Poštnin# plaigna v gotovini. SKOVIR LETO I. LJUBLJANA, DNE 5. MAJA 1928. ŠTEV. 8. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana-Rožna dolina, Cesta II 18. — Ček. račun št. 10.995. Žena: «Pravijo, da šport krepi telo, dušo, veselje do življenja...* Mož: «Res je! Glej, kako je tema dekletoma že okrepil manire... 113 Vse se obrača. Hotentot v Jugoslaviji modruje: »Vča¬ sih sO se Evropci zgražali nad nami in našo goloto, zdaj pa je njihov nežni spol prevzel našo modo: Naši plesi so v Ev¬ ropi že davno v modi in ko bodo še se¬ stradani Bosanci in Dalmatinci posegli po človeškem mesu, bo naša kultura kompletno prenešena v Evropo...» V Ljubljani nujna športna potrebščina. Uradnik na policiji (športniku): »Za¬ kaj Vam bo orožni list? Saj niste ban¬ kir, na periferiji tudi ne stanujete, niti niste lovec ...» Športnik: «Zato sem pa sodnik pri nogometnih tekmah ...» Na davkariji. Podjetnik Glavin je prišel na davka¬ rijo in zahteval davčnega upravitelja. Upravitelj pride in Glavin mu reče: «Prosim vas za mesec dni dopusta.» Upravitelj: «Kako? Saj niste pri nas uslužbenk« Glavin: «Res je, toda jaz delam za vas že dvajset let...» P. Profesor Rastresnik. Hlapec: «Profesor Rastresnik, ki sem ga davi vozil na kolodvor, mi je pomo¬ toma dvakrat plačal vožnjo. Ali naj mu preveč plačano vrnem?* Gospodar: «Kaj še! Če je tako pozab¬ ljiv, ga terjaj še enkrat!* Iz otroških ust. Tonček se pelje na tramvaju s svojo mamico in krčevito drži v roki platne¬ nega zajčka. Nasproti njima sedi uboga žena v žalni obleki s svojim sinkom in baš pripoveduje sopotnikom, da je umrl njen mož. »Tonček,* zakliče mamica, «vidiš, ta fantek je izgubil ateka, napravi mu ve¬ selje in mu daj svojega zajčka!* Sinko se globoko zamisli in nazadnje vpraša: »Mamica, ali ne bi mogel na¬ mesto zajčka raje darovati fantku na¬ šega ateka?* D. Pesem in račun. On: «Draga gospodična, moje srce pre¬ kipeva od ljubezni do Vas.* Ona: «To je prav % v redu, gospod, samo da bi tudi Vaša denarnica v enaki meri pre¬ kipevala od bankovcev...» P. On: «AIi je resnica? Z menoj ste Vi prvič prevarili moža?» Ona: «Da ... z Varni prvič...» LEP ROMAN poln napetih prizorov, bo začel iz¬ hajati v «Skovirju». Naročite se ta¬ koj na list in v redu poravnajte naročnino! 114 VOLKA STA GA POŽRLA. Lovci nikdar ne lažejo! To si dobro zapomnite vsi, ki še tega ne veste. Vero¬ dostojnost zanimivih lovskih zgodb je nedVomljiva. Pri «Pijani žabi» so se sestali lovski bratci Gašper, Miha in Boltežar ter srkali kapljico, seveda ne po kapljicah, in skušali drug drugega nadkriliti z za¬ nimivejšim lovskim doživljajem, «Lanske jeseni, ko so se selile divje gosi v toplejše kraje,» je začel Gašper, «sem nekega večera slišal na Ljubljan¬ skem polju njihovo gaganje v zraku. Za¬ sledoval sem intenzivno najkrepkejši glas, meril kar po smeri glasu in točno zbil iz zraka lepega gosaka.» «Malenkost,» se je postavil Miha, «jaz sem nedavno v okolici Kranja skozi grmovje zavohal