravno pirenejski poluotok. Da se sedaj ven dar bliža trenotek, ko se odpro slepemu rodu oči; da spozna, kako da mu nij rešitve pričakovati pri Burboneih, kdo bi se tega ne radostih Morda da se potem umirijo strasti za vselej, da potihnejo ti domači prepiri, na predek in blagostanje ovirajoči iu da se v Španiji prične novo življenje. Don Karol pa, če ga bode kedaj zapisala zgodovina v svoje listine, zapisala ga bode s krvjo in spomin njegov bodo temen. Z dijadeniom na glavi igral je na borzi s srečo ohlagodarjenega naroda ; sedaj ko padajo kurzi njegovi, sedaj se mu pač naj vzbudi červ v srci — zavest, da najgrša sebičnost je ta, svojej slavohlepnosti na klaven oltar položiti blagostanje celega rodu. Zgodovina bode izrekla svojo sodbo in vsa ta hinavščina, v katero se sedaj zavija surovi pretendent, bođć zginila in odkrila se potem strašna slepota in pa hudobija tistih, ki so podpirali tega briganta kraljevega rodu. 1876. „Kdor zaničuje se s;« m podlaga je tujčevi peti". Kososki. Navedene besede našega pesnika Kose skega so pač istinite in hranijo v sebi jedro ne samo za vsacega človeka posebej, nego i ve Ijajo vsem stanom, vsem državam in vsem narodom. Kdor ne veruje naj pogleda malo v svSt, naj bere časnike razni 11 narodov, da so sam prepriča, in pred vsem naj bere zgodovino od nekdaj in sedaj ter pozve iz nje, da na rodi sami sebe spoštujoč bili so jaki ter čislani, a kadar zopet pozabivši samega sebe, navzeli so se nekoliko mlačnosti nekoliko pa tujinstva, oneniagovali so ter hirali tako dolgo, da nehavši biti močan narod postali so sluge narodom tujim. To kaže stara Grška, svedočuje propalo vzhodno in zapadno Rimsko carstvo in potrjuje sedaj razkosano nekdaj močno kraljestvo Poljsko. Tako kaže preteklost, isto tako uči nas sedanjost. Narodna zavest vzbujena po Francozih razširila se je mahoma mej vse evropske na- rode ter postala tako silen faktor vseh krogov družbinskega življenja, da jo nobena moč zatreti ne more. Po oseminštiridesotem letu daljo ne vidimo druzega, ko vedno bolj rastoče terjatve, ki pridobiti si jih prizadeva se vsakteri, vsak narod zavest narodnosti svoje, kolikor le moč pospešujo in celo se prizadeva nekateri teritorijalne meje svojo v kvar sosednim narodnostim razširiti. Komu nij znano, kake napredke v tem smislu sta proizvela nam sosedna naroda nemški in italijanski! Dospela sta na podlagi narodnosti no samo do narodne, nego in skoro tudi do celotne politične jedinosti. Dosegla pa sta imenovana naroda vse to za to, ker se nij sta sramovala samega sebe, svoje n&rodnosti, ker njihova literatura bila njima je svet naroden zaklad, ker sta bila jedina, složna in ker izobraženost ljudstva ne" greh. — Toliko bodi rečeno v obče. Sedaj pa poglejmo nekoliko v napredek naše domače, slovenske stvari, naš narodni napredek in našo narodno zavest. Tužna majka Slava pri nas ne moremo govoriti o cvetočih razmerah, pri nas! — oj kako?! Morda po zaslugah naše malomarnosti ka-li ? Saj mi sami ne pospešujoč narodne zavesti, narodnega razvitka in ponosa, delamo več v to, da so širi tujstvo ter razširjava po krajih naših; še več. ono uže tudi gospodari mnogokrat tam, kjer še nedavno smo mi imeli svojo moč. — In temu tujemu gospodarju uklanjamo se, smo slugo njegovi, sluge, ki nas nij on v to primoral, temveč upognili smo sami tilnike svojo, sami segli s ponižno roko, ter sprejeli njegov dar — strup narodu našemu — ter rabimo jezik njegov —> nem narodu našemu — povsod in vedno Rusija pod tatarsko nadvlado. Po „Gianiotjej" spisal J. Stekl.isa. (Konec.) V tem času je poslal Ratij k njemu sledečo vest: „Meni je bog podvrgel mnogo narodov, kako da se ti jedini nečeš pokoriti mojej državi. Če hočeš obvarovati svojo zemljo, pridi poklonit so meni, in videl bodeš čast in slavo mojega carstva.1* Letopisci govore, da je spregovoril kan, ko je Aleksandra zagledal, sledeče besede: „Yse, kar so meni govorili o njem, vse je resnica, nema podobnega temu knezu." Vrativši se od kana, začel je Aleksander truditi se, da poboljša notranje blagostanje svoje kneževine, ali 1. 1202 se je vnela v Rostovu buna zavoljo tega, ker so tatarski odkupci, pobirajo davek od ljutlij, prav na- silno se ponašali. Rostovci so pregnali vso od-kupce iz mesta in mnogo jih tudi pobili. Ko jo pa to slišal tatarski kan, poslal je precej vojsko na kristijane. Aleksander je moral vsled tega pohiteti v ordo, da pomiri po mogočnosti kana. On je dospel s svojim poslom, ter odvrnil veliko bedo od Rostova in družil) mest, ali na nesrečo se je vrnil on od tukaj bolan, ter je umrl 1. 12G3 14. novembra: „mnogo se je trudil za rusko zemljo in za Novgorod, za Pskov in z.i vso veliko kneževino, ter dal svoje življenje za pravo vero." Rešivši rusko ženilo od gnjeva kana tatarskega in pobedivši večkrat sijajno zapadne sovražnike Etu&fie, pridobil si je najodličneje mesto v ruskej povesti od Monomaha do hi-mitrija Donskcga. Letopisci govore, da je Aleksander vselej zmagal iu da je sam bil nepobedljiv. Nek imeniten vitez je prišel iz zapadnih krajev v Novgorod, in vrativši se v svojo domovino, pripovedoval: ,,Prepotoval sem jaz mnogo sveta in narodov, ali nikjer nijsem videl tacega junaka, kakor je Aleksander Nev-ski, niti izmej carjev carja, niti knezov kneza." Metropolit Ciril je bil v Vladimiru, ko je zvedel o smrti Aleksandra, ter rekel: „Deca moja mila, znajte, da jo zašlo solnce zemlji Ruskoj." Narod začuvši to vest, je dolgo jokal ginljivo. Po smrti Aleksandra Nevskega svršilo se je 1. 12GG prvih dvajset in pet let teškega jarma tatarskega. Do zdaj smo govorili o severnih pokrajinah Rusije, zdaj pa poglejmo malo v južno Rusijo. l'o tatarskoj navali nahajale so se južne pokrajine v največoj bedi in nadlogi; posebno pa je mnogo pretrpel Kijev. Le-to, poprej bogato mesto in jako ljudnato, je zdaj sama razvalina, po bližnjoj okolici pa so nahajali pa prav brezskrbno, Jrakor da veselilo nas bi, da smo vredni pomagati delati oni veliki most, ki Tevtonijo z našim lepim slovanskim Jadranom zvezati bi imel. — Mar nij to res! Le poglejmo v razne c. kr. kancelije, javne in privatne pisarne po Kranjskej, od one deželnega odbora, do zadnjega župana, od knezoškotijskega ordinarijata, do zadnjega lokalista, c. kr. pošto, vse šolsko svete, z jedno besedo povsod našli bodemo, če ne čisto samo, pa vendar največ nemščine! Kot častne izjeme veljajo tukaj nekateri županje po Notranjskem in v okolici Ljubljan-Bkej, potem pa nekateri duhovniki, kateri se nijso udali strahu, ki zove se „furor teu-tonicus", sicer pa menj ali več povsod ta strah prevladuje. Imenovali smo tudi dožolni odbor in sicer zato, ker se nam ne zdi častno zanj niti za narod, ako večinom naroden odbor prošnjo priprostega reveža prosečega za podelitev štipendije, pisano v slovenskem jeziku, potrjeno od župana i od župnika isto tako se slov. opazko, če to prošnjo — ponavljam — naš dež. odbor nemško rešeno zopet nazaj pošhe! Kaj si more župan misliti, če na višjem mestu tako spoštujete deželni jezik! Ali nij on s takimi čini naveden, nakazan, da se poslužuje nemščine, ako zna? In smemo-li od druzih čisto nemških ali nemčurskih uradov kaj