telo XiV. ŠSev. 214 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U ° R A V E: 25—67 In 28—67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, 21. in 22. septembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preieman v opravi a!! do oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tuiina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RACUNi 11.409 Cena din 1.— I Izločitev Anglije Iz Evrope in Afrike Posvetovala v Rimu se še nadaljujejo — Poleg vojaških vprašanj so na dnevnem redu tudi vprašanja rešUve še preostalih evropskih in afriških vprašanj; da se popolnoma izloči vsak nadaljnji vpliv Angiijje RIM, 21. sept. ZPV. Konferenca »ned nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom se je včeraj dopoldne nadaljevala. Opoldne je grof Cia no priredil svojemu tovarišu v hotelu »Exeelsior« svečano kosilo. Popoldne je bil von Ribbentrop ponovno sprejet pri Mussoliniju. Natančen termin odhoda von Ribbentropa iz Rima še ni znan, verjetno pa je, da bo odpotoval šele Jutri, v nedeljo dopoldne. Ribbentrop je prispel v Rim s posebnim vojaškim oklepnim vlakom, katerega straži nemško vojaštvo. 'Zadnji, komentarji posvetovanj ski. Rimski posveti se nanašajo v prvi vrsti na vprašanja, ki so v zvezi s časom, ki bo nastal po zmagoslavnem zaključku vojne proti Veliki Britaniji. Novi red se bo razširil ne samo na vso Evropo, ampak tudi na vso Afriko, ki bo popolnoma osvobojena angleškega jarma. To bo rodilo tudi novo dobo za Egipt. Španska vloga pri tem je samo solidarnost z velesilama osi. Zaradi tega je treba pričakovati iz teh pogajanj konkretnih dejani, ki bodo sledila bodisi že takoj sedaj, ali pa bodo uresničena šele SLEDILI SODO ^ONKRETNI REZULTATI RIM,'2\. šept. ZPV. Italijanski listi pišejo se' vedfio obširno o rimskih razgovorih in prayijo, da bodo odločilnega pomena za vso nadaljnjo usodo Evrope in sveta. Listi naslajajo dalje,, da se vsi narodi, ki .hočejo sodelovati' s silami asi, dobro zavedajo, da sta’Nemčija in Italija dovolj močni, da lahko popolnoma izvedeta svoje'-načrte. Qrugi-riarodi-'pa imajo mnogo bite-reša iia tčan,. da se asvobode angleškega vpliva,: f>r.edvšem tudi egipt- pozneje, kakor bo pač določeno v programu taktike osi. IZLOČITEV ANGLEŠKEGA VPLIVA RIM, 21. sept. Ass. Press. V poučenih krogih se zatrjuje, da se nanašajo nem-ško-italijanski razgovori v Rimu razen na vojaška vprašanja posebno tudi na izločitev še zadnjih angleških vplivov iz Evrope in iz Afrike. Da se to zgodi, je treba izvesti reorganizacijo Evrope že sedaj do konca in rešiti še vsa vprašanja, ki doslej niso bila rešena. V čem obstajajo ta vprašanja in kako naj se rešijo, pa ni mogoče izvedeti ničesar. Uradno poročilo o posvetovanjih samo ne daje nobenih stvarnih informacij. Zelo se pa komentira v rimskih krogih članek Gayde v »Giornale d’ Italia«, v katerem je naglasil, da obstajajo tudi na evropskem jugovzhodu še vprašanja, ki jih je treba rešiti, vzorec za njihovo rešitev pa nudita dunajska razsodba in bolgar-skc-romunski sporazum v Crajovi. ? S Š5W Med Sem ko so fetaisks rcspadi in spopadi postali zaradi siabega vremena manj intenzivni, o&šfdla rrinenje, da se Nemci pripravljajo na splošni naskok na Anglijo čez Kanal LONDON. 