mmim: rawip.ce. P__E_e..__ja i._ _n.a. To je bilo še v oni srečni dobi, ko si lahko dobil vse, kar si si zaželel. Tedaj je živel neki kralj. Imel je zelo lepi hčeri. Ali najmlajša je bi]a-tako lepa, da niti solnce ni bilo lepše ocl nje. Blizu kraljevega dvora se je razprostiral temen in velik gozd. Sredi gozda je stala stara lipa, pod njo pa je bil izvir vode. Nekega dne, ko je bilo zelo vroce, je odšla najmlajša h.er v ta gozd, ker je bilo v njem lepo hladno. Sedla je kraj izvira, da bi se rnaio osvežila. Ko je tako tam sedela, je metala v zrak'zla.o kroglo, pa jo je zopet prestregla z rokami. Tokom igre je slu.ajno izpustila krdglo iz rok in padla ji je v vodo. Princesinja je pogledala za kroglo, ali ta je brž izginila v globoki vod^. Začela se je bridko jokati.. Naenkrat je za,čula glas, ki ji je govoril: »Kraljičina, zakaj se jočeš? Tvoje soizc oi še kamen omehčale!« Princesinja je gledala okrog, da vidi, kdo ji povori. Nazadnjo je zapazila pred sabo 2abo, kako je dvigala iz vode svojo grdo glavo. »Ah! Ti govoriš!« je rekla. »Eh! Jočem se radi svoje zlate krogle, katera mi je padla v vodo.« »Nehaj se jokati«, je odgovorila 2aba. »Poiskati jo hočem. Pa, kaj mi daš, čo ti jo zopet prinesevn?« »Vse, kar ho.eš, draga žabica. Kaj želiš? Moio obleko, nioje biserc ali zlato kronico, ki jo nosim?« »Tvoje oblcke, tvoje biserc, ivoj naklt, pa celo kronico — za vse to mi ni. Evo, kaj lio.eni: Rada mc imej ter me vzami za tovafišico. Hočern biti s tabo pri mizi, ho.em jesti z istega krožnika, piti iz iste eaše in spati v isti postelji. Če rni to obljubiš, se bom spustila v vodo in ti bftra princsla zlato krglo.<: »Obljubujem«, je rekia princesinja. »Obljubujem ti vse, samo vrni mi kroglo!« — Pri scbi pa si jo mislila: »Obljubim ji to lahko, sevedane bi vzela nikoli te grde živali, ki živi samo v vodi s prav ostudnimi tovarišicami, za svojo — družabnico.« Med tem jc bila žaba skočila v vodo in je 1 malu spustila kroglo pred kraljičino v travo. Kraljičina je bila silno vesela, ko je zopot videla svojo igračko, brž je vzela kroglo in jc za.ela bcžati proti gradu. »Počakaj mo! Poeakaj me!« jc klicala žaba za njo. »_\e>i ' :.o morcni tako hitro tcči kakor ti!« Princesinja s. ni niti ozrla na žabine klice. Še liitreje je tekia, da bi bila čimpr.j v gradu. Čez par minut je povsem pozabila, kaj je bila obljubila ubogi živalici ob izvim. Ko je bila opoldne s svojim cčetom in z dvorjani pri obedu ter je baš jcdla z zlatega krožnika, se je naenkrat čulo pred vrati neko cudno stopanje: ilik-fiak, flik-flak. Nato se jc nckdo sunaj oglasil: »Lepa kraljičina! Odpri mi vraia!« Princesinja je vstala in je šla-pogledat,. kdo je zunaj. Videla je žabo. Brž je zaprla vraia, pa je vsa bleda zcpet sedla na svojo rnesto. Kralj je opažil, da ji nekaj ni po volji, zato je vpraSal: »Kdo je Kunaj? Da ni kak vclikan, ki bi te hotol odnesti?« »Oh,1 ne, oce moj!« jo c-Jgovoril-a ona. »To je ostudna velika žaba.« »Žaba? Kaj hoče od tebe?«' ¦ »Ah, moj dragi oče! Danes v jutro, ko sem se igrala s svojo zlato kroglo v gozdu kraj izvira, mi je padla krogla v votlo. Zelo sem plailkla. "Ta ostudna žival mi je prinesla kroglo nazaj, pa morala scm ji obijubiti,- da jo ho.em vzetl za družabnico. Obljubila sem, kor sem mislila, da itak ne more Siveti brez vodo in da ns bode na§la do sem. In glej, prišla je!« Tedaj se je zopet začul žabiri g.as: »Kraljičina! O, kraljičina! Odpri mi vrata. Obljubila si mi, da me hočeš vzeti za družabnico. To si rekla v jutro v hladnem gozdu, preden scm skočila v vodo, da ti pfinesem zlato kroglo.« Kralj je sedaj rekel: »Obljubo jo troba držati. Odpri vrata in pusti žival notri!« Moraia je odpreti vrata. Žaba je priskakljala do stola. Ko je princesinja zop.^t r-r-dlfi, ji jo rekla: »Posadi ms poleg sebe!« Ona se je branila, ali kralj ji je zapovcdal, naj stori tako, kakor žaba želi. S stola jo žaba skočila na mizo in je sedaj rekla princesinji: »Pristavi mi svoj zlati krožnik, da jevc z njega vkup.