boljšega pričakovati, če uže narodni možje ne vedo ceniti materinščine na pravem mestu! Pa je res smešno, da, neverjetno, da iz vseh uradov, če tudi narodnjaki nahajajo se v njih, vedno le nemščina uhajati sme na čisti zrak; čudno je, da pri spisovanji službenih pisem vsi tako radi pozabijo na se, svoj materini kot deželni jezik, §.19 državn. zakonika in znajo samo nemško. V kakih razmerah sedaj proti malimi leti je naš učiteljski stan ali učiteljstvo, to je čitateljem našega lista dokaj razjasnovano bilo a še posebej nam je konstatirati, da pri tem stanu vlada nek nepopisljiv a tudi neodpu-stljiv, ker škodljiv strah, neodpustljiv tem bolj, čem neodvisljivejši pojedini predsodniki krajnih in okrajnih šolskih svetov imenovati se smejo, posebno pa tam, kjer to mesto zavzemajo duhovniki. Strah jo sicer lopa reč, toda kar je odveč, je in ostane odveč. Da složni bili bi učitelji kranjski, kje bi uže bil Pirker s svojimi trabanti in kje spala bi njihova famozna „Schul-Ztg.u! Vas in nas nesloga tlači. — popotniki brezbrojno črepinj in človeških ko-stij; hiš je ostalo v Kijevu komaj dvesto, prebivalcev čisto malo, večjidel so se razkropili po druzih mestih. Najznamenitejši knez v južnih pokrajinah je bil Danici, ki je umrl 1. 12G5, skoro tisti čas, kot Alekander Nevski. Oba ta znamenita kneza sta mnogo storila za llusijo. Proti tatarskemu kanu se je ponašal Aleksander vedno pokorno; on je uvi-del, da mu nij mogoče, protiviti se tako mogočnemu in silnemu narodu, kakor so bili v tem času Tatari. Daniel pa, ki je dobil nad zapadniini sovražniki mnogo sijajnih zmag, je sklenil, da se neče kanu podati; on je začel zidati tvrdnjavo, ter prosil pomoči pri bližnjih narodih; ali na nesrečo mu nij hotel nobeden proti Tatarom pomagati in za torej ga je tatarska vojska premagala in prisilila, da je moral sam svoje tvrdnjave porušiti. Kazim Kar okrajna glavarstva zadeva, tako moramo reči, da slovenščina pri nekaterih slabo in komaj životari, pri druzih pa celo mrtva leži. Da je to tako, krivi so dotičnih okrajev županje sami, ker radovoljno nemške spise i pisma prejemajo, dasi pravico imajo slovenskih terjati. Vseh zgoraj navedenih uradov zastopniki kot uradniki so več ali menj političnega značaja ter kot taki odvisni od višjih in najvišjih oblastij deželnih, in te zadnje, kakor znano, dane so v našej narodnosti neprijazne, neprijateljske roke. Zato največ izgovorov pada na račun eksistence, posebno od oženjenih uradnikov, boječi se večnih prestavljanj ali celo odslužbenja. Zato takim res odvisnim uradnikom ne moremo do celega zameriti, da nijso, kakor bi želeti bilo v očigled naroda, ker dolžan je vsakteri najprej skrbeti za-se in za svoje, da se preživi pošteno. Neodpustljivo pa je vedenje onih tacih iz naroda izišlih delavcev, koji ne samo nič za povzdigo narodovo niti razvoj njegov delujoč, celo z nasprotniki našimi zoper nas ter našo pošteno stvar kljubujejo, prestopivši iz tabora narodnega v oni narodnih izdajicev in renega-tov! Tacih kukavic ima žalibog narod naš še precejšni broj, toda teh narodne spoštuje, ker jih nikdar ne more. Kdor nam ne more koristiti, naj nam vsaj tudi škoduje ne! Ogledimo si tudi delovanje naše čestite duhovščine, koliko ona narod zadovajočih ko-ristij ali škode nam daje. Ker pri odvisnih ljudeh nahajamo tako malo trdo stoječih narodnjakov, tako malo neupogljivih značajev, mislil bi človek, da naša, povsem narodna duhovščina, ta dosedaj še vedno neodvisni stan materinščine naše vsaj no zametuje v kot jednako družim strahopotne-žem, nego rabi jo povsod, kder prilika se jej podaje, postaviti jo na častno mosto. Mislil bi si pač tako, toda tudi — motil bi se in še zlo. Ne rečemo, da nij bolj očitno spoštovan naš jezik mej duhovščino, kot drugje, pa vendar tudi tu je mnogo še gnjiloga in — kar je še najbolj žalostno — gnjije bolj in bolj. Mnogo je župnikov, ki svoja službena pisma, bodisi kamorkoli, spisujejo vedno le v nemščini. Župnik lokalistu svoje župnije piše nemško i ta isto tako župniku nazaj. Raporti, šolski izkazi, poročila odborova krajnega šolskega sveta — vedno nemško! In nemško je še bog ve kaj vse. — Če uže župniki nemško uradujejo, tem gotovejo tudi de- tega pa sta bila važna Aleksander in Daniel za notranje uredjenjc svojih kneževin; ona sta po mongolskej razdjavi spremenila svoje pokrajine v cvetečo stanje, naseljevala in popravljala mesta, pospeševala obrtnost in trgovino, sploh je Rusija oddahnila, odkar sta vladala ta dva kneza, na severju Aleksander Nevski, a na jugu Daniel. V 14. veku se je začela zbirati severno-iztočna Rusija okolo Moskve. Moskovsko kne-ževstvo je bilo osnovano po mlajšem sinu Aleksandra Nevskega, Danielu, ki je dobil za svoj del Moskvo z nekoliko vasini in kmetijami. Kasneje je podedoval od svojega rojaka Perejaslavl-Zaljeskij; potem je vzel Rjezan-cem Kolomun, a sin njegov Jurij, otevši Smo-Ijancem MoŽajsk, spustil se je v borbo s tverskim knezom za vladimirsko stolico. Le-ta strašna borba je trajala 24 let (1304 do 1328), ter bila dokončana v korist Moskvi. kanati; da je pa knezoškofijski ordinarijat vedno bolj če ne uže ves nemšk, dokazal je jasno Še koncem lanskega leta začenši izdajati cerkven list za kranjske duhovne v nemške m jeziku. Avstrija ima deset priznanih narodov in narodnostij za koje državni zakonik in vojaški členi se tiskajo v njihovem jeziku, da pa še pri katerej od desetih narodnosttf duhovščini tiska in podaje se cerkven list v kakem tujem jeziku — izvzemši v latinskem — tega ne verujem. Nij nam znano, kakovi razlogi biti so morali, da prva številka imenovanega lista v tevtonščini iziti je morala, pa naj si bodo kakoršni koli, vendar je želeti, da se preobleče na gotovo željo večine duhovenskega stanu cerkven list v domačo obleko. Tudi naj bi knezošk. ordinarijat terjal, da napovedane naloge mlajšim duhovnom od teh izdelavajo se v slovonskem jeziku, ker vendar ne moremo verovati, da tudi ta stan nakanjuje kdo germanizovati, kar pa naravnost se kaže, ako v nemščini izdolane naloge imajo bolj priljubljene biti, ker — to vsak prvošolec zna, — izurjevanje v besedoslovji napreduje izdelovanjem nalog. Nažej duhovščini pa sigurno nij treba še bolj izurjenoj hiti v nemškem jeziku, ker ona ne pridiguje gornje- ali spodnjeavstrijskemu občinstvu ali kmetu, nego slovenskemu in tudi ne verujemo, da preselila bi se kedaj na Nemško. Naj premisli o tem nekoliko tudi slavni knezošk. ordinarijat, naj si predoči, da prvi temelj k narodnej zavesti pri nas vložili so predniki izpod njegove oblasti, braneč povsod mej prvimi našo milo materinščino prod tujim nasilstvom; preverjeni smo, če le nekoliko premisli, da nasledniki pokojnega našega Vodnika ne, kot tudi oni Wolfovi no bodo delali na kvar narodovo. V tako žalostnem položaji in tacih razmerah dobilo nas je letošnje leto. Bode-li tekoče leto kaj dobrega rodilo, bodcmo-li napredovali v kakej zadevi ? Bodemo ?! Lohko bi, prav lehko; a treha je k temu trdne volje treba je h o te t i, hoteti vsem složno, kadar gre za narodno reč, za povzdigo našega jezika za nas: biti — ali no biti! — Dragi prijatelji naše reči in posebno sinovi naše ljube domovine! posnemajmo v tej zadevi naše sosede! Glejmo Nemce, Lahe. Kako skrbno varujeta ta dva svoje narodne svetinje in materinščino svojo! Ali poglejmo mej naše sokrvene brate v Hrvatskoj. Oni spoštujo svoj (Dalje v prilogi.) Dokončal je to borbo Jurjev brat Ivan Kalita, ki je vladal od 1328—1340. On je bil posebno previden in oprezen; pokoraval se je vedno kanu, pri katerem jo zadobil v kratkem tako zaupanje, da mu je dajal po potrebi še celo svojo tatarsko vojsko na pomoč. Na tak način je Ivan Kalita silno vzvišil Moskvo, posebno pa je razširil s pomočjo tatarske vojske svojo kneževino moskovsko. Ra-zun tega pa se jo dogodil v tem času važen dogodjaj. Ivan je namreč dobil na svojo stran metropolita Petra, in tako je bila metropolija prenesena iz Vladimira v Moskvo, ter je tako postala stolica cerkvena. Za 22 let kasneje, namreč 1. 