2l“ Sept. CNP. Danes zjutraj je nastala nad morjem v Kanatu popolna tišina. S frarfčdske oliale so se oglasili le nemški topovi ter krijejo po Prcpričariju nekaterih napad nemških ladij na angleško obalo. GOVOR LONDONSKEGA ŽUPANA LONDON, 21. sept. Reuter. Londonski župan. ju v radijskem govoril Ameriki dejal, da se je London pripravil na naj« hujši odpor. Ničesar se fte more zgoditi, da bi Lojidon popustil. Boril še bo do ztilagc. »Te uHee, ki stojijo na rimskih temeljih, bodo branjene do žldnjega kamna. Nemogoče si je zamisliti, da bi bil London opuščen! Loridon so že Večkrat v zgodovini obsedali* Sli nikoli ita-vzei?. Všj Anglež} so pripravljeni ha naj-višio nalogo v svcji zgodovini.« Župan ie dejal Američanom; naj bodo danes mirni, ker fmgfeška mornarica čuva obale Ang’Jjc» NEMŠKA VOJNA POROČILA 'BERLIN, 21. sept. D NI?. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je/izdald včeraj sledeče uradno vojno poro.čilo: Kljub temu da so. vremenske razmere še zmerom nengodiib, je »iemlko voj&škb letalstvo tudi včeraj izvedlo oglčdčJM btiibbardl-ralo London ter i^ajlšča in pristaniške naprave v južni Angliji. Ponoči so naši bombniki nadaljevali kazensko bombardiran!© Ldndbna Ih bombardiranje z "vojaškega stališča važhlji naprav v-^žahod-ni in srednji Angliji. "Nastalo je HinogO novih požarov, tkssebho v Liverpoolu. Nekaj anghških fcolhbtiikov jfe snttčl bombardiralo nekatera mesta zahodne iii jugozahodno Nemčije, kjer so nahajajo izključno samo stanovanjska poslopja. Zbili smo eno anglsfeko letalo. jponrešamb tri nemške aparate. BERLIN, 21. sept. Stefani. Uradno javljalo, da so v teku včerajšnjih operacij nad Lordo ?om nemška letala sestrelila 12 ah&tesldh leial. Eno nemško letalo se ni vrnilo. NAPADI V PRETEKLI NOČI BERLIN, 21. sept. DNB. V pretekli noči je nemžlco !et-!sivo izvrčllo vrsto napadov na Anr^Oo. Ginvna akcija je bila napera vena proti London«. Bombardirane so bife-pristaniške naprave, kakor tudi doki in vojni objekti v vzhodnih okrajih, in to kljub hudi protiletalski obrambi. NEMŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 21. sept. CNP. Po včerajšnjem dnevu, ko so angleški letalci pregnali nemška letala preko Kanala, so nemški bombniki vso noč bombardirali londonske železniške postaje južno od Temze. Bombniki so odmetavali tudi bombe s solznim plinom. Protiletalsko streljanje je trajalo do jutra. LONDON, 21. sept. Reuter. Uradno poročilo letalskega ministrstva pravi, da jB bil London tndi ter noč glavni objekt nemških napadov. V drugih krajih Anglije so imeli malo napadov. Sovražna letala šo v glavnem napadala vzhodne in južne dele Londona. Vžgala so nekaj požaffiv,- ki pa so bili hitro pogašerti. Smrtnih žrtev je bilo precej manj kot prejšnje noči. LONDON; 21. sept. Reuter. Streljanje protiletalskih baterij ter sovražne rakete so tako razsvetlilo London, da je bilo ponoči svett6' kakor podnevi. LONDON, 21. sept. Reuter. Davi zgodaj zjuttaj sta bila sestreljena nad Lon-dbnom dva bombnika. ANGLEŠKE LETALSKE AKCIJE LONDON. 21. sept. Reuter. Nocoj so angleška letala leteia v dežju in viharju nad Nemčijo ter razstrelila dva akve-dukta na kanalu Dortmund-Ems, ki je ena Izmed najprometnejših zvez v tem delil Nemčije. VICHY, 21. sept. CNP. Več rtemških transportnih ladij je bilo uničenih v francoskih kanalskih pristaniščih, posebno v Cherbourgu, kjer Sq angleški bombniki zadnjih 48 tir nepretrgoma metali bombe na -pristanišče. Zelo je poškodovano tndi pristanišče Le Havre, kjer so angleški bombniki 5 iir v velikih valovih metali bombe. Veliko požarcv je bilo opaziti v Le Havreu. V Chferbotirrcu so potepih' večje število transportnih ladij navzlic Ostremu protiletalskemu topništvu, ki je zrušilo najmanj 7, če ne celo 10 angleških bombnikov. ODBITI NAPADI NA NEMČIJO BERLIN, 21. sept. DNB. V teku pretekle noči so formacije angleških letal poizkušale napasti Hamburg in