slovenske novice jvleodvisen slovenski tednik. Najbolj razšir-er) v severozapadu Z. 0 Uspešen za oglaševanje SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik 1. CALUMET, MICHIGAN, FEBRUARY 2, 1917. Štev. 44. V NEMČIJA NAPOVE NEIZ PROSEN BOJ NA MORJU. Odgovor na za-smehliive zalite-ve zaveznikov. Cel svet nestrpno pričakuje daljnih dogodkov. PEDINJENJE DRŽAVE IGRAJO TU GLAVNO ULOGO. Nič izvanrednega iz raznih bojnih polj. |>REKINJENJE DIPLOMATIČNIH ZVEZ MED NEMČIJO IN AMERIKO SKORO NEIZOGIBNO. j Kakor strela iz jasnega neba jiri-la je četrtek jutro vest, da je pemči j » podala Zj. Državam r>o »ojem glavnem zastopniku, gr,o-, « iWnótorffu, noto v kteri jav. I]a. da bo s prvim februari jem **'Vla neizprosen boj proti vsaki herski trgovini, če je količkaj v ^'«i z zavezniškimi državami. Ka-por hitro |e predsednik Wilson prejel popolno besedilo note, se je pprlvsvojo privatno pisarno in b>tančno študiral besedilo note. /jedi a j ene Države se danes n aha p*jo v najbolj kritičnem položaju, Sitar se je pričela vojna. Dose-"J8e je še vsak razpor med irmčijo in Zj. Drž.’ poravnal punio potoni izmenjavanja not in bplošno mnenje je bilo, da 9e bo branilo prijateljsko razmerje mej pWnia državama tudi še za naprej. T'ha nepričakovani odlok Nemci-Jr'porabiti s k ra] na sredstva, da-pioni Anglijo, je povzročil da-’ ^ 8ežen slučaj, ki nas lahko • frnVi akotavno ne v vo|sko, pa e"Jar v neprijateljsko razmerje {•"eri obema državama. ^**1 da bode storil predsednik, -I ko to pišemo, še.ne moremo eci' 1'oda poročila iz Washing-"H "amigujejo, da se pripravlja ChH] i'esneg t. Predsedni k je bil ’ onferttnc: z državnim tajnikom c ° aro; ka j da sta sklenila, v. tem jllutk;i n ilice ne zna. A skoro "e »e dvomi, da bo prišlo d<> '^kinjen ja diplqmationih zve/. obema državama . V svoji, utl Nemčija hvali prizadevanje INsednika za svetovni mir in da "Jun« želje popolnoma strinjajo j 'el-ia,ni predsednika in to je v ^ v' v'rsti samovlada in jednakost : I’fHVic , Nemčija menda v izobilju. Vsaka ladija, ki se nahaja v okrožju dvajsetih n i : j od obrežja Anglije, Francije, Rusije m tudi Grške, bo potopljena. Zato imajo pripravljenih Nemci baje 300 do 5(H) navadnih podmornic in poleg tega še odkrog 50 podmornic novega sistema, o kterili je svet do sedaj še malo čili. Takoj prvi Jan poroča London, ila je bilo 1. febr. po topljenih 9 trgovskih ladij- In kaj še-le pride?! Da pa ne bi kdo mislil, da hoče-]o Nemci potopiti vsako ladijo brez razlike narodnost', naj pomni to, da je Nemčija v lej svoji noti natančno določila, kje se morajo n. pr. amerikanske ladije kretati, kako morajo u ti barvane, koliko in kflkšnih zastav morajo,imeti na svojih jamborih in ob jednein jim določila tudi čas in pa kraj, od koder morejo iz Angleškega o tl-, pinti in to je pristanišče Falmouth m sicer ob nedeljah prihod, oh sfeda’ti odhod in ha svoji poli •"‘se morajo natančno držati smeri, kte-ro jim je Nemčija odkazala, ako nočejo zadeti ma mino ali pa na — pod morn ,c ). Mi smo jim ponudili mir, pra vi nota dalje, a zavezniki so ga z zasmehom zavrgli, s tem, da so stavili pogoje kotila bi bili mi. dp seda] premagani, ko smo vendar zmagovalci na vseli fron ta li. Tožijo zavezniki radi Belgije! Mi nismo nikdar rekli, da hočemo Belgijo priklopiti Nemčiji, pač pa hočemo, kadar pride do resnega mirovnega pogajanja, vstvariti ' Avstrijski, narodi protestile* Angleška pomožna križarka “Laurentic” potopljena. London, 28. jan.— Angleška ad ini rali tota je danes javila, da je bila pomožna križarka “Lanrenjtic od'14,892 ton potobljena ali od torpeda ali pa ker je zadela ob mino. 12 časnikov in 109 mož posadke se je rešilo. Fotopila se je v četrtek ob irski obali. Leda posadka je štela okrog 800 mož. Križarka je še-le 8 let stara in je bila prej v službi v,pacifiškem '.oceanu, kot patrolna ladija. FebVuvan ;a 1916 je vstavila v sprejel. To ježe drugič, da je Wilson to storil in to radi člena, da mora vsak priseljenec znati brati in pisati, ako hoče priti v to deželo. Vrnivši zakon, predsednik med drugim pravi: ••Močno obžalujem, da moram vrniti ta zakonski načrt brez mojega podpisa. V vsem drugim se strinjam z načrtom razim v tein, da bi moral zsak priseljenec znati brati in pisati. Ta točka ni nika-koršni dokaz sposobnosti, bodisi značaja ali osebnosti dotičnika, ampak bi bila v mnogih- slučajih samo Kazen za one, kteri v svoji v lem vodovju amerikanski parnik f domflvini niso imeli prilike “China”;--ga preiskala in odvedla ! 0braziti. se iz• 38 nemških m avstrijskih potnikov kot vjetnike. ktere je pa morala angleška vlada čez nekaj mesecev radi ugovora Zj. Držav zopet izpustiti na prosto. Francoska transportna ladija Sedaj bo kongres skušal uzakoniti ta načrt brez predsednikovega podpisa. Ako se mu ho posrečilo, bo pokazal še ta teden, a upamo da ne. Zarota proti Lloyd George odkrita. Belgiji stališče, da ne bo več ona v prihodnje žoga v rokah naših sovražil ikov. Poskus štirih zveznih držav napraviti mir je spodletel'radi- pože-I |ivesti zaveznikov, ki so hoteli narekovati mirovne pogoje.. F od pretvezo dati različnim narodom pr.ostost,so zavezniki pokazali svoj pravi namen, namreč razdeliti jo proti krivični razdelitvi ozemlja v smislu Anglije. Dunaj, jan. 27. — Dučim so se uvodni članki raznih avstrijskih časopisov pa i' dni bavili z govorom predsednika Wilsona pred senatom, so se kmalu zopet vrnili na n jegov odgovor na zavezniške vlade. Splošno avstrijsko mnenje nrSTr-- FlmFr je IHtm izdano uradno poročilo, da je bila transportna ladija Admiral Ma gon, ki je vozila 950 vojakov v Saloniki in je bila spremljana od torpednega rušilca Are, torpedirana od podmornice dne 25. jan. 809 mož posadke je bilo rešenih. Nemška adirti rali teta je javila v ponedeljek, da je bil 25.' jan. torpediran sovražni transport 250 mil] vzhodno od otoka Malte v Sredozemskem morja. Ladija, na-poljnjeaa z moštvom, še je potopila v desetih milititela. Villove čete zasedle kraje, katere so izpraznili ameriški vojaki. El Faso Texas, 26. januarja.— Po .zanesljivih virih so Villove čete zasedle El Valle, v državi Chihuahua, katero so izpraznili a-meriški vojaki. Villa je preloži] svoj glavni stan v Madera in namerava zasesti Casas Grandes* kakor hitro zapusti Pershing svoj’ glavni stan v Colonia Dnblalr. Neko poročilo piavi, dia hočejo nekateri Mehikanci zlorabiti odhod Pershingovih čet na ta način, da bodo v zvezi z odhodom ameriških čet mejo klavno živino in so podvržene eolnini. Vse blago- ’ Persi» -ingovih vojakov pa je prosto-colai-ne. Tiiscon, Ariz., 26. januar ja. — Neko telefonsko poročilo i i A rivo, ea, ki le/J 60 milj od: tukaj, naznanja, da je prišlo v nekem kraju do boja med ameriškimi pastirji in mehiškimi vojaki. Boj je trajal Wlieeldon, njeni dve liče in so prog ene izmed lijih, Alfred Geo. Mason so bili danes obtoženi zarote proti Življenju ministrskega predsednika Lloyd George i» Arthurja Henderson, člana vojnega sveta. Aietovanei so označeni kot goreči zagovorniki ženske volilne pravice in Mr. Mason še posebej kot nasprotnik vojne. Obtoženci bodo še ta teden postavljeni pred sodišče in kakor poroča londonski “Daily Mail” bo ta sodna razpra. povzročilo pozornost celega sveta. Nemčijo, A vstro-D.grsko, B u Iga- predsednik v obče odobrava "i Nt Ztt vse narode in zaradi tega uniči ja pred vsem rada videla i*e°d visiiost Irske in Indije, pod k 8(3 rj a 1 zdihujejo P°Roj Z1 "“rods r“to vlado Anglije. Glavni Z!i prosti razvoj vsakega Je odprto morje, kjer (n‘°rejo narodi brez zapreko med v. J občevati in zato se je Nem ^ vedno poganjala, dočim ji je "RLjh v tein nasprojovfila in ^ v'^a satno sebe kot edino vla-'e° moria, kar je pred vsem °ttiročilo sedanjo vojno. rijo m Turčijo. 2 drugimi beseda-J mi pa pomeni to uoj do skrajnega konca. In še drugi vzrok je. ki sili Nemčijo do novih odredb. Skozi dve leti in pol že rabi Anglija svojo moč v to, da bi se Nemčija podala — s stradanjem. Ne samo da Anglija brez ozira na medna-' rodne zakeneovira postavno trgovino nasprotni kov,ampak tudi prisilijo nevtralne države, da ali po polnoma opustijo svojo trgovino ali pa se morajo podvreč posebirm ukazom zaveznikov. Name,:: zaveznikov. je s stradan jem pri praviti Nemčijo in njene zav.ez.nike do podaje. Med temi, ki morajo, stradati niso v prvi vrsti vojaki, ampak otroci, žejie in starčki. Ti morajo trpeti, ker se “človekoljubna” Angli ja ne ozira na nobene postave človekoljublja, niti na protèste nevtralnih držav niti na žel|e svo.ega lastnega naroda kakor tudi narodov drugih njenih zavezniških držav, ki hi radovoljno sklenile mir, danes rajši Kot jutri. Ozirajoč se na vse te razloge je, Nemčija sklenila, da uo pričela neizprosen boj prot: vsaki trgovini na morju, upajoč s tem izstradati Anglijo na isti način, kot je Anglija hotela NemčijO. S prvim februari jem se je pričel ta boj. k i ga bodo vodile pred vsem podmorske ladre, kterili ima zahtevo zaveznikov in da torej predsednik ne bi imel ničesar proti delitvi dvojne monarhije. Da p» so avstrijski narodi 'različnih |ezikov kot Hrvati, -Slovenci. JSlovaki, Poljaki, Cehi incelo Itali jani drugačnega mnenja, 3“ iz-previdi iz mnogoštevilnih protestov, kijih dobiva zunanji minister G-zernin Od. posameznih družtev, političnih in družabnih proti kaki ločitvi prizadetih narodov iz okvirja Avstro-Ogrske monarhije. Vsi protesti polagajo avo jo važnost na to, da iu ti narodi, zlasti- manjši, po svojem zgodo vine kem ra.zvo.u. kakor tudi radi gospodarske in politične potrebe najtesneje združeni Z prevlada, 'očima narodoma Avstro-Ogr-ske in da tore| njih narodni obstanek zaVisi od obstanka nerazdeljene A vstro-Ogrske.