jerebico in jo zadel v glavo. Žival se je tisti hip, ko je dobila strel, obrnila na levo, tako da je krogla, ki je prišla od zadaj ven, zadela še div¬ jega zajca, ki je baš pritekel po' desni strani mimou Sedaj je prišel na vrsto še Boltežar, da pove svoje. Počasi in slovesno je za¬ čel: «Tam v kočevskih gozdovih sem prišel nekoč v prav težaven položaj, čakal sem s puško v roki na brvi, ki je vodila preko zelo globokega potoka. Na¬ enkrat je pritulil po potu velikanski volk. Hitro sem ustrelil, puška mi je zdrknila v strugo potoka, a volka nisem zadel. Obrnil sem se in hotel uteči kla¬ težu, toda, glej, na drugi strani brvi mi je zastavila pot volkulja. Predstav¬ ljajta si, bratca, strašen položaj: stal sem sredi brvi, daleč pod 1 mano- potok, na vsaki strani brvi pa po ena zver, režeča v mene, da me požre...» Boltežar je sredi napete zgodbe malo postal in si začel basati pipo, a Gašper in Miha, radovedna na zaključek zgod¬ be, sta oba v en mah vprašala: «No, kaj pa je bilo potem?» «Kaj je bilo? Požrla sta me», si je od¬ dahnil Boltežar in si zapalil pipol Podvršan. 115 Zgodbe kuharice Mice Prelepa kuharica Mica in pes ob strani jima laja. za fanta lepega ima Matijca. Kako pomirita naj potepina Vsa blažena se z njim sprehaja laježa, nesramnega Dlakina? Priveže fantič psa k ročaju vodnjaka na samotnem kraju ter cucku trdo zapove, da lajati zdaj nič ne sme. Prelepa kuharica Mica medtem že čaka na Matijca. Lepo oba sta se objela, kot cmok zašvrkal v nočni raj. ko ob vodnjaku sta sedela. A kaj, za vraga, je Dlakinu, Poljub sladak je zdaj pa zdaj temu grdemu fakinu?- Pp poti čvrsto zdaj zajavkal. Ročaj potegnil je Dlakin zdaj nežno spet je zamijavkal in brizg zaljubljeni je par zalil, sovražnik— maček Copatin. ljubezen vročo pogasil. Vsak poštenjak poravna naročnino brez pritiska in moledovanja. Le ne poštenjak se skuša potuhniti in nas oškodovati. 117 SLOVEN’C, TVOJA ZEMLJA... Ali mislite, da gospodje ljubljanskega Talijinega svetišča nimajo 1 humorja? Ko je nedavno obiskal naš slikar dramsko gledališče, da napravi nekaj karikatur dramskih umetnikov, je naj¬ prej naletel na gospoda D., kateremu je izpovedal svoje želje. Gospod D. je takoj dal na razpolago svojo uslužnost in na podlagi te usluž- nosti se je rodil smešen zapletljaj, torej smešnica za «Skovirja» in — na račun «Skovirja». Naj Vam napišem dogodek v obliki običajne smešnice. Slikar: «Ali bi lahko slikal posamezne gospode in dame za .Skovirja'?» Gospod D.: «Prosim, prosim, takoj jih bom poklical.* Slikar: «Tudi gospodično D.!» Gospod' D. (odpre neka vrata in za¬ kliče): »Gospodična D., slikar Vas čaka.» Gospodična D. (izza vrat): «N!ikar, nikar! Še nisem oblečena.