13G3, je začel knežiti v Moskvi veliki Dimitrij Donski, unuk Ivana Kalite, in njemu se ima Rusija zahvaliti, da jo je rešil mongolskega jarma. V tem času so se pojavili uže nemiri v ordi in tako je začela ona slabeti. Dimitrij Priloga „Slov. Naroda" k št. 18., 23. januarja 1876. jezik, rabi ga v vseh uradih in se ne sramuje svoje narodnosti, zato pa tudi napreduje, ker sicer bil bi sluga Magjarom. Živili torej Hrvatje, mi pa — posnemajmo jih! Sploh nemarno na nikogar pričakovati; ali kali V Misli-li kdo, da pride Frus, da nas on slovensko govoriti, pisati in uradovati uči! — Nemojte misliti, tako velikodušen nij on, ni noben Nemec ali Lah, najmanj pa naši nemčurji. Rodoljubi vseh stanov od najvišjega do najnižjega, mi smo navezani sami na-sč, mi sami se moramo braniti, mi sami spoštovati naš dom, naš jezik in naše svetinje, naše pravice in naš rod, ker sicer — „kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". Dramimir. razgled. Jugoslovansko bojišče. Za bojišče na Turškem iščejo se vendar uže zdravniki. Turki kakor tudi vstajniki trudijo se pridobiti medicinske doktorje in kirurge in sicer z „ ugodnimi" pogoji. Posebno za-nje povprašujejo na Dunaji. Za zdravniško pomoč, pa je tudi uže skrajni čas, ker število ranjenih in bolnih narastlo je uže na stotine. Stotine Turčinov (Azijatov) leži na poluzmrznenih. Po poročilu necega avstrijskega inženirja, kateri je od tam domov do-šel, vlada v vstajniških krajih največje siro maš t v o. Cela krdela pali h je pokopana samo le pod snegom in ledom, ker je zemlja zmr-zla in kakor skala trda; in zopet na stotine mrtvih leži nepokopanih. Kako in kaj utegne postati, kadar zopet toplo vreme nastane, to si vsak lehko sam misli. Soudje genfske konvencije so se stvari uže poprijeli, in želeti bi bilo, da bi se to vse z zdatnimi sredstvi začelo, drugače bode na spomlad strašna ne sreča povsodi kraljevala. Koze decimirajo uže sedaj nesrečne prebivalce na meji, na spom-se vname še kuga. Politični \t*tnanje ,«*i«». V Ljubljani 22. januarja. Ministru Wjtisse*')ii jo uže boljše, vendar mu zdravniki priporočajo mir, in naj opusti duševno delovanje. Klub ,,Fortschrittlk tli-šu vnih poslancev ustavaške stranke je sprejel resolucijo Heilsbergovo, da Avstrija ne sme nobenega bremena več sprejemati od Ogerske. Ravno tako je bil Fuxov nasvet sprejet, da naj se pred razidom državnega zbora cela ustavo-verna stranka dogovori, kako se je ravnati. V i*yv9'*':rin. zboru je glasovalo 217 poslancev za vladno upravne reforme, a G(i z „ne,u 125 jih nij bilo navzočnih, hrvatski pak nijso glasovali v tem notranje-ogorskem vprašanji. Vnanjo države. V Mi v t-f/f ti ti m je policija baje zopet izvohala neko ,,zaroto/1 katera se jo skovala zunaj srbske meje. Namen te zarote je bil, dinastijo Obrenovićev odstraniti in na prestol Karagjorgjevića pripraviti V f'i'o»sct>si.rj permanenčnej komisiji 20. januarja se je pritožila levica o volilnej presiji od stranij prefektov. Buffet nij pustil govoriti o volitvah, češ, saj bodo verifikacije volitev in permanenčna komisija ima samo pravico, skupščino zopet sklicati. ./#////<>-£/ so čudni v svojej orijentalnoj politiki. Denes zopet „Times" pravijo, da Turčija mora le reformo iskreno sprejeti, a nobena turška provincija ne sme po kakej drugej državi anektirana biti. — (Tiskovno pravdo) ima „Slove ski Narod" 4. februarja pred deželno sodni Tožil nas bode državni pravdnik v d ruj instanci zarad znanega hrvatskega citata. — (Knez Por z i a,) znani veliko sestnik, ki ima na Italijanskem, Koroške n tudi na notranjem Kranjskem (v Prcniu h Senožečem) več graščin in velikih posest je 19. t. m. v Monci poleg Milana na nag umrl. Knez Porzia je bil tudi član avstrij gospodske zbornice, a živel je večji dc Italiji. — (Za Mari bor s k o mesto.) ka dira dr. Duhatsch sam. Reuter si nij 0{M — (Program) predpustnih veselic rodne čitalnice v Črnomlji: 23. janu Tombola, ples; 2. februarja: „Vodnikova čanost, igra „Gluh mora biti"; G. febru Bal; 20. februarja: Vonček. 28. februarja lika maškarada. Vstop za neude, za dri 1 gld. za osobe: 50 kr. Začetek ob zvečer. K veselicam uljudno vabi: Od — (Iz Planine) na slovenskem \ skem se nam piše: Denes 20. t. m. se deželni poslanec Žnidaršič svojim volile Planini predstavil in se kot iskreneg venca objavil. Obširnejše poročilo vam 1 kem pošljemo. — (Ustrelil) se je v Kopru nek šestošolec, in sicer bajo zavoljo „ljubez Včeraj smo uže povedali, da je Ljubibratie" odstopil. „Pol. Corr.M pravi, da za to, ker je moral, ker so v Črnej gori tako sklenili. — Nam so uže davnaj prostovoljci pisali in pravili, da Ljubibratie' nema zaupanja, da mu je več za to, da se njegovo ime po novinah imenuje, nego za stvar, da se preveč z dopisniki, konzuli itd. peča. Telegrama „Slovenskomu Narodu". Iz Dunaja 22. jan. Včeraj zvečer so imeli udje gospodske zbornice vseh političnih strank zavoro ogerske nagodbene revizije skrivno konferenco. Predsednik je Schmer-ling. Navzočnih je bilo 70 gospodskih zbornikov, mej temi tudi kardinal Schwarzenberg, knezoškof Pogačar. (?) Ministri nijso bili povabljeni. Splošno mnenje je proti mi-nisterstvu jako razdraženo. O Hubmajerju so denes sem poroča, da je zdrav in neoškodovan, le njegova četa se je baje razpustila. Domače stvari. — (V mariborskoj okolici) bode za deželni zbor namestu Rrandstetterja volitev 26. februarja. Nemškutarji in Nemci imajo uže kandidata v znanem Wretzlu. Naj se Slovenci obeh strank brž zjedinijo v narodnem kandidatu. — (D en os) je slovensko gledališče. misleč, da je prišel čas rešitve izpod mongolskega jarma, od kazal je plačati kanu davek. Razsrjeni kan je poslal veliko vojsko proti moskovskej kneževini; ali Dimitrij so nij preplašil in zadevši na Tatare v rjezanskej pokrajini na bregovih Vože potolkel jo je popolnem (1. 