— Tako naši rojaki v starem kraju; kaj pa kričijo amori kanski Jugoslavjani?! • Proč od Avstrije’’! Le počasi bratje, Vi niste..poklicani v to, da l>i odločevali usodo našega naroda, sa] niste še nikdar nič za njega napravili. Odločevali bodo oni. ki so žrtovali imetje in življenje za blagor iste domovine, ktero hočete vi, Jngosl javjuni, uničiti. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. Torpedovke dh angleški obali. Berlin, 27 . ja n . -» G la v n i mornariški stan je nocoj izdal poročilo o napadli lahkega nemškega vojnega brodovja »i angleško obal južno od Doweatoft. Poročilo se glasi: V noči 26. jan. so! se poroča, -da se je moštvo nase male vojne ladije prodrle rj parnika Jeringteu in norveškihpar-angleško vodov je, da bi napadle ) nikov Donstad im Fulto« izkrcalo sovražne patrolne ladije, ki so sej na španski zemlji. Podmornica je Nemški “raider” se nahaja blizo Santo Bomšago. Haiti, jan. 29-.—Na severnem obrežju Santo Domingo je bilo na višinah Monte 'Christi epa zi ti neko nenavadno ladijo, ki se jo smatra za nemškega ropar ja”. Paris. 29., ja'».. — lz Madrida El,Paso, Texaè, 26. januarja.— Villovo naznanilo, da bo dal pomoriti vse ameriške moniioncs. katere bo našel v Colonia Dnblan, potem ko odide iz mesta Persiling-ova kazenska ekspedicija, je povzročilo veliko vznemirjenje. Mormone! trumoma beže proti ameriški meji in jih je najti na vsakem v laku. Mraz v Avstriji; Dunaj, Avstrija, 28* jaiììtórj».' Bojevanje je sko-ic/potväod jpre--eno, kjer se borijo avaumj»ke> cete, ker je nastopil zelo oeter unraz. Zelo hudi snežni viha-rj» sr» v vzhodni Galiciji, Bukovini i» v Gozdnih Karpatih in v Rumnoiji; po nekod _.e sueg več čevljev visok . angl. O J baje ondi nahajate. MédiCelò1 pot jo ni hiiu videti ne -ene sovražne la-di je. Utr jem* o Možje J « ž n o od. Lowestoft smo « žarnicami razsvetlili ih naši torpedni čolni so-; jo obstreljevali. Opaziti je bilo, da so večkrat zadeli. Tudi na povrat- j l;u domov -niso naleteli na nobenega sovražnika. r ’ Berlin, 27. jan. — Prekomorska časnikarska agencija poroča: Poveljnik angleškega torpednega rušilca “Dolphin” poroča, da je južno od IItlela na španski obali jxitopil nemško podmornico U-56. Zatrjuje se sedaj, da ni bila. niti 'menovana roti k te ra druga podmornica uničena. (Zopet ena po-iiožna angleška želja!) potopila v-se ttT-š ladije. Dalje sp poroča, da so 'bile potopljene ruska ladija Egret, norveška Theres«1 ai in angleška Matheran. Poljski državni svet se zah- Predsednik Wilson noče podpisati priseljevalnega zakona. Washington, jan. 29. — Predsednik Wilson je dal danes svoj “veto” na preseljeniški zakon, ki ga je kongres pred kratkem bil Varšava, jan. 30.--/.ačasni poljski državni svet je brzojavil predsedniku Wilsonu zalivalo, ker se je v svojem govoru pred kongresom spomnil tudi novega poljskega kraljestva, ktero sta oživotvorila vladarja Avstro-Ogrske in Nem--Sje. To je prvikrat v tej vojni, pravi brzojavka, da se je voditelj mogočne nevtralne drža* e uradno izrazil, da je jio njegovim mnenju neodvisnost Poljske edina pravična rešitev perečega poljskega v-prašanja. Brzojavka zaključi; Za to mud-roio plemenito razumevanje pravic poljskega naroda, Vam g. predsednik, začasni državni svet izraža na jglobokejšo zahvalo in spoštovanje v svojem i» v imeti o celega poljskega naroda. Popolnoma zanesljiv zaveznik. Današnji mož je preobložen. Ne? vzame si niti časa za jed. Ou ne premišlja, kaj da je. Rezultati zlorabe želodca z nepravilno in neprikladno hrano so jako žalostni. Vsak govori o sitnosti z želodcem Kanio ena pot vam je odprta in Trinerjev Elixir Grenkega Vina je najbolj zanesljiv zaveznik, ki si ga morete izbrati. Dno izčisti čro-ya, jih vzdržuje čiste, ojaČujo vaše živce in celo telo. Trinerjev Eliksir iz Grenkega Vina je zanesljivo zdravilo za zapeko, nervoznost, glavobol, migreno, izgubo teka in energije, ono je tuli brex vrstnika pri želodčnih boleznih, združenih z spremembo življenja j)H ženskah ali pri rudarjih. Cena $1.00 V’ lekarnah. Ako trpite na revmatizmu ali nevralgiji, je Trillerjev Liniment ono zdravilo, n» kterega se lahko zanesete, da vam no odpravilo neznosne bolečine. Trinerjev Liniment je samo za vnan jo porabo in tudi pomaga pri nezgodah, spalmeuju, oteklinah, ozeblinah itd. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, I88£ —1831# K. Ashland Ave, Chicago, lil. ; :!®U» g H «1 dilli: jasi!. M—i m m M m 1 CALUMET IN OKOLICA. gr—: m mu*- mtmsmm — Pretečena nedelja bila je prazničen d a n za ealumetsko društvo Kolumbovih vitezov. V jutro ob 9:45 so se udeležili ('dani pete sv. maše še v slovenski " cerkvi ktero je daroval domaci o;, župnik, lie v. L. F. Klopčič in nagovoril izbrane v angleškem jeziku, v pri- digi, ki je bila splošno priznana kot krasen govor. Sv. maše se P udeležilo nad pet sto članov iz vseli delov goren jega polotoka, kot iz Iskpeminga, N ega linee, Marquette, Fscanaba. Menominee, Iron Mountain i.t.d. Krasno je bilo-videti,ko se je pomikala nepretrgana vrsta vitezov iz mestne dvorane po Elm, peti in (Jak cesti proti slovenski cerkvi.Drugovercem je sko ro sapo zapi lo, ko So videli te neustrašne može in mladeniče, ki so ponosno korakali za ameriško zastavo proti božjemu hramu. Pelje v cerkvi je bilo izvrstno, za kar gre vsa čast naši vrli organistovki Miss Elsie McCormick in pa našemu delavnemu cerkvenemu zborni. Fopoldne počenši ob 1. uri je bila v mestni dvorani eksemplifi-kacijfi druzega in tretjega reda viteštva 66 novim članom ki je trajala do 7 ure zvečer. Takozvani ,,degree team” je bil slavnoznani team Charles Carroltown društva iz Ciiicage, ki je svojo nalogo izvršil vprav mojstrsko. Nato so se vsi »deležniki podali v slovensko -cerkveno dvorano v pritličju cerkve, kjer so jim naša vria slovenska dekleta servirala “Dutch lunch.” Banketa se je udeležilo okrog 600 oseb in vsi so se pohvalno iziazili o kakovosti jedil kakor tudi o načinu postrežbe. Dvorana je bila za to priliko okusno okrašena od natili deklet in mladeničev, za kar so rželi splošno pohvalo. Fo obedu je Rev. Father Zimerman kot toast-master predstavil v krasnem in z šalami zasoljenim govorom glavnega govornika tega večera, g. •Frustata Keller, poštarja iz Apple-ton, Wis., ki je v svojem dovtip--iiem in ob jedneni resnem govoru nam \ znesenih besedah narisal delovanje pationa društva in iznajditelja Amerike Krištofa Kolumba. Sledili so še drugi govorniki, kot oluožni sodnik F. H. 0’Biien, advokat Donahue iz Chicago in Father Miller iz Dollar Bay, ki so vsi želi burno pohvalo. V premo-Tih je svirala orkestra domačega društva Kol. vitezov in čuli smo tudi par izvrstnih solspevov g John McGreevis iz Chicago. Cqi večerni program je bil završen s petjem narodne himne „America”. Opomniti moramo pri tem, da je naša slovenska farna občina tunel-go pridobila na vgledu ta dan. Fi-oetje iz raznih krajev Gorenjega polotoka m iz Chicage so s-našajo z lepo cerkvijo in krasnim Župniščem, kar jih je stalo okrog 80 tisoč dol. ki so jih pa izplačali v teku 15 let. Slovenci imamo res tudi krasno cerkev, a župnišče je pa tako da se Bogu usmili. Bač bi bilo čas, da bi tudi mi že enkrat kaj storili v tem oziru in postavili za svojega duhovnika stanovanje, ki bi se vsaj nekoliko skladalo z krasno cerkveno stavbo. Nekemu .1. K. pa bi svetovali, da naj grej Francoze vprašat, kaj da bodo sedaj z denarjem, ko nimajo več dolga. Morda bo še on dobil pri njih kako “dividendo”. — Broda ja vrhnili sukenj m Mackbiaw. Različna zbirka. Dober kup. Vrline suknje, prej $18.00 do $20.00, sedaj za $11.00 Mackinaw $8.50 do $9.00 sedaj za $5.75. Samo par dni. Fenberthy & Spellar. — V soglasju z raznimi bankami sklenili so tudi tnkajšni trgovci, da bodo imeli svoje trgovii e odprte vsak plačilni dan do 8. ure, namesto do 6. Bač pa bodo zapne ob 6. v,ponedeljkih, razim č-7 bi bil plačilni dan. Ob sobotah ostane pri starem, namreč odprte bodo do 8. ure. — Tatsuro Otagawa, profesor na cesarski univerzi Senbai na .laponskem se mudi te dni na Calumet», da preuči metodo kopanja in pridobivanja bakrene rude v globokih rudnikih. —Prodaja vrhnili sukenj m Mackinaw. Različna zbirka. Dober kup. Vrline suknje, prej $18.00 do $20.00, sedaj za$11.00. Mački-maw $8.50 do $9.00 sedaj za $5,-.75. Samo par dni. Fenberthy & ir. — G. Jos. Flautz ml. se je vrnil v ponedeljek iz Minnesote,kjer «e je mudil po opravkih v zvezi z J. S. K. Jeduoto. Ob jedneni je -obiskal tudi naše cenjene naročnike po Messaba in Iron Range, S svojim potovanjem bil je popolno-■itts zadovoljen. N aš vrli mladenič Anton — G. Jos. Sedlar, ki je bil pred nekaj časa poškodovan v G. A H. ludniku, je toliko okreval, da so ga lahko prepeljali iz bolnišnice na njegov dom. — John Jadrih nil. in Geo. Hemel) sta bila aretovana radi tega, ker nista skrbela za svoje žene o-zir- otroko.Oba mlada moža sta sicer sinova slovenskih starišev, a sta se že v zgodnji mladosti odtujila svojemu narodu in sta poročila drugorodne dekleta. Da živ. ljenje pri taki mešanici kot je bila ravno v teh dveli slučajih, ne more biti najlepše, je vsakemu trezno mislečemu rojaku očividno. Da sta pustila svoje že»e na cedilu in po begnila, jima res ni v nikakovo čast, a kdo je pa kriv njihovega žalostnega stanja bol j kot onadva sama? Slovenski starisi, pazite na svoje sinove in hčere, posebno kadar so že odrsgli; glejte s kom da občujejo in ako vidite,da druž bi v ktero zahajajo, ni niti našega naroda in potem morda še povrhu drugoverska, posvarite jih in pokažite jim posledice, ktere lahko nastanejo iz takih zvez, na zgoraj omenjenih dveh slučajih. —-Ed. Moore je bil .najden v ponedeljek zvečer v pol nezavestnem stanju in skoro zmrznjen ob — Agenti South Shore železnice dobivajo dan zadnem vpraše vanja in Skandinavije in Finskega glede delavskih razmer v bakrenem okrožju- Trdi se, da lo takoj [io vojski pričelo se ogromno iz* seljevanje iz dotičnih dežel in da bo veliko število izseljencev se naselilo po naših naselbinah, ker ima veliko privlačno silo stalno delo in pa dobre plače, .ktere uživajo tu delavci. Bog nas čuvaj,, že sedaj imamo dosti “rib” tu okrog, a obeta se nam j ili še več. —Na IIancocku je umrl na svojem domu na Water Str. Joseph Finten v starosti 86 let. Bil je rojen na Nemškem 1. 1831 in je prišel v Ameriko, ko je bil 25 let star. Naselil se je najprej na Rocklandu, odkoder se je I. 1868 preselil na Calumet, kjer je imel fotografsko obrt, L 1881 pa je pričel v družbi s svojim bratom na Hancocku trgovino z železnino. Nakupil je tekom časa mnogo zemlje in pa gozdov, tako da je bil znan kot eden »ajimovitejših mož v bakrenem okrožju. Tudi na Red Jacketu je lastoval veliko lot. Foleg vdove zapušča sina Johna v Detroitu in Very Rev. Jos. Fin-tena, ki je generalni vikar mar-quettske škofije. Fogreb je bil v soboto na Hancock», pokopan pa bil v družinski rakvi v Marqnet. tu. Severov Almanah za Slovence za leto 1917 je sedn j gotov. Vprašajte vašega lekarnarja zanj, dobite ga zastonj. Ako ga on nima, pišite nam. je navadno eden najbolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krčevite davice in influence. Da ustavite ta kašelj in da splošno odpomorete bolezni, vživajte Severa’s Gothard Oil (Severovo Gothard-sko Olje) je domač liniment za omejitev bolečin» ki nastanejo vsled prehlada, revmatizma in vnetja. Cena: 25 in 50 centov. SEVERA’S BALSAM FOR LUNGS (SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA), Otroci, kakor tudi odrašceni smejo vzivati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavosti, «pn ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci. Gena: 25 in 50 centov. E Vprašajte za Severova Zdravila v vaši lekarni. Izognite se ponaredb, s tem da vedno zahtevate pristna Severova zdravila. Ako jih ne morete dobiti v vaši lekarni, jih naročite naravnost od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa ^=^=5553If”* jESSj« S&9 AH ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! S. C. Chpoweth Insurance Asencv naslednik SCHNELLER & LAWRENCE (brrect Styles . A Values ZA ZIMSKE OBLEKE in VRHNE SUKNJE imam na razpolago več sto najfinejših uzorcev. Pridite in oglejte si jih. Postrežba točna, cene zmerne. JOS. I WERSCHÄY VOGAL PETE IN OAK CESTE. HRVATSKO - SLOVENSKI Saloon John Gašparovič * 316 — 6..cesta. Telefon 633 M. f Anton Gregorich ^ KROJAČ I 315-6 cesta, Calumet, Mich. EDINI SLOVENSKI KROJAČ V MESTU, Jesenski uzorci so dospeli in vas uljudno vabim, da si jih oglejte in izberete izmed njih ono obleko, ki se vam najbolj dopada. Izgotovim jo pa po najno-vejšem kroju in nizkih cenah. Pridite, oglejte, izberite, naročite! Spoštovanjem ANTON GREGORICH. Išče se krojača izurjenega v popravljanju, čiš eenju in likanju oblek. Oglasi naj [ se pri; GLASS BROS, Ahmeek. VICTOR HERMAN, FOTOGRAF se priporoča Slovencem za delovanje vsakovrstnih fotografič-nih slik, posameznikov ali skupin Ženitovanjske skupine iz Pred ko odpoš denar v staro domovino pri meni, ker jaz gH y ljem zanesilivo in ,...: "levu MIHAEL KLOBlr T US-7> % GALBRAITH k Odvetnic iztirjujeta dolgove ’ Ul; nata zapuščine ter gledujeta lastninsp^’ stine Zastopata v vseh S0(Ji ULSETH BLOCK Calo,,, Tel. 160 et Svojim cenjenim in odjemalcem naznani F"VI, sedaj začel točiti fino lahko kalifornijsko gostji lastnega Hujskega pridelku• vadnili cenah ter vabi. 111 ul vse prijatelje pristne ske kapljice, da se pridejo čat. V “SL' Mihael Klobučar. 115-7. Jos. Schei CesU- Caliii^.,!""' os. ocneringei Gostilna «INA RODINI D()v Rojakom najbolj priljublji Vedno sveže pivo, fij, no in izvrstne likere. Pošiljam denar vstani movino po najnižjem nem kur u, točno in vei Pri meni je vsaka posi] varna. JOS. SCHERINGERT* čred -_jpted Am 808 Oak cesta. Vino! Mi priporočamo , id ir :y t quii kot toniko za stare ljudi, n ,jc t bele žene in blede otroke, Bkir kronično kašljanje, za prelili rter je in bronhitis, Neprecon vrednosti je pii zdravljenjus| ^ ne oslabelosti, izgube debelORH slabe krvi pri izgubi teka sploh vsele'j; kadar potreta dobre tonike. $1.00 steklenica pri Vastbinder k Re lekarnarja Mi imamo v zalogi vsa Sever zdravila- To 1] eta —Novi rudniški nadzornik Alfred James je imenoval kot svoje pomočnike Johna AHaria,Michaela Falcicela In Harry J. Kino- . . v r> PIJTE PARK IN ELITE PIVO. se nahaja nekak pool hall, kteregi lastnik je vsaj po imenu soditi Kus. Fri njem se shajajo večinoma tudi sami Rusi, ki so pa vča sili precej vroče krvi. Tako jim je prišlo nekaj navskriž zadnji teden in akoravno je sicer ruski mužik jrecej mirne narave, so se ta not podali na bojno polje, pa ne proti Nemcu ali Avstrijcu, ampak proti samim sebi. Eden izmed njih je dobil krvavečo glavo in mož ne bodi len, je hotel imeti plačane bolečine, ki jih mu je povzročila krvava glava . J n posrečilo se mu je, da so bili štirje njegovi soroja-ki obsojeni na $25.00 vsak ra bolečine in povrh še sodne stroške, ktere so obljubili plačati. A mislili so, da je dosti če obljubijo, plačajo pa ne. Sodnija je pa mislila drugače. Ker le ni bilo denarja, so bili vsi mužiki na novo aretovam in poslani v Trudellov hotel Houghton za 30 dni. naša posebnost. Delo ukusno, cene primerne. Meta cesta. Calumet HALO BILL! KAM GREŠ? V “Barre tt’s Bee” Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket. DR. OTTO H. K0HLHAAS. zdravnik jn ranocelnik na uraduje v hiši vogal 5. ceste in Gale, nad lekarno Vastbinder &. Read. Uradne ure od l.do 2. popoldne inod 7. do 8. ure zvečer. Ob ne-deijalvod 10. do 12. ure dopoldne. ■‘European Coffee House -Evropska kavarna Nikola Čor 31 ti •sar tedi eka ins (ko ‘jo zidarski podjetnik, 401 - 8th Elm Street. Phone 277 V se priporoča Slovencem in vatom za izvrši lev vseli v zid*' stroko spadajočih del, bodisi kamna, opeae ali cementa. Fret* |{ me tudi vsakovrstna tlako v V ju posebno obcestnih hodnikov (s1 Ul walks j. otic Dobro zadovoljivo delo jjniflude pri najnižjih cenah. hen Svoji k Sv oj e m u !____ Ne naročajte .do F gramafone, akordijone in »- e|j glasbeno blago iz Newyork» ai| Ohicago, dokler ne vidite našo ii8v logo in njene cenene nakupe- Izkažemo. da imamo nižje cene zamoremo prihraniti Vam nar 0s: *>r «n Mtl: Priporoča svojini gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten Inuch. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo. Oglejte si naše blago, radi ' ^ ga razkažemo Dvojni sloven8 hrvatski in,srbski rekordi po j\,( }in 75e. imamo izvedenca v u glasb1 j« glasovirjev in orgelj, ki im» ^ letno izkušnjo. ^ Oglejte si naše cenene nakup1 ( glasovirjih po $175.00. Calumet, Peter Majhor, lastnik, osirja cesta. McLogao & Pierce Musiti Calumet, Telefon-'* % slovenske ;a Slo«ncB NOVICE’ v severozapadu/jedinjenih držav. LXÌ . -) H\ Oej$ :esta 1 • iSJ uliai* vsak pe,ek’ mn izdaja TISKOVNO društvo OVENSKO ne calumetu, Mich vi, vmi [Ml "ijn llfica » pid $ 2.00. *i-oo. ,poll8,‘"''/'.K"imtreo inozemstvo: U I»«****0 $ «.OC 111 15 K: let, ÜJ,„10 w° ...... $ 1.50 ali 8 KI P°l „.«/ni isotisi po 5 ct. F "Uortieomante) po dogovoru. ||NAn,lA ne vrncftio a |i^ ne sprejmejo. elltvo z ednegft v drugi kraj, v0li naznaniti staro bivališč »k»’0*' „aročilalnaj »e dopošiljajo pod >r. ssta. *Umet lovenia“ ..^.