IZ GLASIL ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
Delavci v proizvodnji ne sodelujejo dovolj
Obveščanje v združenem delu iz     seznanjajo  z  določili  zakona  o
dneva v dan dobiva vse večjo ve-     združenem delu o obveščanju, z
Ijavo in nove dimenzije. Smo v    drugimi   temeljnimi   političnimi
času, kopotekajoregionalnisemi-    dokumenti o obveščanju in z za-
narji za urednike glasil v združe-     konom o javnem obveščanju ter
nem delu, na katerem jih pred-    jim predstavljajo osnutek pravil-
stavnikikomisijezaobveščanjein     nika o urejanju izdajateljskih ra-
politično propagando in sekreta-     zmerij in o izdajanju glasila. Ude-
riata za informacije pri izvršnem     leženci seminarja velikokrat za-
svetu  Skupščine SR  Slovenije,     stavljajo tudi vpraSanja v zvezi s
tem, kdo naj piše v glasilu, kako itn.
Praksa je pokazala, da je vsebin-ska zasnova glasila, v katerem so-deluje veliko število dopisnikov tudi boljša. Zato je našo pozornost pritegnil kritični uredniški pri-spevek v glasilu delavcev SGP Slovenija ceste o odnosu delavcev do pisane vesti. V njem se navaja-jo vsa prizadevanja uredniškega odbora, da bi njihovo glasilo bilo resnično odraz dela in življenja v njihovi delovni organizaciji ter ne-koliko širše problematike. Zaradi številnih pojavov nezanesljivosti dopisnikov pa je onemogočena objava svežih in primernih novic in obvestil. Največ težav imajo z dobivanjem prispevkov iz proi-zvodnje. V prispevku navaja tudi skrajen primer tega problema, ko nekdo na urgenco uredništva, zadnji dan, sporoči, da ne bo niče-sar pisal. Gotovo ta »nesojeni do-pisnik« pozablja, da je informira-nje o svojem delu njegova dolž-nost. Posledica takšne neodgo-vornosti je, da ostanemo brez in-formacij o stanju neke proizvodne naloge. Skozi vse leto si prizade-vamo dobiti informacijo o delu delavske kontrole y naši delovni organizaciji. Pristojni delavec, ki bi naj dal informacijo o samou-pravni kontroli takorekoč iz prve roke, vztrajno molči. Ali smemo zaključiti, da samoupravna delav-ska kontrola ne dela, pa čeprav je v razpravi zakon o organu samou-pravne delavske kontrole, se spra-šujejo v uredništvu SGP Sloveni-ja ceste. Omenjena problematika je te mbolj aktualna, ker ni osam-
ljen primer,temveč pogost pojav povsod tam, kjer še niso ali nočejo doumeti, da je obveščanje pravica in dolžnost slehernega delavca, ker je od njega odvisen razvoj si-stema obveščanja v združenem delu nasploh.
Pa še to: medsebojni odnosi, o katerih smo spregovorili v eni od prejšnjih številk Dogovorovnekaj besed. Tokrat smo zasledili obrav-navo te problematike v glasilu de-lovnih ljudi ČGP DELO. Komen-tar Draga Pleška predvsem opo-zarja na to, da stopnjo razvitosti" medsebojnih odnosov v veliki me-ri pogojuje aktivnost družbenopo-litičnih organizacij, samouprav-nih organov ter vodstvenih in vo-dilnih delavcev. V oceni kvalitete medsebojnih odnosov v delovni organizaciji ČGP Delo pa Drago Pleško poudarja, da so vse bolj tovariški, humani in demokratič-ni. »Z doseženim pa kljub temu ne moremo biti zadovoljni... Delov-ne naloge, ki so pred nami do kon-ca leta ter nova samoupravna or-ganiziranost kažejo, da bo v bodo-če stopnja medsebojnih odnosov za uspešnost našega kolektiva še veliko bolj odločujoča. Ta zapis naj bo prispevek, da vsak posa-meznik in vsi skupaj analiziramo in ocenimo stopnjo skladnosti medsebojnih odnosov in se v skla-du z ugotovljeno oceno tudi vede-mo. Pri tem pa moramo biti tovari-ški, vztrajni in uporni, z veliko mero humanosti. Z drugimi bese-dami. Biti moramo samouprav-ljavci^jzaključuje Drago Pleško.
M.  C.  D.