1378). Teško si moremo predstaviti, kako se je takrat kan razsrdil. On je začel precej zbirati brezštevilne čete, da ž njimi uniči rusko zemljo. Ali tudi Dimitrij je zbral precejšnjo trumo, je oborožil, ter hitro se vzdignil na kana. Na polju Kuliko-veni (pri ustju reke Neprjadve v Don) se je dogodila 8. septembra 1380 znamenita bitva, kakoršne še nij bilo na Ruskem: govori se, da je kri tekla, kakor voda na prostoru od deset vrst; da konji nijso mogli hoditi radi nakopičenih trupelj, ki so zdihovali in umiraj) pod konjskimi kopiti. Ruski pešpolki so ležali, kot pokošeno seno, in Tatari so začeli zmagovati. Ali v zasedi v šumi so stali še sveži ruski polki pod zapovedništvom kneza Vladimira Andrejevima, bratranca Dimitreje-vega. „Zdaj je čas," je rekel Vladimir in za-sedna vojska se je vrgla na Tataro. Le-ta sveža sila je rešila osodo bitve. Rusi so zmagali, potolkli množico Tatarov, zaplenili vse njihovo bogatstvo, ter je zagnali v beg proti iztoku. Kulikovska bitva ima veliko povestniško znamenitost. Ruski narod, padši popolnem v mrtvilo, oživel je zdaj zopet, ter uvidel, da se more rešiti tatarskega jarma. Od tega časa začela je moč tatarske nadvlade padati in slabeti in Ivan III., knez moskovski, je porušil 1. 1480 popolnem kipčasko carstvo, ter končno oslobodi! Rusijo strašnega jarma. Na tak način je prenehala tatarska nadvlada; ali nasledke njene je bilo opaziti še dolgo v ruskem narodu, po mnogih običajih, ki so lastni samo a/ijskim narodom. Razne vesti. * (Na Dunaji) je bilo od 9. do nuarja t. 1. (tedaj v jednom tednu) 99 rojenih je bilo 529 otrok — 207 dei 262 deklic, — umrlo je 422 civilnih i * (Povodnji) se boje na Dum je južno vreme postalo in Donava jak< velike gruče ledu so po vrhu vode r vodo zajezujejo ter nevarnost poveličuj' * (Čuden okus) je imel nek čre pomagač na Dunaji, ki je to dni velice sarskega psa v svojo stanovanje zva pobil, spekel in se svojim tovarišem A pasji gospodar ga je policiji naznanil ga je prijela, — ne za to, ker je p s del, ampak ker je tujega psa pobil. * (Kmetsk pun t.) V ogerskej Temeskem komitatu so se kmetje I proti svojemu sodcu ter njegovo sta razdejali, on je komaj ušel. Vojaki so oroženi kmete mirit. * (800 prašifcev umrznenih. navskem strženu pri Tolni je veliko na katerej je 800 živih prašičev, u Ker svinj ne morejo na suho spravit do spondadi čakali, če prej ne p Lastnik, pančevsk trgovec, se smeje, varoval jih je pri nekej asekuranci za goldinarjev. * (Sodovi iz papirja za mo lajo se sedaj v Jovi v severuej Amer: pir, V* palca debel, narejen je iz slame. Sod nij jednak družim sod( nema trebuha; dno in pokrov je le.« ima samo dva obroča, kateri pa lo da so pri takanji ne poškoduje. Tat so menda lažje cenejši, ter tudi prip Dunajska borza 22. januar & vi rs u tetagrandno ;.•>•*> Enotni dno banke 000 Kreditne »fcci)« iyi London 14 Napol. 9 , C. k. cekini f> Srebro 104 „ Sprejmejo se: MuNiniNt za parketne in /a Ijpg potem mi/.itr za parkete in iagttrjl aa Več o tem so izvo v ostali Oiizari Mani ali pa pri Josip Strelckerju \ liri (Vlji. Deželno gledališče y Ljubljani. V nedeljo 23. januarja 1876. Hudobni duh Lumpaci-Vagabund. Čarobna burka s petjem v 3 dejnnjih, po Nestrovu poslovenil J. Alešovec. 6(»dba A. MUllerja. Odgovorni vodja g. J. Kocčij. Osobe: Stolari«, vladar čarobnega kraljestva — — — — — — g. S. Piternoster. Fortnna, vladarica sreče, mogočna vila — — — — — — gdč. Podkrajškova Briljantina, njena hči — — — gdč. Ihanova. AmnrozH. mogočna vila, varhinja prave ljubezrd — — —--gdč. Ledarjeva. Mistifaks, star čarobnik — — g. Jokovec. Hilaris, njegov sin — — — — g. Rebolj. Fludribus. sin Čarodcjca — — g. Ivan. Lumpaci-Vagabund, hudobni duh k. Schmidt Sveder, nrzar i , , in \ xx i _ :~x \ lOKoa. pom. Klobčič, krojač V . J , KA .u«. I bre/. dela neftra. črevljarj Pačivec, krčmar v Mariboru Sod. veliki hlapec v pivarni AnČ ka, krčmarjeva hči-- Žefka, natakarica — — — fočevar — — — — — — trukolj, gostilničar v Ljubljani g. St irski Obelnik, mizarski mojster v Ljubljani---— — — g. Rus. Trnovec. Kajzel. Kocčlj. Gorenec Šturm. gdč. Pavš-kova. gdč. Koprivčova. g. Erlent Pepa njegova hči — — — Anastazija, njegova Rineha Jera, gospodinja! v Ohol-Rezika, hišina /nikov.-j hiši Snkavec, mesar v Trstu — Slikar------- Gospod Vetrnik — — — — Gosdod Zračnik--— — Jean, strožaj 1 Prvi učenec , Drugi učenec J Signora Palpiti Vrtnikova. Bon»č jva. pri Klobčiču — Lavra, \ lila, / gdč. g.l«. gdč. Ihanova. g. Eržen, g. & Patornoster. g, Schmidt. g. Štirski. g. Bezeg, gdč. Nagelnova. m. Karol. gdč Tekalčeva. gdč. Nami etova. gblpA O.Mjeva. Kamila, / nJ0,l° h5eri--- Krčmarica blizo Ljub jane — — Popotnik (Stelaris)--— — g. Š. Patarnoster. Čarobni k i, čarodejci in njih sinovi, nimfe, genii, gostje, kmetje, rokodelci različnih vrst. — Dejanje se godi deloma v kraljestvu duhov, deloma v Mariboru, v Ljubljani in v Trstu. * * m Gdč. Fr. Zorotičeva sodeljnje iz prijaznosti. Pri predstavi svira c. kr. godba 46. polka pešcev vojvode Sachsun-Meiningeu. Kasa so odpre ob »/„7. uri. — Začetek ob 7. uri zvečer. Prihodnja slovenska predstava bode v nedeljo 6. febrnurija 187C. Dunajska najveća 27 iS: Zaloga solidno in znane zanesljive firme Bernhard Pollak-a na Dunaji, Kamtnerstrasse 14, (vis-a-vis VVeihburggasse), prodaja jedina z vestno garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno za \ salv«, aaisono, ovfje-volnate oblačilne snove. Ravno tako tudi vso si misleče vrste, p atnenega, modernega, kurentnoga in pletenega blaga, svilnate in Žametaste trake, ravno tako tudi guipir-čipke vsake bale, poleg še tisoč drugih stvarij. Izgledki i zaznamek blaga zastonj in Iranko. Naročila, tudi najmanjša brzo po poštnem povzetku. (32o—28) NepristujoČe jemlje se nazaj brez zadržka. Tržne cene ▼ Ljubljani 22. januarja t L Pšenica hektoliter 8 gld. 20 kr.; — rež 5 gld. 60 kr.; — ječmen 3 gld. 90 kr.; — oves 3 gld. 50 kr.; — ajda 5 gld. 40 kr.; — proso 3 gld. 90 kr.; — koruza 4 gol d. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 40 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 98 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špeh tnšen — gld. 64 kr.; — špeh povojen — gld. 82 kr.; jajce po 3 kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletnino 46 kr.; — svinjsko meso 44 kr; — sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.; — slamo 2 gold. 30 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold — kr.; — mehka 6 gld. — kr. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledečo slovenske knjige: -A.. £S©2aa.etn.I in povesti: 1. Erazem Tatenbah. Izvirna povest, spisal J. Jurčič", velja......50 kr. 2. Metu Holdenlg. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik 50 kr. 3. Kautorčlea. Roman s pogorskega zakotja. Ćefiki spisala Karlina SvGtla; poslovenil Franjo Totmič, velja..... 60 kr. 4. I*rvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Na crul zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Kužen. Novela, francoski spisal 11. Riviere, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev iu tlrzava v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulatje, poslovenil Davorin llostnik, velja ... 25 kr. B- Xjistlci v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Slenogratlja, sp. dr. Ribič. — Zivotopinje, sp. Raji Rož. — 1'rešcrn, Prešerin ali Presiren, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, Bp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, Bp. dr. J. Vosnjak. — Čagava bode 'i Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus. Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dohf po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold. ho kr. pripravlja Dorško olje (E>orscla.-I_ie"toert23.ra,3a-Oel) iz sale kitovih jeter, v katerem je železi jod (Mor) V 35.00 gramih olja iz sale kitovih jeter je 14 centigramu v železnega jodu (l'nitojoduretum ferri.) (132—178) Jaz ne bodem opisoval učinek železnega joda, ker ta je obče znan in se vporablja splošno v zdravilstvenej stroki. Ta učinek pak postane važnejši, ako se združi z oljem iz sale kitovih jeter in je posebno zdaten v vseli onih slu-čajili, v katerih se more brzo pomagati oslabljenej redilnej delavnosti; kjer se mora dostaviti krvnej cirkulaciji večja kolikost teh elementov, kateri kri Čistijo, ter s tem dajejo napravam sopenja večjo delavnost in pripomorejo do ustvaritve zdravnejše in večje krvne mase. Jaz morem jih tedaj najtopleje priporočati kot najboljši pripomoček proti bramorjem (škroteljnom), rakitis, kroničnim izpustkom na koži, pljučnim kataru in jetiki. Nakazanje o rabi. Olja iz sale kitovih jeter uživa se po 10 gramov trikrat na dan ali po zdravniškem predpisu. Cena jedne steklenice 1 gld. av. volj. Da se ponarejeni u izogne, vti-cneno bode moje ime um vsake j steklenici. Radgostski rožnovski maho-rastlinski celtlički, priporoča se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljucah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za mišico, želodečevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajoče! se pljučnici ! Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanju. Javna zahvala. Gospodu J. Seichertu, lekarju v Rož-novi v Radgostskem. Čestiti gospod lekar! Z veseljem Vam moram prilično sedanjega naročila izreči mojo najsrčnejšo zahvalo. Stanje moje soprogo pred kratkem primnro-vaje s bo danjem, Čuditi se moram čiulapolnih nasledkov Vašega velevrednega leka. Moja dobra žena dolgo časa trpela je na pljučnem in želodskera kataru, hujšalaje vsled vednega kašljanja in slabega prebavljenja tako, da nijsem več dvomil, da bi se jej odstraniti mogla jetika, posebno ker so navadni spremljevalci to strašno bolezni namreč: slabi tek, ponnčno potenje, mrzlica, malo spanja, kateri vedno jeden za drugem sledijo. Po jmlneni sorodniku, ki jo nekdaj obiskal Rožnovsko kopelj, opozorjen na Vaš Čaj in ce'tličke, namenil sem se, še ta pripomoček poskusiti. In glej, kaki nasledki, in ti v teku treh tednih l Moja žena še pred malo časom podobna bolj smrti, ko človeku, ki jo vedno v postelji ležala ali na divanu sedela, hodi sedaj prav lohko po sobi, dobi'a jo zop;?t. prejšnji tek, spi cele noči, brez da bi so zbudila, ravno tako izostala je mrzlica in neprijetno potenje, tudi na životu soje užo mnogo okrepila tako, da VBa naša družina njeno popolno ozdravenjo v kratkem pričakuje. Jaz priporočam tedaj vsacomu, katerega tare morebiti kaka jednaka bolest, naj rabi ta pripomoček in pomagano mu bode gotovo. Izvolite mi tedaj zopet 2 paketa čaja in dve škatljici maho-rastlinskih-celtličkov priposlati po poštnem povzetku. Z odličnim spoštovanjem A nt. ČermAk, fotograf v Gradci. Goidorf, lleinrichstrasse 9. Gradec, 17. sept. 1875. Čestiti gospod lekar! Iz Rožnova vrnivši so, kjor som se po šesttedenskem bivanji tako okrepil, mislil sem da so moje prsne bolečino popolnem odstranjeno, posebno pa, ker mo nij mučil niti kašelj niti bolečine pri sopenji. Vsled necega hudega prehladenja povrnila se je sttra bolezen tako hudo, da Bem komaj mogel predavati v šoli, ter z največjo si o govorili mogel. V tem kritičnem položaji zdravil sem se, kakor v Času kopelje v Rož-novi, z Vašimi maho-rastlins'ire izdeluje najmodernejše in najhitrejše jedino le Fr. Železnlkar, na stolnem trgu vis-a-vis stolne cerkvo. PoBebuo izvrstno izdeluje surke in jednako narodno obleko (12) Kdor potrebuje mctri<*nc mere In uted kuhinjsko posodo plehasto ali iz vlitega železa, koišno orodji- z,i pohiHvo in s.i Kidanje, potem za mizarje, tesarje itd vse to dobi po najnižj pri Franc Vereekn (prej Boli 8a) na g-trgu št. tO. ■»i i Mihael Paltiču, trgovcu v Ljubljani (štacun* za vodo, magacin v gledališkej ulici) jo zaloga vsake vrste lesenega hišnega in kuhinjskega oroilja slamnatih izdelkov, žime za blazine, dratenih mrež, žimatih sitov, pletenih korb itd. vse po nizkej coni in izvrstno blago d inačegi izdelovanja. (9) Pri It. Jfliklaiicu, trgovcu manufakturnoga in kramarBkega blaga v špi-talskej ulici v Ljubljani, dobi se vsake vrsto kramarsko blago polfg pa tudi še vsako vrste suknenoga blaga »a hlače in suknje bele kotenine vsake vrsto lep porhent in Isrvrsten tibet itd. in spi >h dobro blago IU po nizkej ceni. (9) ~\ pekari.) i .5osip CaAa, na starem trgu št. 33 dobi te vsak dan 3 krat fri-šno pečeni kruh vsake bire lomie kifeljci štruce itd. tudi se prodaja izvrstni in okusni kruh vsake b re na vago in sicer po n-zkej emi nadalje sprejema kruh za peči, hi prodajj izvrstni žrvenjak. (H) Mizarska tlela. Najboljša najlepša vsake bire in po nizkej ceni dobivajo B6 jedino le pri Josipu Regallju št. 1'eter-sko predmestje št. 99. Naročila se brzo izvrše. (12) ■ Važno za 1S96* leto. ■ Ker se s početkom novega leta prične nova mera, priporoča podpisani vse kositarske nove mere, posebno se pa priporoča čestitim gospodom duhovnikom po d želi za vsa dela toga obrta, »a pokrivanje stolpov iu cerkvenih streh naj si bode z bakrom, a kositarjen ali cinkom itd. Srečko /%«>#». (ti) šolski trg št. 295. (Gostilničar Jurij Dolenc, na Poljanah št. 24 „pri mesarskem dvorišči" toči izvrstna hrvatska in dolenjska vina po nizkej ceni, tudi kupuje in prodaja poljske pridelke vsake bire. Pri njem jo vedno v. lika zaloga _(8) Najboljša dolenjska in bizeljska stara in nova vina na debelo in drobno prodaja na starem trgu št. 162 Josip Ribič prav po nizkej ceni. Vnanjo naročil i točno iu vestno oskrbuje. (8) i* osli I na in pekarija Antona Avbelna v st. Feterskem predmestji tik gostilno ..pri caru" priporoča se p. u. občinstvu zaradi izvrstnega vina in tudi jedil in posebno pa potnikom za prenočišče zlasti Gorenjcem ki so /. Kudol-fovo žoleznico pri po jej o, tudi je sploh pri njem sve prav po ni/.kej coni. (9) Vosćene svece, najcenejše, najlepše in najboljše za cerkve, pogrebe, trgovino in domačo rabo, potem mod ln vosek, kupuje iu prodaja Oroslav I>olcuet; v gledališkej ulici št. 40—41._ _ (12) 14 nj igo vez E. Ilolm na start'm tt'f/u .it. M57 je*ttni v Kljani, prevzema ln izdeluje najhitreje, najcenejše vsake vrsto dela. Posebno so priporoča č. gosp. tluhov* (12) nikom. Ferdinand It udi, hiša banke „Slovenije" v zvezdi, priporoča svojo veliko zalogo mnogovrstnih oljnatih podob (Oelfarbendruckhilder) in srcalov po najnižjej ceni (8) (Gostilničar ..pri Sokolu" na Btolnem trgu, priporoča svojo uže staro gostilno Dalje naznanja, da ima tudi letos izvrstna vina iu vedno dobre jedila kakor klobaso itd. po nizkej ceni. (12 V krčmi „pri Mehikancu tik deželnega gledališča v Kolmanovej hiši, točijo se isvratda vina, dobijo »e dobre klobase, pečenka in druga jedila po nizkej ceni. (It „Ko n k o r d ij a", zavarovalno društvo proti ognju in na življi priporoči zazarovanja po najnižjih cenah. (iU stop pn A. Androjni, postne