« Princesinja je to njorala napraviti, pa so vsi videli, da ji to ni nič kaj ugajalo. Žabi pa je bila jed zelo po volji. Ko je bila gotova, je rokla: »Dovolj sem jedla in pila. Počutim se malo trudna. Odnesi me v svojo sobico, napravi mi malo prostora v postclji in tako lahko v miru zaspivc« Na to besede se jo kraljičina začela jokati, ker se ji je stndilo žabino hladno telo. Niti dctakniti se je ni hotela, kaj še, da bi jo trpela v svoji poste.ji. Njene solze so kralja razjezile. Rekel je: »Ne smemo nikogar prezirati, ki nam je pomagal v nezgodi!« Uboga kraljičina je morala tudi sedaj slušati. Prijela je z dvema prstoma žabo za eno nogo, odnesla jo je v svojo sobo in jo je tain spustila v kot. Ko pa jo legla v postelj, je žaba priskakljala iz svojega kota in je rekla: »Trudna sem, dvigni mo v postcljo, drugače tc bom zatcžila očetu.« Na te besedc se jc princesinja zelo razjezila. Zgrabila jo žabo in jo je — zagnala v zid z vso močjo. »Zdaj boš nienda imela dovolj, ostuuna žival!« je zaklicala. Ali ko sc je žaba dotaknila zidu, so je izprcmenila v lepega kraljeviča, ki je pozneje z tlovoljenjem kraljevim postal princesin žcnin in nazadnje njen soprog. Princ je pripovedal, da ga je bila zlohotna čarovnica izpremenila v žabo in da ga je mogla samo na tak način rešiti princesinja. Potem je odpotoval v svoje kraljostvo. ' Čez nekaj dni je prispela zlata kočija, katero je vleklo osem belih konj. Vzadi na kočiji jo stal kraljevičev verni sluga Martin. Ko je bil slišal, da mu je gospodar izpremenjen v žabo, si je dal skovati okoli prs tri želczne obročc, da bi mu srce od togote nc poCilo. Kočija se je kraljevičem in s kraljicino kmalu podala na pot. Martin je stal vzadi na njej na svojem mestu. Presrcčcn jc bil, da jc vidcl svojega gospodarja rešencga. Čez nekaj časa se jc č.ulo, kakoi* da bi nekaj počilo na kočiji. Kraljevic n-i vedel za tistc obročc, ki jih je nosil Martin, obrnil so je in vprašal: »Martin, ali sc je kaj na kočiji zlomilo?« »Ne, gospod«, je ougovoril :- »Obroči so počili, s katerimi sem stiskai l.ojg ai-ce, da iio bi počilo, ker sem bil tako -.aloslen, ko som Vas vidcl izprcmenjenegc. v žabo. Zdaj obročcv voč ne potrebujem, ker scrn nad vse srečon, da vidim Vas, svojega gospotlarja, in to ne sainega. aP5p?.k s tako lepo princosinjo.« * * * c.__ili3 tiJ. .¦.¦¦i.-aii.a. Pred davnim, davnim časom je živel siromr.šen drvar s svojo ž&no in dvcma otrokoma. Uiroka sta se iinenovala: Janko in Metka. Hisica jtm je stala kraj velikcga gozda. Mati teh dven oi_ok jc bila umna, ona zena pa jima je bila mačeha. Otroka baš ni poscbno Ijubila. Ce je bila dobra le.ina, je drvar komaj in komaj perhranil ženo in deco. Ce je pa bila slaba lctina, so naravnost umirali gladu. Nekoč je zavladal glad v tistem kraju. Drvar jc bil obupan. Ivlačoha pa jo, gledajoč d.eco. vcčkrat premišljevala: »Če nc bi Lilo teh otrok, bi šc nekai.j .!•-. .,__dva z možem bi se že mogia prehraniti.« Nekega večera, preden je Sla spat, jo povedala možu:' »Tako ne moremo živeti. Dajva odvesti otroka v toinni gozd, pa ju tam pustiva, naj umreta od mrazu in gladu.« Bedni oče je ljubil svojo deco kakor pač vsak oče. Nikakor ni hotd na to pristati. Ko pa je žena neprestano samo o tem govorila, jo naposled menil: »Ah, žena, v"^.-vi kakor hoč"::|" ^'-'^ ^tn zaspala. Otroka sta to v_;c čula, kei- cd ginuu .lis.a roogla spati. Mala Motka se jc zaccla tiho jokp.ti. Janko pa ji je pdveclal na ubo: »Tilio bodi, Metka! Jaz žc j ._^_-._ -¦-- ril. Ti le zaspi!« Ko so vsi spali, je Janl.o tiho siopil iz hi5o in jc v svitu mesečii.e nabral na dvorišču poln žep malih belih kamenčkov. V jutro, koniaj se je že kaj videlo, je hudobna mačeha zbudila otroka in jima je rokla: »Vstanita, oiroka! Danes moramo vsi v gozd, da si dobimo drvi.« Ko so malo kaj pojcdli, so odšli. Janko jc ho« dli zadnji in jc od časa do časa spustil bel kamonček na tla, da bi označil poti. Oče je videl, da se jc Janko dostikrat obrnil, in ga j'e vprašal: . »Kaj gledaš, Janko?« »Nič, oco, gledam svojo malo mačko, l<i socli na strehi in mc pozdravlja.« »Neumnež, to ni mačka. To dela solncc, ki šije na stroho.« (Nadaljcvanjc slcdi.'