* Gospod D.: «Nič ne dene, saj je za .Skovirja'...» Pa nikar ne mislite, da je stric »Sko¬ vir* kaj zameril, ker se je stvorila smeš¬ nica na njegov račun! Saj sta joi rodila dobra volja in zmisel za humor! Stric ne zameri niti nekemu naivnemu časopisu, ki bi rad očital stričevi tvor- nici prekratke kiklje. Tisti list — Bog se usmili vseh, ki svojo potrebo po šali sitijo z njim — bi bil rad hudoben. Tisti list ne ljubi «nemorale» in zato pripove¬ duje jako duhoivito, da so klobase v Žužemberku prav dobre, če so prav pe¬ čene, da je blato v Brezovici blatno, da mesarji v Trbovljah bika najprej zako¬ ljejo, preden začnejo sekati meso. Take pripovedke so res vsega občudovanja vredne in zelo moralne, vendar se nam ob njih zbudi domneva, da je naš tiskov¬ ni zakon kljub vsem ostrim kritikam hudo širokogruden ... Še eno zgodbo o pomanjkljivih toa¬ letah! Naš sotrudnik je za šalo ustavil v ka¬ varni kolporterko našega lista: «Jej na, ali si upate prodajati tak list z ženskimi podobami, ki imajo tako kratka krila?* «Zakaj?» se je popolnoma po pravici začudila naša teta. «Na ulici vidim še vse drugače oblečene punce!* Interesantno 1 je. da obstojajo pri nas ljudje, ki s polnim priznavanjem in z ne¬ okrnjenim spoštovanjem čitajo tuje humoristične liste, ki so vsi polni dvo¬ umnih namigavanj in zelo svobodnih slik. a jim zastaja sapa, če vidijo svobod¬ nejšo žensko sliko z domačim besedi¬ lom. Brez ženskarjema ni v inozemstvu nobenega humorističnega lista, a pri nas bi menda morali pisati samo zgodbe o afriških zamorčkih ter o «pridnem Ja¬ nezku in hudobnem Mihcu* z edinim moralnim koncem, da je Janezek za svojo pridnost poplačan, a Mihec ka¬ znovan. Dobro, pa dajmo še mi napisati zgod¬ bo o Janezku in Mihcu, toda tako. ka¬ kor se je res zgodila! Recimo: «Pridni Janezek in hudobni Mihec gresta iz šole domov. Naenkrat spleza Mihec na tujo hruško, si natrga sadija in hitro skoči na tla. kajti gospodar prihaja z dolgo šibo. Hu¬ dobni Mihec zbeži, a pridni Janezek ostane, saj ni on ničesar ukradel. ,Kaj ne veste, da sem jaz pridni Ja¬ nezek?' se razjoče Janezek, ko zapoje šiba po njegovem hrbtu. ,Ti bom že dal, ti paglavec, ti mrha tatinska!' kriči gospodar, in sedaj zbeži tudi Janezek in leti tako dolgo, da dojde Mihca, ki vesel zoblje hruške in niti enega sadu ne odstopi Janezku, čeprav je ta diržal zanj batine, češ: ,Osel, zakaj si ga pa čakal!'» Ostrin. Razlika. Profesor: «Kako uživa mravlja hrano?* Dijak: «Pray tako kakor slon, samo manj.* Osveta. Dekleta v višji dekliški šoli so ne¬ prestana nagajala mlademu profesorju, ki ni vedel, kako naj skoro odraslim de¬ kletom vrne milo z;i drago. Nekoč so mu razposajenke, preden je prišel v 1 raz¬ red, zmočile stol z vodo. Siromak je stopil v sobot, sedel na stol in ves moker na sedalnem delu telesa zakričal: «Katera gospodičen je sedela prej na stolu?* D. 118 I PREVIDEN SNUBEC. Ela: «Kaj je dejal moj oce, ko si ga prosil za mojo roko?* Emil: «Kar sapo mu je vzelo.* Ela: tNo, in ko je zopet prišel do sape?* Emil: «Takrat sem bil že davno zopet na ulici ...» P. Financarska. Reče kmet financar ju: «Goispod, jih pač morajo dosti noge boleti, ko toliko okoli hodijo!* Financar: «Ne, oča, čisto nič me ne bolijo.