ulic, št 55 v I.jnhlja Dober kup kakor pri razprodaji (Ausverkauf) 10 do 2"» fabriško ceno na debelo in drobno prodajat vrstno kramarsko blago Janez VIclč v Lj na glavnem trgu. \ Josip liCvccveJ speceriskej štacuni na št. Peterskem predmest tik mesarskega mosta dobi se najboljše blage štaj. bruse, kupuje in prodaja na debelo polji dclke fižol, krompir, črcšplje, repo, zelje, orehe i V kavarni jL.indrla, na glavnem trgu št. 10 je najboljša kava n likeri, mnogo slovanskih in nemških časopise' tudi lep in dober biljard. Postrežba izvrstna. Najbolje brije, češe in striže Tosip 23-ul3s:o^7-:cl113: na šentnet predmestji h. št. 9, kateri izvrstn rad pride tudi na dom, ako kilo to želi C1 revij ar Jakob $ ker bi gledališkej ulici št. 19 izdeluje vsake t boljših črevljev na drobno in debelo; potem tudi TrŽiške črevljc na debelo in drobno p ceni. Fr. Saik, krojač na dvornem trgu v Kastnerjovcj hiši, izdoln lepše in najmotlernejif ohleke vsak« nizkej ceni, tudi ima ~«/o#/<» tnnogoi t Maya po istoj ceni kot v jtacunah. Na. brzo izvršć. Sirovi loj Icupojota TiaVi '~;n po najvišji ceni Kari Pamperl-ova sina, i Topilnica ia loj, »vnJarija in milarnica, '■•loga TŽIgaJnih, »»etilnih in maMobnih tTSrin v CELOVCI na Koroškem. ■ ■ ■ (lti9—8) S fetelMtamMmiap^tt Za Kr»»j*k« j««"?« in **** i)iavi w ym uuaii podpisanemu! ^jna^SSs^v _ poleg originalnih Elias Howe-jevih šivalnih stro imam v zalogi i^.lcl j n«v*l j !>'<» lo jaz Zalego mnogovrstne mašne obleke v Ljubljani poleg Frančiškanskega mosta št. 45. priporočam z izdelki iz jako slovečih tabrik ki so bili pri dosedanjih raztavah često pohvaljeni ter prodajam vse po nizkej faeriškej ceni. Prevzamem tudi vezenje (itrikarijo), montiranje cerkvenih zastav (01-dahinov) itd. ter vso zvrsujeiu vrlo pazljivo. (9) Aiiii lloi"l>{iiier. Josip Kautz, v hiši banke „Slovenijou, (5) priporoča vsako vrste zganja, likere, rozolije po najnižjih cenah. Vnnnja naročila izvršuje točno in vestno. A v miši i n podehar in pu/.latnvalee. poštno ulice hiš. št. 57, (poslopje slovenske čitalnice) V Ljubljani, ne. za me nit i z Leopold Gdtzl, v istih ulicah r Kozlerjevi hiši! priporoča (davnemu občinstvu, /lasti preč duhovščini in farnim predstojniltvom sledeče izdelke t Oltarje, križem pota, leve (prižnice), svečnike (lustre), prapore (Itandera), neba (baldahine) po naročilu v vseh velikostih iu po najnižjej ceni. V zalogi ima zmirom podobe in kipe :a o!tarje, krstne omare, svečnike in križe za steno, podobe .svetnikov in it narave, vsake velikosti in cene na platnu, kositarji in papirji, zrcala itd. posebno dober kup bo oljnate slike. Sploh vso, kar spada k cerkvenemu kinču, — vse to naglo in po tmjnižjej ceni. Sprejema vBa naročila iz dežele, ter jih natanko in brzo izvrši, (5) Originalne Singer & Grover & Backt Šivalne stroje po fabriškej ceni na debelo in drob) Bazan tega imam vedno v zalogi tudi i boljše inozemsko stroje po jako znižanej con sicer: Wlieeler A Wilrtou, Grover &, H»cl štev. 1S», Tlie IJUle Wanzer (sadnje na ž amerikanske), Taylor, C^ermiiiila, Savoi Wlleox A <;il»l»s, IvvprcNM, IJnltolu, «Icr i:iaNtle, hI roj i za valuti itd. l>miai <-j< ni ali užo rabljeni, iu Izlet stroji « iransko, najbolje spričevalo. Dr. Augelstein, tajni san it. sveto valeč. Spričevalo Št 76.921. Ohergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti tuj mogel, je vsled rutie Vaše Hevalescičre du Barry po polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Roche sur V on, 30. julija 1868. Vaša Hevalescičre ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere bo me deset let uučile. (Gospa) A rman ti a Prevost, posestnica. Hevalescičre je 4 krat tečnejša, nego meso, ter ia pri edraščeuih in otrocih prihrani 50 krat več na eni, ko pri zdravilih. r' (»ieiittio.ili ,.i:;.\3a\ po col Punta I gold, ~>0 kv , l mit 'A gold. ."'•<• kr., 0 run ta i gold. 1)0 Ur., 15 rn;i tov'iC gold., lil : mitov i«) t;oid., ^4 runtov Šfi ras i eold. 50 kr., v prahu za 1S0 Uw .0 sold. froiiajfli Du iiarr >• & Ouup. na l)u ..vrt, H aH.'iuvn-i(him štev. fr, Kakor v vst.1' :r».»tib ori dobrih tkarjih iS špecerijskih trgovcih: odi ra*p »Ailja da« i*jsk» hils n* v*e kraje co poštnih OS ■■ «n»Aab fali povzetjih. V X J ubijani i'.r i hr, J. Svoboda, iekar pri rzlatem orlu", v lteki pri lekarju J. Pro damu, v Celovcu pri lekarju Birn lacborju, t N|»ljetu pri lekarju A I j i u o v i 0 u, v Trstu pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Rocca in J. Hirschu, v Zadru pri Androvieu. (307) Hiša v Ljubljani v krojaškej ulici št. 257, prodaje se s prav ugodnimi pogoji. Več se izve pri posestniku. (17—2) i V najem se da •4 lii»>» v Crneiu vrhu pri Idriji, z di hiša v < nuni vrhu pri Idriji, z dvema nadstropjem.-i, s krčmo in štacuno raznega blaga, z vsemi pripravami, od sv. Jurja naprej, ali vsako poBebej, ali ob"je vkup. za eno ali več let, proti prav pripravnim pogojem. Hiša je tik ceikve, iu na razpotji treh cest. Kdor žod prevzeti, naj so osobno ali podpisanem lastniku ► ► ► ► ► ► ► a pismeno pri podpisane m lastniku uglasi. t % C'r ni vrh, 17. januarja 1876. r (21—j) Anton I*le5ner. £ Za d.3oncLeI G) Podpisani usoja si naznanjati, da ima bogato izbiro Irlzenukilt reči j, kakor : kite iz pravili las (60—100 centimetrov dolge) po 3 do 8 gld., chignono vsak) obliko iu bire po 6 —12 gld.; dalje ima vedno pripravljeno tudi crope-valjčeke po 50 kr. komad. Za večjo priročuoat čestitih gospij ima tudi veliko za <'go ttlieeljalftetuili Imm in zamenja stare izdelke z novimi. Za mnogobrojno obiskovanje se priporoča (9—3) L Businaro frizer, v zvezdnej aleji vis-a-vis kazine. Naročila sprejema radoroljno ter jih v 24 urah natančno in najcenejše izvrši. 'J N P* 2 S (D I I SjSl dame! I mrli v ljiittlftaiift od 17. do 20. jan.: Marija Žagar, 18 d nij, dete delavke v bolnici, vsled slabosti. — Margareta Kopač, 78 I., v bolnici, vsled starosti. — Anton Grmu, 70 1., v bolnici, za omajenjem možjau. — M. Trojan, 44 1., v boinici, , a jetiko. — Josip Polak, 53 I., za sušico. Samo v Pollak-ovej najstarejšej in slavnejšej 27 kr.- univerzalne) zalogi blaga na Dtinaji, Marialiilferstrasse 1, prodaja se kakor je uže obče znano z najzvestejšo garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno najnovejše blago na debelo in na drobno. Ovčjc-voliiatc oblačilne* ■nove« najfinejše in modernejše, za vsako sai sono v vsakoj barvi, gladke, progaste, jednojne in šotsko karirano in sicer: liiMter, rJpN, pluid-Miiovi, diagonal, flanel, fheviot (siiknjeno obla čila) in poleg se mnogo drugih stvarij IMatua, vsake vrste orta u a uiize iz evilha iu damuNla, gradi, bel in barvast, pregrinjala, ehlfluu celo *j4 široki; nerkal, turški kreton poleg tisoč druzih rečij. Popolna zaloga pletenega blaga, zavratnikov za gospodo iu gospe. Naj veča zaloga »vilnatih in ia ineiastili trakov v vsakej barvi in slrokosti. Ovčje-volnaie iu hioud-(ipke tudi obšite z biseri, kakor tudi sploh vso v to stroko spadajoče stvari in to vrne i«* iio Razpošiljata e uroti pustnem povzetku tajok, |lzgiedki in zaznamek blaga zastonj in trauko. t326—26J Dobrodelni tasar! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Kiilnerhof- ♦ gasse 4. t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ za Srajca za dame namesto gl. 2, le g/. 1. Pod tem naslovom Prve dunajske fabrike za perilo V dobrodelno namene pred kratkem otvorjen bazar vzbudil je občudovanje v naj- 12 oddaljenejših krajih monarhije zaradi v istini cene razprodaje gotovo izvrstnega perila za gospode, gospe in otroke, platna in prtov za mize itd.; zaradi večstranskih naročil, sklenila je fabrika neko večjo prodano tkalnico pridobiti si po prav ugodnimi pogoji, ter jej mogočo, v prihodnje sledeče cene ■Hl na polovico Izđclaliie cene nastaviti. ITamesto d-Trsi samo je 11 ini j. 14 o 111«'Mi o f:;iiss«' 4, lliiimj. Naročila proti pošiljanji notice ali pa proti poštnem podezitji. (16—1) C. t fatrika za f i o o v o in snrogatno kavo, fabrika za šampanjevcc in vinska kupčija »v« a* Svarilo sloveiinkim, gospodinjam! Nij dvomiti, da je marsikatera slovenskih gospodinj uže slišala o tako zvanoj #•'*•«/»k--kat # (kofetu), ki se nam U drage denarje iz tujega uvaža. Morebiti si ga marsikatera uže kupuje. Gotovo pa jej nij znana prava vrednost one kave. Meni in pa nekaterim zdravnikom je se posrećilo pri omenjene] kavi zaslediti nedostojno sleparstvo. Frank-kava druga nij kakor neka zmes z britkim knrcuinjcm eneijanavim iu tedaj ravno zavolj prevelikega dodatka onega-novih korenin toliko dražilno deluje na človeški trebuh iu drobovino in je tedaj no samo brc/koristna za zdravje, marveč škodljiva. Na daljo nema Frank-kava nobenih redivnih moČij v sebi in tedaj zasluži, da jo popolnem zavržemo. Namesto ove slabo kave priporočiijem svoje *uvatt/atne kave. zlasti pa flfgove kave. To so narejene iz fig in so jako primerne kot dodatek k pravej kavi, da se pri denarjih varčuje. Moje razne sorte figove kave so pridelane iz najboljših fig, kakoršne so Kultan-lige, in na svitek nabrane fige; figova kava nema nič encijana v sebi, nič grenkega, diši izvrstno lepo in fino, se sladko kuša, pospešuje probavljanje in daj a »ploh človeku zdravo in močno hrano. Figova kava je uže sama ob sebi Hladka; zato se pri njej potroši menjo cukra in prihrani znatno na denarjih. Vrli tega vpliva figova kava lehko razkrojilno, hladilno, in tanjša ali redči sok človeškega telesa, kar delovanje srca in drugih krvnih, potem prebavalnih itd. organov vedno pri pravem redu in pravilnosti ohrunuje. Na mrzlici bolni, potom na živcih bolehni ali nervozni ljudje njo slobodno pijejo, kar pri drugih kavah nij pripti.ščeno, zlasti no pri gren-kobnih surogatnih kavah, ki se iz tujega k nam uvažajo. Navadncj kavi, mešan oj z mlekom, dodana figova kava onej množi redivno moč. in tekne zlasti otrokom, ki so v rasti zaostali. Nasvetujem gospodinjam rabiti figovo kavo tudi namesto drugih navadnih zajutrkovaluih jedil na primer : cmokov, žganjcev itd. 7, mojo figovo kavo bodo veliko ceneje izhajale, ljudje pa jim bodo mnogo živahnješi odhajali na delo in kar je še posebno vrednosti: žeja jih ne bode nadlegovala."Žganjico, rozolijo in drugih pijač jim ne bode treba kupovati, kar je glede pametnega obnašanja pri delavcih jako Imenitno. Spodej pridelani cenik ponuja mnogo vrst moje surogatne kavo, posebno pa priporočiijem pri jako nizko nastavljenej ceni svojo razne sorte flffOVG kave vsem p. n. povžitnikoin in trgovcem. Opozorujem zajedno častite občinstvo na moja prava, na turna vina in izvrstne šampanjevce. Cena je nastavljena o (trst. vel).; i; Maribora; za 100 ali 50 kilo po številu paketov vsake vrste, brez odgovornosti za spremembo cene ali škodo prejemnikov. Termin, rok 3 mesece ali 3°/a seonto „plačljiv v Maribora". Zneski niz .it) gld. se jemljejo s poštnim povzetjem. Razne sorte. Araloska kava, najfiniša v dvojnem zavitku, v rumenem in belem papirju s črnim tiskom dto. v nagrbančenem papirju s črnim tiskom OikoriJBka kava, zelo fina, v zelenem papirju z žol-timi obrazci v okroglih zavitkih dto. v ploščatih zavitkih dto. po načinu Nadler & Kolb, jako fina, v sivem papirju, v okroglih zavitkih, sladka ...... dto. grenka ...... dto. najfinejša francoska, v žol- toin papirju, h Črnim tiskom, v okroglih zavitkih ..... Cikorijska moka, suha v zabojih .... dto. mastna ...... Cikorijska kava uso Lahr, v pisanem papirju . Debelo mleta kava, jako fina, v vijoličastem svetlem papirju R rumenimi obrazci, v ploščatih ovitkih . Zrnčasta kava, izvrstno fina, v rudočein svetlem papirju, okroglih zavitkih, z zelenim napisom iu štajerskim grbom ...... Kava za gospe, v pisanem papirju z rudečiini obrazci, v trivoglatih zavitkih ..... Tri kronska kava, izvrstno lepa, v modrih zavitkih z zlatim tiskom ....... ŽeločLna kava, v modrem papirja z rudečimi obrazci . Ječmenska kava, zrnasta, v pisanem papirju z belimi obrazci ...... dto. zmleta, v pisanem papirju z belimi obrazci ...... Mokajska kava, izvrstno fina uso Schonvvald, v temno-vijoličnatem papirju z belimi obrazci v ploščatih podolgastih zavitkih ...... Mandeljnova kava, jako fina Magdeburška, v rumenem papirju, z rudečimi obrazci dto. v zelenem papirju z modrimi obrazci i Siciljanska kava uso Sohonvrald, v temno-viljolič. pa- pirju z rumenimi obrazci Švicarska kava, izvrstno fina, z vanilijo pomešana, v modrem papirju z rudečiini obrazci, z mojo firmo in rodbinskim grbom dto. uso Ccniperle, z vanilijo, v niodr. papirju i rudečimi obrazci dto. z rudečiini obrazci in pečatom . j , dto. v modr. papirju z belimi obrazci Nr. 2 Švicarska moka, jako lina v zabojih Sladko-koronska kava, izvrsto fina, v Žoltih ali modrih zavitkih z belimi obrazci po po načinu Tsehinkelnovih sinov Tirolska kava, zelo fina, v pisanem papirju . . ' Dunajska varčna kava, v rumenimi papirju s črnini tiskom Varčna kava, zelo fina, v modrem papirju z rudečim oroslonom, v okrogih zavitkih . . I dto. pO načinu Voelkei ja, jako fina, v rudo- 1 cent svetlem papirju, v okroglih zavitkih /.ii v 11, .k kilo fl. kr. 12 12 Vb VioVi 10 Ve V, 7,o Vi Vb 11 11 18 15 12 - 11 — u U 12 — 15 t — V« V,o7, 1/ XI It I' 18 110 Iti Vb /ui /tij II 1/ i/ I /8 /jo /in I /io 7u 7,o 1 II Va Vi Via 7« 7, 74 Vi 7,«, 7, V,o V. V,« Vi V« Vi V« V, V,0 12 1 13V.151 90 10 17 14 12 10 10 12 12 12 11 12 10 12 18 18 13 50 50 50 no 50 50 60 Figova kava v pakelnih. Figova kava, zelo fina Insprukska, v črnem papirju dto. zelo fina Insprukska, v blcdo-rujavein papirju ...... dto. zelo fina, v pisanem papirju z belimi obrazci Nr. 1..... dto. zelo fina, v pisanem papirju z belimi obrazci Nr. 2 ..... dto. zelo fina, v pisanem papirju z belimi obrazci Nr. 8..... dto. zelo fina, v pisanem papirju z belimi obrazci, dalmatinska v rudečem papirju dto. uso Triest, v sivem papirju z belimi obrazci ...... dto. zelo fina, uso Innsbriick dto. posebno fiua, z modrim ovitkom in rudečim tiskom..... dto. posebno fina, v modrem papirju z rumenim napisom ..... Najčistejša figova kava, v finem belem papirju z zlatim tiskom dto. posebno fina, jako lepa v rujavom papirju z rudeeiin ovitkom, z zlatim tiskom Za pravičnost teh dveh sort sem porok s 100 gld. Sultan figova kava, imenitno fina, v ličnem zavitku Izloček figove kave, imenitno fin, v roza papirju, z vožincem obvezan zavitek ..... Indijska figova kava, v ličnem zavitku Prava turška kava s c. kr. privilegiji« in varovalno marko, izvrstno fina v prelepem zavitku Figova kava, mehko obvita. Figova kava, posebno fina, Sultan, v zabojih ali sodih dto. posebno fina, indijska, v zabojih dto. jako lina, mastna ali suha, Nr. 1 Nr. 2 Nr. .'1 dto. dto. Zdravilna kava dto. Slovanska kava v ploščatih zavitkih, belo, modro in rodeče ..... . . Kava iz planinskih korenin v ličnih zavitkih Dvostročna kava, posebno fina, v Učnem zavitku z zlatom in jasnoniodrini tiskom Nr. 1 posebno lina, v ličnem zavitku z zlatom in jasnomodriin tiskom Nr. 2 posebno lina, v ličnem zavitku lire/. zlata Nr. '3..... Učnem zavitku z zlatom dto. brez Blata Kava iz sladnega izločka (Malz E2xtraot) zelo fina, ličen zavitek .... . Znvii.'k v kilu fl. kr. V,0 17 — Vit) 22 — Vb Vi o Vn 1 10 — '/h VioVu 14 — 7s /,oV,9 ,8 — /It ! 