‘tiovenic paper in the northwestern s. of America. ger ........... "''-'-'n iuertiaiog rates »ent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich ojUk"'"1 ri1“3 mRt,ter’ ^elefor 6J. iblje fino aro iivic duty: In all ways to aid in lke- Gaking this country greater and ihlajtfetter than we found it* conlji u sp|jMERICAN ASSOCIATION OF ;belosK>REIQN LANGUAGE NEWSPA eka PERS. vanje od začetka vzbuailo vse povsod skoro splošno, priznan je. Toda ko se je prvo navdušenje nekoliko poleglo in so postali njegovi načrti pedmet resnega premišljevanja, so se stvari kmalu zasukale. Angleški časniki poročajo, da je bil Wilsonov govor pred senatom sprejet v Nemčiji z polivalo in odobravanjem. Morda je nekoliko resnice v tem. Toda nikar ne verjemimo preveč. Nemški diplomati so že opetovano med to vojno odo bravali razne 'korake, pa zakaj! Zaradi političnega vspeha. Storili in opustili so stvari, kterih bi nikdar ne napravili v navadnih razmerah. Najvarnejše merilo v jed nakili razmerah je na eni strani mnenje naroda, na drugi strani pa denarni zavodi. In ti zadnji so se že začeli pripravljati za mir. Kar se pa tiče naroda, je pa toliko gotovo, da je zlasti nemški narod se odločil za to, da doseže mi c in tega noče doseči z mečem.“Meč bo prinesel mir” je bil odgovor nemškega naroda na angleško noto o miru. In dvorma ni, da edino le meč more sodaj odločiti in bo tudi odločil. Saj celo ultra-angleški listi kot je “New York Times” pravilo, da sicer zavezniki še vedno upajo in verujejo v končno zmago, toda tej veri manjka gotovosti. Začeli so čutiti vojno tako kot je v resnici. No, da so začeli čutiti vojno tako kot je v resnici, jim ne zamerimo, ker pogubno delovanje podmornic lih dan za dnem bolj spominja, kaj se pravi odbiti z zasmehom resno ponudbo miru. In prišel bo morda čas, ko bodo lavno isti, ki so sedaj tako arogantno zavrgli mir, na kolenih prosili usmiljenja — a se jim bo vračalo tako kot so oni posodili - namreč z batinami. -ebuj« 3UIS N, HAMMERÜNG, President. skozi oblake in se dviga k prestolu Jezusa Kristusa in njegove preljube Matere. . . Ni ga geiiljivej-šega pogrebnega obreda.... Ali /daj ni čas žalovanja .... Vojakova smrt na bojišču je najkrasnejša žrtev, darovana na domovine oltarju .... “O kako sladko je umreti v Bogu za domovino ter za cesarja in kralja!” — Izkopan je skupni grob .... Vanj polože vse junake, smrt na bojišču je vse zenačila.Tu ni višjih in ne zižjili Tudi ti, dragi prijatelj, počivaš po boju kakor dober postir s svojimi ovčicami vred v skupnem grobu. Pokazal si s svojim junaškim življenjem in s svojo junaško smrtjo, da dobri pastir daje svoje življenje za svoje ovce. ... Tvojega groba ne bo krasil ne kamen, ne križ. Skoraj bo poteptan, in sledu ne bo po njem.... Ali tebe ih tvoje junaške tovariše bo dičil večen spomin in krona slave nebeške. Počivaj v miru torej j>o boju,daleč od domovine, daleč od svojih dragih domačih. “Dobro vojno si bojeval... “Ko pa spet zaželeni trava na tvo- in prilete ptica,žvrgoleča milopes-mico, bo to moja in vseli tvojih tovarišev na bojišču, če nas ohrani Bog, dragi tovariš in zvesti prijatelj, vroča naša molitev in nežen spomin drage dežele in tvoje ožje domovine. ., . “Počivaj v pokoju, hlapec Gospodov, po boju !....” — Vojaški kurat p. p. 5e." Te vrstice pač pričajo, kako ljubezni'’ in simpatičen je bil Valentin Rozman in,kako so to zlato dušo vedeli ceniti vsi, ki so se se-šli kdaj ž njim na življenja poti. Slava vrlemu možu! DRUŠTVENI OGLASI. — Razstrelijo ltaljanskili*mimici j sfej h skladišč, ki jih omenja u-radno poročilo z dne 8. decembra, so morale imeti velikanski učinek. V V ipavi so se stresle hiše kakor v najhnjšem jiotresu. Mogočno razstrelbo le bilo slišati dne 30. novembra ob pol 0. ure zjutraj v smeri proti Opatjem u selu okoli pol 12. ure. Odličen del na uspehu so in.eli naši letalci ki so v drznih poletih vodili topovski ogenj. Z Budanj in višje ležečih krajev je bilo videti cele gore dima, kakor jem grobu in razcveto se cvetlice bi se pojavil strašen ognjenik. Prijatelj umrlemu prijatelju na bojnem polju. (V spomin kuratu Val. Rozmanu.) Razširjanje naše trgovine SLOVENIAN LIQUOR CO., po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemnikov. Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinovec, slivovec, Baraga grenko yino in vse drugo, kar želite v tej vrsti. Pišite, ko naročate, slovensko. JOLIET, ILLINOIS. Društvo sv. Jožefa št. 1. S. K. P. Družbe na GAL.UIVIp:TU. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich. Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket, Bilie Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion: Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. : John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Slovensko neodvisno društvo podporno |gjj Kdaj pride mir? j Io vprašanje je predmet pre-Mljevanja celega civiliziranega ve peta. In nihče ga tie more odgov-_^riti - »iti avstrijski ali nemški rMar> “'ti angleški kralj — niti »fedsediiik Zj. Držav. In vendar •«kaj to nam d m 8th 86 kuha, nekaj je v zraku, Ju je upanje na mir, ravno- '(ot umu ptice selivke oznan-(jisi pnlied spomladi. ^Hj bo prišel mir? Cel svet ga ov8"^ i11 '“«koval že pred konce m (ab ■’hi. A tudi cel svet je bil ob J^Uc,i leta razočaran. .— Ali nas HiiC leto 1917 tudi goljufalo v P01" Hpanja na mir? - Ne verja-llF"10, Učenjak Briton je nekoč —«ned nebom in zemljo so {arb o kterih mi mirriamo niti l”18, Njegove besede so se že 1 °krat uresničile že prej. Ni 11 heba hiti optimist, ako pri--"Jeino tudi temu sedanjemu 0r.ie,,]u o miru nekoliko važ-f °811- nTridesetletna .»'”>* |I)0 8e »ojevala vojska* U v 17 stoletju je 8 nemogoča. In tudi o sedem- V»L ' '°-i8ki 18 stoletja je reM1 Mio la“ašne govoriti v očigled (P mod Kmalu 1108101-— vspehom ornega vojevanje. Zlatordečo žari večerm-na junaške bojevnike. sbpj" »einet iv i . L... ^ ekteri ■|» vojski, a poglejmo kak narodi so že v gmotnem ^01u° sicer lahko govorili «medni ei'fj« uči jjtOQn« ozi/ "H rok>U ProPa<3a U 110 Ejlede na krvne žrtve. :I1M Oni v ’ M stavljam preveliko zapitim m, vit - . ' J ' . flpau ' " Usonovo mirovno pro- lC 'H)^° ®koro gotovo izne- »kor * 88 lahko trdi že sedaj, 'i‘° j0 Wilsonovo prizade- “Našinec” je prinesel v spomin vojaškemu kuratu Valentinu Rozmanu, ki je padel dne 27. avgusta 1914 pri Goligori blizu Lvova naslednje v vznesenih besedah napisano pismo njegovega tovariša, ki še opravlja delo usmiljenega samaritana na našem severnem bojišču. Rismo se glasi: “Bojna pošta št. 51, dne 17. septembra. Žarki tonečega solnca zlatijo boli če. Zdajpazdaj bo zašlo. Večerna zarja... : ca. Gleda Tisoče, na stotisoee jih je. Večdnevni vroči boji so jih utruditi . Njih junaški duh pa se bojuje na-1 prej. Sovražnik je zmagal. Bili so vam to boji polni groze. Srapneli, granate, krogle so bučale, žvižgale, sikale. Čim večji je bil ta grozen koncert, tem več vztrajnosti, junaštva je bilo pri naših junakih. Njih življenje je bila smrt, njih smrt slava sovražnikov .... Na oDvezovaiišču: Rojili zdravniki, duhovniki, imajo polne roke dela.... in lastni tovariši. Zdajpazdaj še strašen pok iz topa srditega sovražnika .. .. Zadnji odmevi ljntega boja. Buške so že davno utihnile. ••• Vojaški kurat hodi od ranjenca do ranjenca, tolaži u-mirajoČe, daje sv. odvezo, podeljuje sv. poslednje olje, omaga tudi telesno: pok lađa smrtnobledo glavo na telečnjak, jih krepča s požirkom pijače----- Zdaj zagrm- top, sikne, granata, vojaški kurat __ pravi samaritan — se zgrudi po tleh, in ni več vstal-----Gra- nata ga je zadela naravnost v srce, in----prestalo je bi ti-- Somrak lega na prostrano krvavo bojišče in zlatordeča večernica zre tako mirno na padle junake, zre na u- OBJAVA. Slavnemu občinstvu v Calumet in okolici naznanjam u-Ijudno, da se sem dne 15. novembra tl. preselil iz sedanje svoje mesnice 408. 6. cesta v hišo, kjer je dosed a j izvrševal gosp. Frank H- Schumaker svojo mesarsko obrt, vogal šeste in Elm ceste- Rojakom, Hrvatom in Slovencem se priporočam naj me čim obilnejše obiščejo tudi v tem novem prostoru, najmodernija mesnica v celem mestu- Da je pa blago moje trgovine najbolje v to mi je dokaz vaša dolgoletna naklonjenost- Spoštovanjem John Muvrin DENAR V AVSTRIJO, Hrvatsko in Slovensko zamore se varno poslati po denarno nakaznem načrtu naše banke. Način je enostaven; podajte nam ime in naslov, kakor ga zapišete na Vaše pismo- Mi storimo ostalo. Krone-pravi denar se odpošlje Vašim ljudem v registriranem pismu od velike banke v Avstriji. Poskušajte naš načrt. jDopadel Vam bode. Houghton Nat’1 Bank Houghton, Michigan. DRUŠTVO SV, PETRA. št. 3Q K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sy. maši v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze. ODBORNIRI ZA 2. LETI. Martin Majerle, Math Prebilich in Frank Plautz. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Martin Majerle. Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Sv. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. .Mesečne seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiari URADNIKI. Predsednik, Louis Gazvoda. Podpredsednik, Andro Kavčič. Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Andro Gumbač, Anton Miklich, John Klobuchar, Mihael Mervič, John Gazvoda, John Gosenca, Anton Muhich, John Iler. Vratar in maršal, Frank Pavlich. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red Jacket, Yellow Jacket in Blue Jacket, Andro Gumbač. 4321 Acorn St. Raymbaultown in Laurium, Louis Lavrič.2006 Cal. Ave. Tamarack, John Novak, 3 Walnut St. Tamarack. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 ua mesec bolniške pod nore. Vsinrtmne plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj čim več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na S3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvu 1 K obilnem pristopu vabi ODBOR. Oruštvo sv. Girila in Metoda. št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovan je vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1917 so Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ral. Prvi taj. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA DVE GETI: John Ilenich, John Gosenca, John Starc, Mike Sunieh st. Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar. V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098Cone3t. Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (ioam) prvega razreda $1500,* drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $500. Vsi oddaljeni elani pa zamorejo svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. $ “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” |j I PREJ ALI KASNEJE | gj si bodete hoteli nakupiti ^ I Električni likalnik. I i NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? ^ I Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. | 1HoughtonCounty ElectricMgHt Co| ■ _ — 1 ‘ ------. - i . > rr WUT» . nn utirajoče, na smrtnoblede ustnice in skranje. Angel miru priplava iz sinjih viša7 in diči mrtvaške glave z zmagoslavno krono. In bojni tovariši vzamejo čepico z glave. Njih tiha, vroča molitev prodira CALUMET STATE BANK Glavnica $ 100,000 Preostane« $ 50,000 CALUMET STATE BANK BUILDING Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu. Izberite si to banko za Vašo Banko. URADNIKI. Thomas Hoatson Preo. Ed. Ulseth, Podpre d. F. J .Kohlhaas, Blagajnik Walter Edwards, Pomožnibl SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu og ž uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1916. Bred: Jos. B. Metesh, 61 Mine $t. Podpred: Jos. Bahor, Store St. I. taj: John D. Judntoh, 4k;t7-Elm St. II. taj: Jos. Elenich, 21-7th. St. Tamarack. Blagajnik: Jos. Grorshe, 4353 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town yellow Jacket: Raymbaultown in Swedetown i John Judnich 4337 Elm. st. Za Osceola : Jos. Bahor, Store St. K obilnemu pristopu vabi 3DBOR A. Fahlen k Co. Dobili smo nov stroj za preiskavanje očes ter je sedaj na razpolago vsem o-nim, ki si hočejo pri nas naročiti očali. Preiskali bam h idemo vlš vid ter ! vam pripravili očal'. NAŠE DELO J i RAJAMCENO. 312 - peta cesta Calumet, Mich Slovensko - katoliško podporno društvo SV, JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društvo na Laurium. Ima svoje redne mesečne soja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. John Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1917 Jakob Vertln, predsednik. John Lakner, podpredsednik Jos R. Sedlar, tajnik John Šuštarič, blagajnik ODBORNIKI ZA 2 LETI: John Grsich, Joseph Vogrin, Paul H. Majerle, Anton Kukman. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt Stabler, Jakob Zimerinan, Math Šuštariči), Maršal: Matija Stubler. Poslanec: John Kostelo. Bolniški obiskovalci: John Suštarie za Laurium ; za Raymbaultown m okolico, Matt. R. Sedlar; za Red Jacket In okolico Jos. R. Sedlar. Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po 81.00 na dan za dobo 6 mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec Cela smrtnina je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne pešaodbe kot ižgubo rok, nog očes i. t. d. Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete vslučaju bolezni ali srmti. Za nadalna pojasnila In potrebne listine se obrnite na tajnika Jos. R. Sedlar 3137tli St Calumet Mich. K obilnemu pristopu vabi Odbor Slovenska Katoliška Podporna Družba, Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. ULAVNl URADNIKI: Ured a«dni k: Job .i Spreitzer, 218 Oak St.... Calumet, Mieli. J’odp red s. : John Gazvoda, 509 Tam. St.... Laminai, tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St........Calumet, tl. taj.: Jos. W. Schneller 2045 Union St. .Calumet, liiaop.inik; Jos. Seheringer, 808 Oak St. . . .Calun'iet, O .1 O Dul lovni vodja: Rev. L. Klopčič,........Calumet, NADZORNIKI: Mihael Klobuchar, 115 7th St...... .....Calumet. Mich. John D. Puhek, 2140 Log St.............. Jos li. Sedlar, 577 Cedar St............ POROTNI ODBOR.. , John Sii3tarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich. Jacob Wertin, 221 Allonez St. Florida Loc. Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na ■glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob časti nesreče, poškodbe ali« bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbino glasilo so “Slov Novice.” ILLINOIS. Joliet. Tukaj, kakor tudi po drugih — Smrtna kosa. Gospa Marija Roštan, soproga g. Lavrencija lioštan, 1210 North Hickory str. stara 40 let, je umrla v bolnišnici sv. Jožefa v soboto zvečer ob 11. uri BO itn n ut, previđena s sv. zakramenti za umirajoče. Zapustila je svojemu možu deset otrok, med njimi šele nekaj tednov stara dvojčka; poleg teh ima žalujoči soprog še tri otroke od svoje prve žene. Pokojnica je bila zavarovana pri d veh podpornih Jednotah, in sicer je bila članica društva sv. Ane reda Katoliških Boršnaric in Royal Neighbors of America. Rojena je bila v 'Postojni na Notiaj-skem. Rajna gospa Koštano va je Lila dobra žena in skrbna mati-Sožalje na njgni prezgodnji smrt1 je bilo splošno in iskreno. Sorodnikom izrekamo tudi naše sočutje, Blagi raj niči svetila večna luč! — Obsojen k smrti pia vislicah. Sodnik Hooper je razglasil smrtno obsodbo nad Vincenzo Martella-rotn včeraj opoldne, zdočin. za katerega je omenjeni SiCilijan prejel naj večjo kazen po zakonu, je bil umor njegovega rojaka Antonio Carugatija, bartendarja, poprej uslužbenega v salumi V. Car-maghi, 627 South Chicago street, v večer 1. julija 1916. Uhm 16. februarja med 9. uro dopoldne in 5. uro popoldne je Jbil določen po sodniku kot dan z a usmrčenje Martellara na vislicali. Njegov odvetnik, Francis Borelli iz Chicaga, je prosil 60 dni odloga za vložitev priziva. Prošnjo je odobril držav-ni pravdmk Mai tin. MINNESOTA. Hibbing. Župan iz Hihbinga, Victor 1 ..Power in gospodarski upravni svet ob-toječ iz D. lia)ey-a, B.J.Burowsa, dolin Ourrana in Ruperta Swiner-ona se bo moral zagovarjati vsled nerednega sleparskega gospodarstva . Okrožni sodnik Lesler je njihove prizive proti obtožbi zavrgel in se bodo morali dostaviti vsi obtoženci k prihodnjemu porotnemu zasedanju v Virginia. — Vsi rudniki v okolici llibb-inga delajo s polno paro brez ozira na mrzlo vreme. Webb rudnik producira vsaki dan nad 1,100 ton rude in priprave so v tiru, da odprejo še nadaljne jame, ki bodo iz kopanje rude znatno povišale. Vse jame so zadostno preskrbljene z delavci za zimski čas, a spomladi pa mislijo število rudarjev znatno povišati. mestih železnega okrožja se govori, da izbruhne na pomlad zopet stavka rudarjev. Koliko je na tem resnice je težko danes reči,ker velika večina rudarjev je proti zopetni stavki, in to iz vzroka, ker se še niso opomogli od zadnje stavke poleg tega pa preudaruejši rudarji ne upajo, da bi bila stavka uspešna ker organizacija nima potrebnega denarja, s katerim bi podpirala stavbarje. Zadnja stavka je pokazala, da se brez denarja težko vzdrži rudarje na stavki. Mladi in neoženjeni rudarji zapuste tako] okraj, oženjeni, z obilnimi družinami j)a ostanejo prepuščeni samim sebi. .Podpora,ki jo dobe, je bolj milodar, kajti prosjačiti je treba pri drugih organizacijah za denar zato so pa mnogi mnenja,da je potreba prvo imeti dovoljen sklad, iz katerega se bo lahko podpiralo stavkujoče,predao se prične z agitacijo za zopetno stavko. Virginia. —Toplomer je kazal 20 stopinj pod ničlo, in vendar je ut nek potovalni agent zbolel za sol ličnico. Walter McKenzie iz Chicago je lepo sedel na mehkem stolu v hotelu pred oknom, in kazal svoje podplate mimoidočim in lepo zaspal. Solnčni žarni pa sose od brušenega stekla osredotočili kakor v kaki leči in zbirali in svetili na njegovo glavo. Ko ga čez nekaj časa Klerk ni mogel prebuditi poklicali so zdravnika, lu je rekel da je zadet od so!ličnice, kljub temu da je zunaj kazal toplomer 20 pod ničlo. Mora. Dva otroka Anđiej Zupana 4 ozir. 6 let stara, sta zaorela v - n ognju,ki je uničil Zupanovo domovanje v ponedeljek. Štirje drugi otroki so komaj ušli isti usodi, eden izmed njih ima dele telesa zmrznjene. Ob času požara stari-šev ni bilo doma. Eveleth. — Rogreba policijskega načelnika Roberta Mitten, ki je umrl v sredo za pljučnico, se je udeležilo veliko njegovih tovarišev iz vseli mest na Iron Range, kjer je nekdaj služil kot varnostni organ. OHIO. Cleveland. — V petek se je drenjalo na stotine radovednih ljudi v mestni mrtvašnici. Vsi so hoteli videt' Aleša Samotis starega 28 let, ki je skočil iz Superior mostu na zapadni strani mesta. Samomorilec je nameraval skočiti iz mosta v vodo pa priletel ni v vodo ampak na Center Ave. na trdi kamen, kjer si le 'polomil roke in noge. Skočil je iz visočine 80 čevljev in ni bil takoj mrtev. Pripeljan je bil v bolnišnico kjer je pozneje v groznih