* Kmet: «Kako pa to?» Financar: «Ej. vidite, ko pa me vrag nosi.* Kmet: «Ni mogoče, za pet ran božjih!* Financar: «Res. res je tako. Ali se spominjaš, kako si ti lani skrivaj kuhal žganje na samotni pristavi? Pa si po¬ slal svojega Janezka, naj Oprezuje po takem in takem gospodu, ki je zelen, pa sabljo nosi. Ti si medtem v strahu in trepetu stiskal iz sliv blaženo žganje. Pa je res prišel financar. Tvoj Janezek ga je opazil in poletel k tebi: Saj še veš, da si jezen rekel: ,Ga že nese vrag!‘» Veljko. Pogojno. Gospod: «Ali je gospodar doma?» Služkinja: «Je in ni.» Gospod: «Kaj se to pravi?* Služkinja: «No, za prijatelje je moj gospodar doma, za uipnike pa ne...» D. Oblačilo za drugi svet. Župnik Polikarp na Rebru je Mariji¬ nim družbenkam govoril o. zadnji uri in jim polagal na srce: «Kadar se boste odpravljale na drugi svet, si pripravite dostojno oblačilo, v 1 katerem boiste sto¬ pile pred nebeškega očeta. Katere ste grešnice, si oblecite črna oblačila! One pa, ki imate čisto vest, oblecite belo obleka nedolžnosti!* Kmalu po tem dogodku je nevarno zbolela članica Marijine družbe Geno¬ vefa in se začela, vdana v voljo božjo, pripravljati za nebesa. Poklicala je tudi župnika Polikarpa. «Ah, gospod’ župnik,* se je razodela Genolvefa, «k!o! bom umrla, naj me oblečejo v belo oblačite* «To me prav veseli,* jo je tolažil žup¬ nik. da si bila vedno poštena.* «Vendar,» je sramežljivo! popravljala Genovefa. «sem in tja naj po! belem oblačilu Je prišijejo po kakšen črn trak...» Varčnost. Oče: «Tvoja babica je bila tako varčna, da je ves svoj denar vložila v nogavice.* Hčerka: «Saj jaz storim isto. Olej, kako divne nogavice imam ...» 119 «Pogled na Vas je naravnost božanski! Gospodična Dragica, ali so Vas že kedaj prijemali pesniški občutki?» > ; «Pesniški občutki ne, pesniki pa že večkrat...* j p- *•' Židovska. V raju štorklje z nerojeneki. Priselil se je v Ljubljano žid Izak in odprl trgovino. Niso v Ljubljani tla za Žide in ubogi Izak ni uspeval s svojo trgovino. Zato se je pokristjanil. To pa ni ugajalo njegovemu prijatelju rojaku Abrahamu, ki je ogorčeno ošteval Izaka: «Kako se boš zagovarjal, ko boš stopil pred nebeškega očeta kot izdajalec vere svojih ocakoiv?» Izak (malo pomisli): «Dejal mu bom: Tudi tvoj sin je prišel na svet kot Jud, pa se je potem pokristjanil...» V raju nerojenčkbv je izdala štorklja ukaz, da si mora zopet eden nebogljen- cev izbrati starše, pa'je menil prvi: «Jaz bom v 'izberi hudo previden.® Drugi: «Izbral si boš gotovo prav bo¬ gate roditelje?® Prvi: «Ne gre mi baš za bogastvo. Glavno je, da moji materi ne bo treba roditi v kakšni jugoslovanski bolnici, kjer strašno varčujejo in bodo v krat¬ kem zmanjšali bržkone še porcije ma¬ terinega mleka. P. 120 Prvi gledalec: «Kaj se Vi tudi zanimate za to športno panogo?« Drugi gledalec: «Ne! Meni so ljubše nogometne tekme, ki se nikdar ne kon¬ čajo brez škandalov ...» PUSTOLOVEC. «Gospoda hotelirja želim», je poklical natakarja eleganten gospod, ki je pravkar spravil pod streho obsežno kosilo. Hotelir je prišel z najvljudnejšim in naj- uslužnejšim obrazom. • Vi ste hotelir Pečenko, kajne?