14 — v, V. 74 Vi i 14 25 — V, Vi Vi ,24—32 — V. V« Vi 21-33 — V* Vb 32 — V< V. 32 — V. V* 19—33 — Vi V« Vb V« V8 , 27 25—31 — V4 Vb 24—28 — - 1 10—33 25-33 17 16 16 — Vb VlO V* Vb 12 16 60 7-, V« Vi IG — v4 Vb Vi 15 50 Vb Vi /4 /b Vb 14 16 M 50 50 Vi Vb 1 21 — Naročnike vljudno poprosim, da blagovolijo sorte, koje želijo, zlasti pri natančn iše ustrezati. 50 Jujovi kavi, ali /točijo mastne ali suhe, natančno naznaniti, da jim zamorim tudi naj 178778 Cenite 9ma&nitt vin. C ne so v (inat. tel j. na nevaršino prejemka Vina jio ret/ndi S jnimijdDii bilo jt ttkto otlfikorano 9 .IMartnort, Namizna vina. ,r>il litrov ali »e«lrt> Odlog 3 mestece ali 3°ll) ucottto, plačljiv Maribora, te jtrodaja brez posode. r, *-ra*tcu. Trstu, limu, MMnrtherau itd. it,t. Vino v butelijah. 12 14 17 20 ss 28 Mariborsko II. ..........tO gld. Mariborsko I. ..........12 B Ovscko 1879 (Wachs«nbergcr)....... Ptujsko (Stadtberger) ........ Friinlieiinsko 1868 ......... Pekersko (Pikerer).......... CreienJtkO 1868 (Korschbacher).......89 ,„ j Janežko (Johanesberger). . . . . 90 „.£ 50 „ g, Ljutomersko 18G.S (Iaitenbcrgcr ....... (ena no«Iov: 1 sod l 1 vedrom ali pa 50" litre .'1 d. 40 kr., z 9 vedroma ali pa 112 litre 4 fl. 10 kr., z 9*/i vedra ali pa 140 litre 4 fl. 40 kr., s 5 vedri ali pa 280 litre 8 fl. Cena znbojeiii /.»•> biitcliJe Iu NHiiipnti jevec t 1 nov zaboj za 50 veli 1 Manjši zaboji se zaboji se računijo s Le -mažiii in Iranko doposlani Kitoznojsko i Itittersberger) Uadiseljsko (Kadisellen Kovač Ijonsko (Schmidsberger; Slavičko (Nachtigaller) Jeruzalemski« (Jčrusalcmer) Ljutomersko (Luttenberger) .lanežko (Johanesberger). Vel. flaia fiO kr. 60 , . 70 „ i 70 „ I 80 „ ? no ..i Mata H»*n\ 86 kr. 40 40 40 45 50 i ki h ali 100 malih butelij 1 fl. 50 kr. 4 kr. za veliko in z 2 kr. za malo buteljo, sodi se v 17» mesecu jemljejo nazaj. Cenite šamitanieveev* Cena r aitstr. relj. Odlog 3 mesece aH 3"/0 sconto, plačljiv v Mariboru. Fremirani bili so moji šampunjevei na tsunaji . D €mi-advi , Trstu, MAnru , t* tuj i, MKarthrrgu itd. t 'a rte blanehe . . . (liamp. rose si la Louis Koderer, blanehe a la Veuvo Cliipiot . a la Moet Cliandou Vol, il.. ..i : Mala fluia : 1 gld. ;)0 kr. 75 kr. .'10 50 00 ♦JO 75 85 90 90 Najfinši Burgundec, rudeč „ Moselle Mossoux „ Zlati biser „ Rizlec _ Muškat . Vol. fln&a: 1 gld. 60 kr. 1 » «J0 „ 1 n «0 „ 2 , — _ Mul* flnfia: - gld. 90 kr, - r W „ 7 ■ Š - J n 10 „ 1 n 10 . Hampanjevec se mora v hadhi kleti hraniti in sicer leže. Najbolje stori, kdor zaboj kakor ga je prejel, poBtavi na hladen prostor in ga ondi pusti dokler ga ne rabi. KazpoŠiljatev se vrši od polovice oktobra do sred decembra in od konca februarja do začetka junija. Prosim tedaj za blagoljno j i ravočasno nar oč e vanj e. 10—2 j unij j wi\ Aim-Iiiiiuiiii-ovu c. k. priv. fabrika za figovo in surogatno kavo, fabrika za šampanjevec in vinska kupčija tt Zs/Estrl"bor\x- Smrečjevega lesa produkti iznajdenca jedinega in samega fabrikanta Ivana Jurija Kotlića v Ilerlliiu, Skalitzstrasse št. 7, in sicer: Coniferen-spirit, Coniferen-zrak z aparatom in Coniteren-liker, imenovan 99JVemštei Toaau**. ! • Ct\n i f«> i»an ciiirir" slaž* za ugnanje pri revmatizmu, tr-g .g, jjVUIIJAClCU-OJIlI.il ganje po kosteh, podagro, utrpljenje vsake vrste, trganje in za omivanje pri slabih otrocih in pri oslabljenim odraslim. ■■ Steklenica 1 gld. Pnilif'orPfl r/l,*ll*" ^ ,('lu J" vs'1^ v 8rani v nekaterih jjl UIIIM 1 t II-AiI il U • minutah prav naravni smrečje-gozdeni zrak napraviti v sobi. Za bolehne na prsih in pljučah se posebno priporoča. Brez aparata steklenica gl. 1, z aparatom stekl. gl. 2.50. „Coniferen-liker" rve.'B »Nemški Toddy". Jako dišeča, močivna in oživljena pijača od medicinskih avtoritet poskušena in priporočena za krča v želodci, katar, bolečine pri prebavenji, zgogo, hamorhoide, posebno za diareo itd. Cena ve ike steklenice gld. 1.50, male steklenice 75 kr. Zaloga za Kranjsko pri II. Ii. Weiicel-Ju, v Ljubljani, glavni trg. (2—4) Naročila iz dežele oskrbe se točno proti poštnem povzetku. 3 .3 O .2, : Nove metrične n in Za predpust 18761! | Halon oblo Ua. jaketa, hlače in vestija cd gl, 25 do gl. 40 ttaloiijakc* podložen s klothom . . „ . 14 M , 20 Salonjakct podložen s klothom Salon *ulilija, dvevrstna, podložena s svilo ali klothom...... „ „ 26 Frak. podložen s svilo ali klothom . . „ „ 18 UoMking hlače........ n » 8 \c»s*tij«?, bele in črne...... „ „ 6 najelegantneje facone in največjej izbiri priporoča (11—2) M. Neumann-ova zaloga oTaleke za gospode v Zagrebu, | v Ljubljani, | v Reki, v l.nk man u\ cj hiši. 1 1 I I I I 1 1 1 1 1 1 1 I II 1 1 1 I I 1 Cimentirano, najlepše izdelano po nizkej ceni. Železni uteži po »/■; 1, 2, 6, 10, 20 kilo. Uteži z mesinka posamezni, od 1 grama do 5 kilo vsak. Uteži z mesinka v garniturah brez posode. Uteži z mesinka v posodi na 3 sorte. Uteži z mesinka za decimalne vage. Uteži z mesinka za centimentalne vage. Mere za tekočine, trdne in debele, s čina. Mere za tekočine, z belega kositarja. Mere za tekočine, za pivo. Mere za tekočine, za vino. Mere za suho blago z belega kositarja. Mere za suho blago z železnega kositarja. Mere za suho blago po 5, 10, 20 litrov. Mere za suho blago z lesa od 1 do 100 litrov. Mere za št riban je. Mere za blago, ploščate ali četirivoglate, železne ali lesene. Falični metri (prej pošet) s pušpana, ribje kosti, mesinka in slonove kosti. Vage vsake vrste in vsake velikosti. Stari uteži se pri kupu uračunijo. ■■ Zaloga imenovanih mer, utežev in vag je v prodajalnici železnega blaga -rf£-l"birxet Slič>er-jst, v ijjuhtjtšiti, na dunajskej cesti št. (14. (457—6) na Jelačie-evem trgu. nu Komi. Vnanja naroČila izvrU se točno proti poštnem & •:.<(!;<(, nepristujoče izmenja se radovoljno. povzetli 5cx300oeoooooocoocoooopoo Kupuje zelje! Josip Leveč trgovec na št. Peterskeiu predmestji, nakupi takoj (19-3) več sto centov lepega, dolgo nari-banega uže kislega zelja, ter ga i»Ih£ujo po najvišje) ceni (vendar ga no prejme menj ko 4 cente). Ponudbe in izgledki (mustri) naj so blagovolijo poslati v štacuno gori imenovanega poleg mesarskega mosta na št. Peterskeiu predmestji. cd m w SLff "cd" ^ It S Kupuje zelje! j£ Izdateij in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 3