mukali umrl. Njegov prijatelj, s katerim sta skupaj stanovala, je izjavil, da ga je v smrt gnala žalost, ker že toliko časa oi dobil nikakega sporočila ud doma. Njegovi starisi žive nekje v Av-atrij i. iVkojni je bil zaposljen pri tvrdki Theodor Kundtz Co. v Lakewood. — Oborožen črnec prijet pri vlomu. Josip Herbst, čuvaj Cleveland Trust Co. in drugih trgovskih prostorov na E. 40. cesti in St. Clair Ave. je zasačil nevarnega vlomilca. Ko je kmalu po drugi uri zjutraj poskušal na raznih vratih če so zaprte, so se mn odprla vrata sabina rojaka John Škufca, na 1301 E. 40. St. Ko čuvaj stopi, v salmi, zagleda za baro velikega in močnega črneča, ko se je nalival z žganjem. Herbst je imel pripravljen samokres in je zaklical vlomilcu “roke' kvišku”. Črnec je bliže močno pijan in se ni branil. S kako nevarnim vlomilcem je imel čuvaj opraviti se je pokazalo šele, ko mu je pregledal žepe, v katerih je našel samokres, dva funta težko svinčeno moriino orodje, britev, ključe in drugo o-rodje, ki se rabi pri vlomili. Čuvaj je peljal vlomilca do policijskega telefona, kjer je poklical, voz. Na policiji ie povedal črnec, da se piše Tomaž Lewis in da je prišel iz West Virginije. — V torek zjutraj je bil zaklan rojak John Klal, 1110 E. 63 St. od Franka Oblak 6403 Orton St. Oblak je zabodel nož rojaku Kra-lu ravno pod srce. Ko je došli stražnik, ki je imel naročilo Oblaka aretovati, dospel na Orton St. ga je nekdo udaril po glavi s kolom, da se je zgrudil na tla, nato pašo vsi zbežali m tudi Oblak. Stražnik je potegnil samokres in pričel streljati za napadalci pa ni za del nobenega. John Kraja so prepeljali v St. Clair bolnišnico, kjer imajo malo upanja, da bi okreval. Oblasti so pridno na delu, da izsledijo Oblaka. Collinwood. — Umrla je Ana Gričar, v starosti 38 let. Bila je operirana v Glenviile bolnišnici pred tedni.Ba operacija ni pomagala. Slabela je čimdalje bolj. V nedeljo zjutraj je prišla njena zadnja ura. Pokoj-na je bila žena splošno znanega rojaka Frank Gričar in zapušča sedem otrok.. Newburg. — V poudel|ek se je vršil pogreb Janeza Boben ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. Pokojnik je bi! v Ameriki že vdru-gič. Bil je vedno delaven, a pogosto nesrečen. Bil je Večkrat pri delu poškodovan na nogi pred ne kaj tedni tako, da jo moral ostati zopet doma. K tej nezgodi je prišla zraven še druga bolezen na srcu ki ga je tudi pritisnila do groba. V petek popoldne je bil še zelo pri moči, vendar pa ga je napadala neka slabost. Prejel je vse sv. zakramente za umirajoče pri polni zavesti a kratko na to zaspat v Gospodu. Umrli zapušča tukaj enega sina, John Boben ml., eno sestro Mrs. Plut in v starem kraju ženo in troje otrek. Pogreb so mu preskrbeli njegovi sorodniki in prijatelji. V društvu'bi bil nobenem. Naj počiva v miru 1 Iz stare domovine. Ljubljana- Maksimalne cene imamo skoraj že pri vseh vsakdanjih potrebščinah in še brezvestni ljudje navijajo cene, kjer le morejo. K vsakdanjim potrebščinam gotovo spada tudi obuvalo m obleka. Pa rav- , no to nima maksimalnih cen, kar je povzročilo tako draginjo, da si navadni zemljan v ti budi stiski sploh ne more niti najnujnejšega preskrbeti, saj ima skoraj svila enako ceno, kakor navadni “cajg” In kdo naj to zntaguje?! Tukaj bi bilo vsekako potieba remedure! Poraba premoga bo omejena. Ker ni mogoče pomnožiti pridelovanja premoga in je dovoz premoga v razne kraje jako oviran,je vlada izdala naredbo, ki omejuje razsvetljavo in kurjavo. Tako ie za trgovine in prodajalne, izvzem-ši trgovine z živili, odredila, da morajo zapirati dotične prostore ob 7. zvečer. Dovoljene pa bodo olajšave pri preselitvah in v času od 15. do 28. decembra za inventuro. Ker se porabi največ plina in elektrike v gostilnah in kavarnah, ne bodo smele biti odprte gostilne po 11- uri in kavarne po polnoči, V izložbah se bo morala razsvetljava sbriciti za dve tretjini razstvetljava pred vsakovrstnimi lokali in vsaka reklamna razsvetljava pa je sploh prepovedana,— Župnik-infanterist Janko Maier-hofer. je v kratkem času prejef-dve odlikovanji za svojo hrabrost— naj prvo bronasto svetinjo in ravnokar zopet srebrno hrabrostim svetinjo 2. vrste. Nesreča ali zločin? Iz Boli. Bele se poroča, da se je v nedeljo, dne 3. decembra popoldne vršila sodnij s ku obdukcija Terezije Pretnar iz Zagorje, katero je zadnji torek njen lastni mož na vozu pripeljal v tukajšnjo mrtvašnico,češ, da se je ponesrečila v gozdu nad vàsjo Kupljeni*. O lej nesreči je poročal “Slovenec”. Pogreb je bil nad vse pretresljiv. Pogreba se je udeležilo veliko občanov; nobeno oko ni ostalo s’liho oli pogledu na uboge male otroke la so na tako žalosten naem izgubili mater. Pokojna žena je bila donia iz Nomenja, je stara 39 let m zapušča sedem otrok, naj mlajši je star tri leta. Smrt je nad vse žalostna, ker je njen lastni mož,ki se je zadnji čas mudil doma na vojaškem dopustu, osumljen n* mora. Mož je pod vojaško oblast-io in je v preiskovalnem zaporu v Ljubljani. Vsled mnogih tožb v prejšnih letih je njegovo ime prj raznih sodiščih dobro znano. Profesor Čelakovsky izvršil sa-mounior. V Pragi je profesor botanike na češkem vseučilišču dr. Ladislav Celakovsky na Palackega mostu odložil zimsko suknjo in klobuk ter skočd v Viravo. V njegovi zimski su ki* j i so duttili pismo, v katerem pravi, da izvrši samoiuior ker je neozdravljivo bolan. Primorsko. —- Poklonitev tržaškega slovenstva cesarju Karlu I., ki se je vršila na tržaškem namestništvu, je je bila sijajna manifestacija, ki ostane neizbrisno zabeležena v zgodovini tržaških Slovencev. Odposlanstvo, ki je šlo na namestili, štvo, da izrazi N ). Veličanstvu svoja čustva n aprimi vladarju, je bilo eno najštevilnejših kar jih je kdaj ob podobnih slavnostnih prilikah prestop1 lo prag namestništ-vene palače. Zastopani so bili vsi naši slovenski zavodi, društva in udruženja, politična, kulturna in gospodarska, vseh skupaj velikansko število 190. Zlasti pa nas je veselilo, da je bila tudi častno zastopana naša okolica, tudi zgornja, ki najhuje čuti težave vojne. Prav posebno p« je vzbujala pozornost in, lahko tudi rečem, odkrito občudovanje krasna in pestra noša naših vrlih okoličank, ki so se, petero po številu vdeležile poklonitve in tvorile v velikem krogu same svečanostim črnine ljubek obroček, ob katerem se je zaustavilo oko j vsakogar navzočih. Priljubljeno pivo med rojaki je gotovo od nas izdelano PARK PIVO. Najfinejša namizna pijača je naše Tie Pivo” v steklenicah Naš pivar je izučen na Nemškem in razume svo ' Poslužujte se toraj našega piva in dajte 'nam J f naročil. 1,111 Park Brewing Co, LAURIUM, MICH. Phone 22j% MATT SUSTARICH, Mgr. +H f * f <§• f * * * ■i* f 4- * * •i» * * ■j. * ♦ * *+4-^>44.i-44.4444.|>44444-J.4* 44444444444444^ postreJ JAKOST. ORGANIZACIJA. Jakost te banke je naznačena po njeni glavni^ v dohodkih, dobičku in rezervnem skladu nad $150' 000 ter z vsemi pripomočki nad $900.000; njena 0r ganizacija je popolna in delavna, dočim je njena postrežba odločno taka, da zadovoljuje vsem oseb nim zahtevam vsakega. Drago nam bo, ako nas poprašate glede sposobnosti, poslužiti Vas- Z enim dolarjem zamorete si ustvoriti račun v našem hranilnem oddelku. State Savings Bank LAURIUM. MICH. 1 ? B i SHS «J. A. IV! in near Sz Co. borzni posredovalci. ČLANI BORZE V CHICAGO. ' Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d. Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih, bakrenih in delnic za drage rude. URADI: LAURIUM, MICH. Tel. 820, 821, 822. ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313. SSS ■- •- 5 ■■ DR. RICHTERJEV D* AI IN EXPELL.ER za REVMATIZEM. PUTIKO, NEI» GUO, BOLEČINE in OKORELOST v Sl PIH in MIŠICAH, PREHLAD, INFLllE* BOLEČINE V GRLU in ZOBOBOL. Pristni pride v zavitkih, kakor g«1 vidite natisnenega- Odklonite vsak2 tek, ki ni zapečaten z sidrovo varst': znamko. 25 in 50 cents v lekarnah in naravno*1 7 AD RICHTER «Sr C 74 — Washington St., New V PRIZNANO JE je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takpj. Imejte ga vedno na roki! Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. stienk, manager. Vi U Zle moči. ,js[oveIeta-=- Spisal Josip Krasja-nin- IV. Leto je preteklo, Ferdinand je ,el nekaterikiat z Julijo iz dehilni-t,ei)a njen dom. V pričo matere ata se pogovarjala.Cela trojica je Lila-sreČiiH. Materi J ulijini je bil kmalu všeč ponižni mladenič. Lep m dovolj topel jesenski Jiiii je. Delavci st vračajo iz arzenala. Moški gredo počasno in zadovoljno. /le so blizu . svojih bivališč- Nič se ne sramujejo upale-(W obličja, nekoliko začrnelega od premogovega dima. Dekleta stopajo zadej sama. Lehak vetrič jim p rad e z ustnic melodično, tiho pesmico in jo lahkotno dviga pro-tijnebesneuiu svodu. Sam .Bog ve, j hočejo mlade pevkinje izliti v besede priljubljene pesipice. (ju]! Sedaj je soglasje veselo in Ijnbko-doneče. da bi se tako mogla v njem radovati duša brez konca. sedal pa je v pesmi nekaj tako neizrekljivo tožnega iti žalujočega, pakor bi so deklicam hotela duša seliti solzne doline. Tam pav neki ozki, zloglasni ulici stojita v svitu plinove svetilne Bolka’ in teta Roza. Bližati je polglasno govorjenje. •■Samo š» jedeh krat te vprašam: Greš-li z menoj, ah ne? Ali se bojiš? Cesa se bojiš, zbabetecf’ “Kam neki hočete, teta? Iv spiritismo! ne grem, recite in storite, kar hočete. Pri tistih zlobnežih in bedakih nimam ničesar opraviti. Kaj neki hočete z duhovi? Pustite jih ! Ce pa nečete pustiti duhov, pustite vsaj mene!” “Pojdi, viagov otrok, pojdi! Me jezi me še ti! Pojdi! Vprašala in pozvedela bodem, kako se da za-prečiti zveza Julije in Do brana. Pojdi!” Iz Rozinih oči j švigajo plameni na ubogega mladeniča. Zdi se mu, da ta-le njegova teta irašata lika nanj, kakor gad, ki hoče spn- Julija koraka zadej z Dotiranom in neko rulado prijeteljic.o. faina nikdar ni šla ž n ji m.skrbno se je se varovala tudi vsakega suma. Tudi Dobranu je bilo l jubo tako. Malo pred hišo Juli jino ju zapusti prijateljica. Korakata naprej. Za njima se v polmraku potuhnjeno plazi ženska postava, zavita v črno obleko ter ju opazuje z najveejo radovednostjo. Dobra» in Julija korakata počasneje. “Gospića! Jutri je praznik. Ali vas smem obiskati popoldne? Idemo na sprehod. Saj gospa mati je okrevala”. “Na sprehod pa ne'” meni deklica pobešenih oči. “Torej vas samo obiščem. Dovoljujete?” “Da”! izusti Julija nekako težko in vendar radovoljno. Saj je bil v tem-le “da” kratek, toda čist in ljubezniv izraz njene »danosti in sreče. Plaho se ozre, kakor bi se bala ne, česa. A v tem trenutku siuetkne ona temna ženska postava v stranska vrata, in naša znanca sta lahko slišala priglašeno kletvino in togotno godrnjanje. Bila je Roza, Dobranova gospodinja. Ferdinand in Julija se poslovita. Prišedši domov, sreča Dobran Kozino deklo. “Dober večer, gos-jiod ! Večerjo so vam že prinesli iz gostilne. Hitite L’ Ni še odkorakal Ferdinand mimo Rozinega stanovanja, že stopita Bolka in teta v malo vežo, pri- stni strup v svojo žrtev. Mladenič že omahu je.Kdo bode potem plačeval na mesec za stanovanje in hrano, ako se zameri teti'? Dobro ve,, da zapravi vso dobrohotnost Rozino, ako je ne sluša. “O, Bolka! kdo bi mislil, da da pohajaš tako piozno in—iu—” vzdrami uà znani uläs nekeoa so- o o r*> m solca, uzrši neznano mu gospo, “pojdi na kozarec piva, ako vteg- V neš! Žejen si, dobro vem!” Bolki se zgane srce v močnih udarcih. Naglo se odloči. “Z Bogom, teta! Lahko noč!” iznstijmladenič. V, te-le besede je zakril ves svoj stud, vso svojo od pornost proti nevredni sorodnici. V sebi je začul sladak glas: “Prav si storil!” Ze ga je prijel prijatelj pod pozduho, že korakata proč. Roza zaškiipne z zobmi in se izgubi v nekih temnih vratih.Svetilna pa zaplapola div]e in pomežikne, kakakor hi ne hotela videti, krm je vstopila temna ženska. VI. Ro treh dnevih se je. Dobran preselil k teti A ni.Sedaj je bil bli- ! uli je; zakaj teta mu je stano- vala tudi pri sv. Jakopu. Julijina mati je še vedno bolehala in bilo ji je od dne do dne huje, ko sta pritisnila bnrja in zimsko vreme. Morala je vedno ležati. Slutila je, da se ji bliža konec pozemskega življenja. Radi tega je skoro vedno govorila, da pojae k ljubljenemu soprogu, da rada umrje, samo radi nje, radi Julije, ji je nekoliko težko. pripravljena, da bi šla v mesto. “A kam pojdeva, teta? Vsaj povejte mi! Moram domov, ker sem vispa n !” “Ne! Z menoj pojdeš, pa mir besedij! Le molči !” bil je hladni odgovor. Sla sta. Dobran pa prišedši v sobo se lo-d večerje. Izvrstno mu gre v slast. Nikogar ni, da bi mu voščil dober tek, a nič mu ni žal. Saj se večkrat v druščini razprodajajo sladke besede iz neodkritega, strupene-Ka srca. Na mi/.i.n ugleda novo došlo pisiho. Raztrga zavitek in hlastno preleti napisane črtice. Dragi! Fridi me brž jutri obiskat! Preselila sem se v Trst. Stanoval bodeš pn meni. Hotela sem 'znenaditi Tebe, sebi pa napraviti veselje, da bodeš Ti pri meni. Bn-dhnpešt mi ne ugaja več. Fridi Pogledat, dragi Ferdinand! Dolgo te nisem videla. Ne morem si mis-Kti, kako si vzrastet. Ali si zado-'oljen? Ne odrekaj mi te radosti! , Tvoja teta Ana. Dobranu iznenadi ta-le novica. Od same radosti pozabi ostanek 'ečerje in se jame pripravljati za selitev. A kmalu se utrudi in vleže k počitku. ‘Jnlika moja!” pokliče'jo ne- kega dne k poatelji. “Ze vidim, dar ne bodem dolgo več. Drži se pametnih in poštenih 1 j udi j ! Roga ne pozabi! Jaz ne bodem pri tebi, kakor do sedaj. Ako ti pravi srce, e vzemi si kakega mladeniča za maža; Bog ti daj srečo! Vidiš, Julian! |az sem bila zelo srečna s pokojnim možem, tvojim očetom. Ni ti treba, da zardiš. Dobro poznam gospoda Ferdinanda. On bi ne bil slab. Ne bodi preveč trda, ako te želi v zakon in ako upaš, da bodeš srečna na njegovi strani. Jnlika. ali bodeš vedno poštena in pridna, kot do sedaj, ali bodeš slušala svojo matep?Obljubi mi,Jnlika! Nikdar me nisi razžalila. Glej, otrok moj ljubi, kmalu se bodem preselila v neminljivo življenje. Ne bodem več pri tebi ! Julika, bodeš-li?” Motno, ngasujoče materine oko se upre v ljubljeno hčerko, Julija obljubi kimaj» z glavo. Od ihtenja in solz ne more ziniti besedice.— Približali so se božični prazniki. Burja je žvižgala po praznih ulicah in zavijala mestne hiše v svoj nevidni.ledeni plašč. Na vratih Julijinega doma pozvoni na sv. večer pozen prišlec.Bil je Dobran s teto. Teta Ana se je bila v poslednji dobi jako sprijaznila z Julijo in njeno materjo. Večkrat ja ju obiskala. Dospe vša v prvo nadstropje, srečata Juli lo, zavito v toplo ob-^ leko, pripravljeno za v mesto. 1 - ■ PIJ TE PARK mela je zasolzene, krvavo natekle oči. Iziiemidil jo je prihod znanih 03eb “Kako je materi?” lahno teta in Ferdinand. ‘.•Vedno huje!” odvrne hej. Toda v tem mrazu in tako pozno! Joj! Gospod Ferdinand, ali se vam ni smilila gospa teta?” “A! Nič ne škodi, nič gospica'” meni. stara gospa v kožuhovino zavita, dobrohotno in ljubeznivo zroč v cvetočo deklico, “Kam pa vi sedaj—od matere?’ “Ro duhovnika moram,, še ta hip!” odgovori Julija in topla solza ji pride iz očesa. “ Brusim, vstopite!” Obiskovalca stopita v sobo. Odložita vrlino obleko in odpeta vrata stranske sobe. Pokaže se jima ganljiv prizor. Bolnicr upira motne trudne oči v razpelo ter si je pritiska k bledim šepetajočim ustnam. Stopita k postelji. Bolnica pošlje s tihim glasom neko sosedo, ki ji je stregla, v sprednjo sobo,da bi se mogla z obiskovalci bolj pogovoriti. Strežnica se oddalji. Dolgo so govori.i. Frišel je mašni k, da-ji je bil v poslednjo tolažbo,zakaj zakramente za poslednjo pot je bila prejela .dan poprej. Opravil je svoj angeljski posel, potolažil bolnico, spominjajoč jo nebeškega Deteta. Rroti jednaisti mi se poslovita Dobran in teta. Julijini materi se razliva [io obličju rajskosladek mir. Zadovoljna je in srečna. Teta in Dobran sta ]i zaobljubila, da hočeta skrbeti za J uli |o kakor za svojo, a pristavila Slh, üa ne sme nikomur [invadati. Nič večje ne priklepa k solzni z&mlji. Zdi se ji, Ja se njena duša že izvija iz telesnih spon. —Za cdhajalcema olmie svoje že oslek-lenele oči. N a očeh se ii zrcali vneta prošnja za blagoslov iz neba, za blagoslov dobrotnikoma. Odšla sta. Teina ju je objela,— — Božični prazniki so minuli. A minulo je tudi življenje Juliju» matere. Julija je bila sirota? sama je bila na svetu. Težko ji je bilo večkrat. Da re3, ako bi ne bilo tega-le dobrega mladeniča, Ferdinanda, res, skoro bi bilo bolje, da bi [o objel in poljubil smrtni angel) in jo položil k dragima truploma tam na grobišču pri sveti Ani, da bi tudi njeno mogilo kmalu tiožale vrbe žalosti n ke. Toda živela sta še Ferdinand in teta; ta jo je ljubila bolj. nego lastno hčer. Skoro za vsak praznik |i je poslala stara gospa dar lepo knjigo, drag kos ali kaj enakega. Zopet je pricvetla pomlad in slavila svoj vhod z bujno krasoto. Okoli mesta polni cvetje vz.duh z mamečo vonjavo. Povsod klije novo, sveže, bujno življenje, podio sladkosti in poezije. Nekeua dne sreča Julijo Dobra-nova teta, vsa razžarjena od samega veselja. “Ivam tako naglo, gospica, kam tako naglo, Julika! Bog pomagaj! Kakor da bi se ne poznali! Kje si bila? Vendar bodeš dovolila, da te tikam? Saj bodemo kmalu svoji! Ti bodeš kmalu naša, kaj ne? Glej, včeraj je zadelo Dobrana novo odlikovanje s povečano plačo. Ravnatelj mu svetuje, da bi se ženil. Glej! Ah bodeš vedno žalovala in točila solze? Kako nameravaš? Jutri popoldne prideš k nam, pote m pajdemo k župniku, saj veš, pokaj! Kaj si vedno tako zamišljena! Stavim, da bi me ne bila videla, ako bi te ne bila nagovorila sama. Fridoš jutri?” vpraša jo dobra starica. “Draga gospa! Jaz sem še .... ” “N ič, nič, jaz sem še.... Prideš, ali ne?” ponavl ja starka vprašanje z ljubeznivo-odločnim glasom, “Dobro, pridem, toda kaj poreko ljudje!” ugovarja deklica s tihim glasom! (Konec prihodnjič.) Ne igrajte se z zdravjem! « * «fr «fr «fr «fr «fr «fr * «fr «fr Zdravje ie nad bogastvom. Ako se ne počutite dobro, ne spravljajte vaše zdravje v nevarnost z poskušanjem alkoholičnih grenčecev, ki samo oslabe kri in škodujejo več ali manj krvnim celicam. Kri je ona dragocena reka, ki daje življenje. Ore po žilah ter daje vsaki celici in mrenici telesa hrane. Istočasno pa odpravlja hitro naraščajoče nesnažne snovi