* je menil gost. «Na uslugo sem, gospod.* •Prav, je nadaljeval gost, vzel cigareto iz ust in čvrsto pogledal hotelirja. « Lan¬ sko leto enkrat sem tu obedoval, pa nisem mogel plačati, in ste me Vi vrgli iz restav¬ racije.* «Zelo žal mi je, gospod, pa saj boste razumeli... kupčija .. .* « Prav, prav! Ali bi me hoteli še enkrat vreči iz gostilnške sobe?» Sramuje se. Stražnik (pijancu, ki leži v jarku): »Starejši mož ste, pa ste se tako daleč izpozabili. Ali se prav nič ne sramu¬ jete?* Pijanec: «Saj me je zelo sram, gospod stražnik...» »Danes tega lopova Emila gotovo ne bo, ker sem mu rekla, naj prinese s seboj mnogo denarja...» SLOVENIA-TRANSPORT Miklošičeva cesta 36, Ljubljana. Tel. 2718. špedicija, mednarodni transporti, ocari- njanja, prevoz, selitve. Nizke cene! Nizke cene! Razsoden sinko. Sinko: «Mama, v ,Jutru' berem, da iščejo statiste za neko dtamo. Kdo pa so ti ljudje?* Mati: «Veš, to so takšni možje, ki na odru ne smejo govoriti.* Sinko: »Potem bi se pa naš atek lahko takoj javil...» 12j V DOBI ŠPORTA. V nedeljo vsak pošten meščan osveženja si sil želi. Zatorej Polikarp Klepdn v naravo božjo sam hiti. A siromaku šport presneti oddih nedeljski hoče vzeti. Vanj kolesar se je zadel in rob mu hlač je s sabo vzel. Še ni pomiril se možak, se vanj tekač je zaletel, mu gumbov s suknje par posnel ter zbežal dalje dolgokrak. Sledilo zlu je novo zlo: ga v blato vrglo je kolo, ko avto vanj se je zadel in dalje blazno v svet zdrvel. Potolčen, strgan, razcapan se vračal je domov Klepan. Med štirimi se stenami pač športa menda bati ni! Čim hišna vrata je odprl, od groze skoro bi umrl: Iz veže žoga je zletela in v sredo lica ga zadela. OKUSNA POLENTA. Tam doli ob skrajni škipetarski meji sta dva naša uslužbenca, vršeča napor¬ no službo, zašla v širnih gozdih in sta na večer prišla vsa lačna in utrujena k neki samotni koči s številno rodbino, ki je živela v zadrugi in stanovala y eni sami sobi v slogi, bratstvu in sestrstvu, kakor je tam doli lep in nepokvarjen običaj. Naša dva junaka, Dizma in Lon¬ gin, sta zaprosila za vsaj malo živeža in bila sta od kučegazde obveščena, da se pripravlja za večerjo 1 «pura», kakor doli pesniško imenujejo našo prozaično polento. «No, »pura* je bila kmalu kuhana, samo zabeliti jo je še treba. Ker pa je bil oni čas ostro zapovedan post — na jugu se poste po mesec dni v naprej skoro za vsakega svetca — je bila za¬ bela, seveda, samo postna ter je obsto¬ jala v česnu. Baba je vzela glavico čes¬ na v usta in jo grizla in grizla in ko jo je dosti na drobno zgrizla, je popljuvala s tem na delikaten način zdrobljenim česnom vso polento ter jo premešala, da bi bil pač vsak atom deležen izdatne postne začimbe. Ni treba omenjati, da se je Dizrni in Longinu ob tej procedbri preobrnil že¬ lodec, ki pa je bil k sreči prazen, oj, tako prazen kakor državne blagajne. Imela sta že dosti, čeprav «pure» še okusila nista. »Izvolita večerjati*, pozove gosto¬ ljubno gazda našo dvojico. Naša dva se branita, da ne in ne, ter se zahvaljujeta, da nista lačna, nego samo silno trudna. «Pa kad je tako, po bogu brate, pa hajdi i lezi!» Rodbina je seveda s tekom povečer¬ jala, a ostala je na dhu še malenkost okusne jedi. Vsi se spravijo k počitku, par za parom, vsi lepo po podu in po vrsti. Med vsemi tudi Dizma in Longin. Ali glad ne dla zaspati. Ves obupan se dvigne Longin s trdnim sklepom, da vendar okusi vsaj maloi ostale polente. Saj čisto do dna tista delikatna zabela vendar ni dosegla. Tudi Dizma se je dvignil: «Kam greš, Longin?* «Ne morem zdržati, preveč sem gla- den.» 123 «Čuj, Longin. najej se in še meni pri¬ nesi 1 k'os!» «Bottn, Dizma, samo težko* bo priti preko vseli teh ležečili teles v kuhinjo, da ne bom koga zbudil.* Lepo pride Longin v kuhinjo, grabi iz kotla polento in jo maši v usta. Oj, kaka slaščica! A Dizma čaka in umira od gladu. Hajdli, njemu zadnjo pest polente! In dobri Longin jo v desnici nosi in žon¬ glira v temi med spečimi telesi, ali ne¬ sreča: topla polenta mu pade iz roke vprav ob ustih čvrste mlade žene ter se zavali po njenih prsih. Ženh v spanju zajavka. Gavro se zdrami, v polsnu grabi okoli svoje žene, grabi po njenih prsih, zagrabi toplo, polento' in ves pre¬ paden zavpije v mirno noč: «0, ti svi¬ nja. kaj pa si se tako najedla, da moraš bljuvati!* Za to zadnjo besedo ne garantiram; zdi se mi, da je imela drugačen, bolj čvrst zvok ...» Veljko. Razumljivo. »Gospa Klepi ja, čudno se mi zdi, da ste o razmerah v Prepirnikovi ohitelji tako dobro poučeni.* »Kupila sem njihovo papigo.* Telefonski pogovor z ženo. Ravnatelj: «Kaj. za vraga, pa stojite tako dolgo pri telefonu in nič ne go*- vorite?* Uradnik: «Oprostite, gospod šef, go¬ vorim s svojo ženo...» Kaplar (novincu): Pojdi takoj v sta¬ novanje gospoda majoirja in povej tam slugi, naj obvesti milostivo gospo, da gospoda majorja nocoj ne bo ddmov. ker bo prevzel službo. Ali si razumel?* Novinec: «Razumel sem, gospod kap¬ lar!* Kaplar: «Kaj boš torej rekel?* Novinec: «Slugi porečem: Gospoda majorja ne bo domov, zato prevzemi ti službo pri rnilostivi gospe majorici!* Da se ne pokvari. Oče: «Janezek, kam si dal denar iz svoje¬ ga hranilnika?* Sinko: «Kupil sem zanj piškote in jih po¬ jedel.* Oče: «Janezek, Janezek, kaj sem te tako učil varčevati?* Sinko: «Ravnal sem se po nauku našega učitelja, ki nam' je rekel, da se pokvari vsako blago, ki predolgo časa leži ,..» V zastavljalnici. Uslužbenec: «Kaj želite?* Mož: «Spat bi šel rad.* Uslužbenec: «Tu je vendar'zastavljalnica in ne hotel.* . Mož: «Vem, vem, a svojo posteljo imam pri Vas ...» 124 «Tvoj mož je torej pobegnil in ti ni pustil ničesar drugega razen svojega sinka.s < Niti sinka ... Saj ni njegov ...» MIHEC VIDI TRAVO RASTI. Zgodba brez besed. : '...J 125 Mož (se zbudi iz 'dolgotrajne nezavesti):