ter uničuje kali bolezni. Zaradi tega se je treba ogibati vsega, kar slabi in nesposoblja krvne celice. Samo močne in krepke krvne krogljice so sposobne izvršiti svoje velike hranilne in obrambne funkcije. Čisto naravno vino jjh rfe oškoduje. “Utrjuje živčni sestav in s tem pomaga telesu nadaljevati svoje največje poskuse” pravi Dr. Armand Gautier, član francozkega instituta, v nekem sestavku, ki ga je nedavno čital pred medicinsko akademijo v Parizu. To je tudi vzrok, zakaj naj rabite samo 4» «fr * «fr «fr «fr « $ « «fr « 4 «fr « $ * «fr O « « 4 TRINERJEVO ameriško zdravilno grenko vino- bitter-wine To nedosežno sredstvo je kombinacija grenkih zelišč, korenin in skorij od velike zdravstvene vrednosti in čistega, povse dozorelega rdečega vina. Ne vsebuje nobenih kemikalij ali strupov. Pomaga prebavi, bodri organe ter ojača živce. Njegova pomoč pri zapeki napahnjenosti kolcanju glavobolu nervoznosti slabi krvi pomankanju energije obči slabosti i. t. d. je hitra in gotova- Odklanjajte cenena ponarejevanja, ki vam samo denar požro. Naše glavno prizadevanje je, izgotoviti kolikor mogoče popolni preparat in njegova cena ostane navzlic visokim cenam vseh snovi, posebno vina, ista: Po $1-00- V lettarnah. JOSEPH TRINER, izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Sedanja letna doba prinaša mnogo nezaželjenih gostov, posebno pa revmatizem in neuralgijo. Ali veste, kako se jim izogniti? Najbolje je rabiti TRINERJEV LINIMENT. To močno sredstvo je zelo dobro tudi pri okorelum vratu, izvinenjih, oteklinah i. t. d. Cena 25 in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. «3» 4 4« 4 ❖ 4 «fr «fr 4 «fr « «fr 4» * « * «fr « 4» « « «fr «C « ? % «fr «fr 4» 4« «fr •fr K44444«ft4444444 4»«fr«fr«fr«fr«fr«fr4««fr«fr«fr«% V oblike Gremo do skrajne meje M 1 « pri Vertin Bros. & Co. m Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. To so za izdelovalce oblek poskuševalni časi in da smo dobili svojo izbero za jesen je bilo prilično enako, kot predreti blokado. Ali mi gremo povse naprej in to kar smo z mujo dobili novosti, je sedaj pripravljeno za vaš ogled. Dokazuje to enostavn^, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, tudi če je trgovina z volno vsa demoralizirana. Z razvito zastavo korakamo na- prej. Obleke od $13.50 do $32.50 Vrhne suknje od $13.50 do $32.50 IN ELITE PIVO. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo!1 MRAKOV TOMAŽ. Spisal Pavel Perko. Z neko blast jo,kot da ga čaka doma kaj posebnega, je Intel iz mesta proti domu. Lep večer je bil, ker jo luna sijala in je voda Šumela. Mrakov Tomaž je pač zapazil ;i n občutil, da je len večer; vendar se ni brigal za luno niti za šumenje vode. On je hitel in neprestano priganjal Frama na lastne oči se je moral prepričati, ali je iekletee zdravo, ali bo živelo ali ne. In pristopil je k zibeli, kjer je ležala Tilka. J n z okorno roko, varno, kakor je mogel, je odgrnil zagrinjalo. Izpod odeje je molela drobna glavica s suhim, bledim o-bličjem. Otrok je dihal s malce odprtimi usti. Očije imel zaprte; le na lahko je potrepavaia trepalnica, ko se je Tomaž približal z lučjo. — Tistikrat je zrl prvič Tilki v obraz tako blizu m tako pozorno. “Mati. ali je zdrava? Ali bo živela? Kako mislite, mati?” Mati se je seveda, silno začudila Doslej tega ni bila vajena. Odgovorila. je j)à čisto nakratko in in mignila z ramami: ,.Ne Vem.” Morda je mislila: .,Ako smrt pobere otroka, bo itak najbolj.” Tomažu pa se je zdelo, da mora izsiliti povoljen odgovor. ■ “Jaz pa mislim, da otrok še lahko živi.... Koliko otrok je, ki so izprva bledi in slabotni, pa ven-darle žive.” „Nemara. Slabotno je res in božjastno je tudi.” Tako so tekli dnevi. Otrok je ivel is: jokal, jok je bil slaboten n hripav; včasih je bilo bolj ječanje nego jok; in .še to pretrgano od kaši la'. Tomaž je često postal na pragu in poslušal. Jok se mu sicer ni zdel naraven, a tolažil in potolažil a»; je, češ : „Naj le joka; z jokom, pravijo, Se okrepe pljuča. In teni bo jokala, da nas bodo ušesa bolela!” Vendar ee docela ni mogel potolažiti. Na dn.u srca mu je še vedno ostala netöGskrb: kaj če bi bila Tilka veTuuIrle preslabotna in bi umrla.... ü Kaj bi bil dal, ila bi prešla ta ekrb in bi mogel z zaupanjem gledati v prihod n j ost! Včasih je za kaj* časa samega sebe pregovoril, da. je verjel, kar je upal. A navadno le zannalo časa. Takoj je bil zopet ha vrsti dvom: kaj pa, če bi bila Maruša iz Dobja vendarle uganila?! Sosede so liodile večkrat v hišo in se pogovarjale o Tilkinem zdravju. Nasvetovala je ta to, druga drugo; éna je p re r o ko v a la otroku smrt, druga zdravje, kakor je to sploh navada med ženskami. Tomaž je vlekel na ušesa vsako besedo; potem .pa je živel pod vtisom zadnje bj-sede. ki jo je cul. Če je bila ta, beseda ugodna, je bil vesel in p? Ati bo tista nevarno bolna Tilka sploh kdaj doživela? Zdelo se je, da jo Tilka cd dne do dne slabotnejša. Frekašljala in prestokala je vse noči, tako da je bil kašelj že votel in suh. Mati je porabila že vsa zdravila, ki so jih svetovale sosede, toda pomagalo je toliko ko niči Naposled je rekla: “Oglasi se enkrat pri Urbanap-ki v predmestju. Nemara ona pomore . .. . ” 'Tomaž se je zatekel še k Lrba-nački. In.'glejte, dala mu je zdravila, ki je bilo videti, da bodo pomagala. Dete je nekoliko utihnilo, je mirno dihalo in se redilo. Tomaž je upal.... Najbolja zavarovalnica proti požaru je Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Pročitajte sledeče stanje družbe, dne 31. decembra 1915: ImejiteJji zavarovalnih polic...............3,077 Zavarovalnina ......................$3,161,486.44 I/.plačane požarne škode .............$125,577.18 'Izplačane dividende elanom........•... $253,323.08 Gotovina .............................$156,911.98 DIREKTORJI:, Henrv A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. 1 ohela in William Johnson, odbornika. AKÖ HOČEŠ KADITI dobre smodke kupi si smodit “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega ha. v a n skt,ca tobaka od THOÖ. ENTE M AN -tOi) — Fine ce=t ZADOVOLJSTVO. Ako se hočete potruditi v naš atelije, pregledati uzorce -mnogo teh podob so one vaših prijateljev', izveste za naše cene ter si zapazite njih privlačno dovršenje potem se nadejamo, da vam za-moremo ustreči. Fotografije zna-šim imemom imajo glede svoje kvalitete svoie posebnosti, kar se ne zamore lahko podceniti-Točna postrežba in skrajna uljudnost. W. E. Stecköauer izdelo valeč kakovostnih slik- Na voglu nad 25 let. Pogreb d zavod jÄIlIryan. je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča sé v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine-201-6-cesta Teh 25 Calumet Mich- NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah pri E» FA Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Teb 678 W- Calumet. Mich — Ì2 ruskega vojnega ujetništva so se oglasili oziroma poslali pozdrave naslednji goriški Slovenci; Peter Bitežnik, doma iz Slatne h . št. 148. pošia Grgar pri Gorici; France Batistič, doma iz Sol kami, h. št. 54. ob Soči; Leopold Fa vi in. doma iz Ajševice pri Gorici, Ljudevik Koglogdoma izlliij, h. št. 2HI, pri Gorici; J. Šara, do ma iz Preserja, h. št. 23, pri Komnu, «L. Pipan, doma iz Svetega pri Küinnii; Er. Stepanič, doma iz Temnice h. št. 10, pri Komnu: Jožef Zavadlov, doma iz Dolenje Vrtojbe, h. št. 27. pošta Sent Peter pri Gorici ; Rudo f Muromec doma iz Gorice (via Campo santo 2). Iv. Pršič, z Mlinskega, štev. 10. pri Kobaridu, Primorsko. Jakob Mrak iz Pečin. Služil je pri 96.- pešpolku. Naročite se na ‘'Slov. Novice. ’ Richterjev Pain ExPeller z sidrom ji b« govoril samo o stvareh, ki jo Dalje prihodnjič. GOODRICH WHITE HIPRESS BOOTS & SHOES Ji ■fX Ko bi tehtali Vi 198 fun= tov ter nosili škornje vsaki dan osem ur - - ter ne bi mogoče zamogli ku= piti čevlje, ki bi trajali en mesec — in potem bi poskušali ‘ ‘Hipress, nosili jih osem ur na dan skozi SEDEM MESECEV, uštevši nedelje in še takrat ne bodo raztrgani —41 L Smo prepričanja, da ne bi bilo' za bodoče nikako vprašanje, ktero vrsto škorenj boste kupili. Ta, ki jih nosi kot gori rečeno, je Hans Jensen, delavec pri sesalki (pumpman) v Lead ville, Colo. in on je samo EDEN izmed tisoČev rudar= jev, ki SKUŠAJO vsaki dan, kako daleč naprej so White “Hipress” od drugih navadnih čevljev. Edini škornji, izdelani iz novega KAVČUKA Ža AUTO uliti v EN SOLIDEN KOMAD. Podplati so TRAJNEJŠI KOT JEKLO. Ogibljite se ponarejanj = pristni i» majo RDEČO ČRTO okrog vrha. Prodaja se uri 38,000 trgovcih. Prihodnji par vrhnih čevljev iz kavčuka za vašo ženo Goodrich “STRAIGHT-LINE” Dvakrat tako dolgo se nosijo. The B. F. Goodrich Company. Denar v Avstrijo in v vse dele Evrope pošilja po naj nižji h cenah PRVA NARODNA BANKA V CALUMETU. Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, kadar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO= ; L AR J A naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna banla v Calumetu. William Fisher, MIROVINI? SODNIK INJJAVNl NOTAR priporoča Slovencem • Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov. Uraduje v Herman block na 5. cesti.