Berlin. Nemško protiletalsko topništvo je preprečilo to njihovo namero. Neka formacija angleških letal, ki se je približala Hamburgu, je bila sprejeta z ostrim streljanjem protiletalskih topov. Angleška letala so se preganjana po nemških lovcih umak- AMERIŠKA IN ANGLEŠKA MNENJA RIM, 21. sept. CNP. Senzacijo je povzročila odložitev odpotovanja von Ribbentropa iz Rima. Nemški zunanji minister je ostal tam verjetno po želji Hitlerja. V fašističnih krogih se misli, da bo nemško-italijansko presenečenje v tem, da se bo namesto napada na London začela skupna akcija v Španiji, na Balkanu ali pa na Bližnjem vzhodu. LONDON, 21. sept. Reuter. Današnje »Times« pišejo, da je rezultat razgovorov v Rimu načrt za istočasni napad na Anglijo in Egipt. Ker pa se doslej še ni moglo začeti izkrcevanje, bi radi pridobili še Španijo za vojno proti Angliji. Splošno mnenje pa je, da bo Franco toliko časa čakal, dokler ne bo videl uspeha ali neuspeha napada na Anglijo. Kot ceno za vstop Španije v vojno naj bi slednja dobila Maroko. nila. Druga angleška formacija je pri Han noverju naletela prav tako na ploho protiletalske artilerije. DEŽ IN MEGLA LONDON, 21. sept. Reuter. Danes dopoldne je začel padati nad Kanalom dež. Megla je tako gosta, da se nikamor no vidi. Morje pa je mirno. FOTOGRAFIRANJE SKOZI MEGLO BERLIN, 21. sept. CNP. Nemška letala -o opremljena z aparaturo za infrardeče žarke, ki fotografirajo pokrajino skozi meglo. Zaradi megle, ki je že nastopila, se tudi ofenziva nemških letal ne razvija več s takim tempom. Nova aparatura je zelo podobna majhnemu televizijskemu aparatu. Večji bombniki jo imajo instalirano pri pilotovem sedežu. Endoklna pred usodnimi dogodki WASHINGTON, 21. sept. Stefani. — Francoska vlada v Vichyju je obvestila vlado Zedinjenih držav Severne Amerike, da ni v stahju upreti se žahlevath Japonske glede Indokine. Francoska vlada pravi, da so se pogajanja z Japonsko yedila vse do včeraj, so pa sedaj razbita. . WASHINGTON, ‘ 21. sept. Reuter. — Ameriška vlada, je sedaj najbolj zaskrbljena zaradi indokitajskega vprašanja, ker je zelo verjetno, da bodo Japonci hoteli s silo doseči realizacijo svojih zahtev. •— Franciji grozi na dragi strani tudi Thai- larid (Siam), ki je Stavil spet nove, še obsežnejše zahteve. HANOI, 21. sept. CNP. Japonci, ki so doslej prebivali v Indokini, so se začeli izseljevati, ker so dobili od svojih oblasti tak namig. Člani odhajajoče japonske misije so dali natakarjem napitnino v japonskih jenih ter rekli, da bo to.itak kmalu zakonito plačilno sredstvo, član japonske misije je izjavil, da lahko samo Tokio odgovori, če so pogajanja s Francijo’ prekinjena. Razmerje med Madžari in Romuni BUDIMPEŠTA, 21. sept. Ass. Press. V madžarski javnosti se pojavlja vedno večje nezadavoljstvo nasproti Romuniji, kateri očitajo, da še dalje preganja one Madžare, ki so ostali na njenem ozemlju v Transilvaniji in Banatu. Z ozirom na to je treba Smatrati razmerje med Madžarsko in Romunijo znova kot napeto in tudi madžarska vojska je bila samo deloma demobilizirana. Na meji Romunije je zbranih po zatrdilih poznavalcev položaja več stotisoč Madžarov. Mimo tega menijo v Budimpešti, da po!ožaj Romunije še vedno ni ustaljen in da bi se utegnili dogoditi dogodki, ki bi zahtevali čuječo madžarsko pripravljenost; BUDIMPEŠTA, 21. sept. Ass. Press. Po zasedbi severne Transilvanije po Madža- rih se pojavljajo v zasedenem ozemljil mnoge prometne in gospodarske težkoče, ki jih ne bo lahko zlepa premagati. Meja poteka ponekod tako, da popolnoma razbija dosedanji prometni in gospdarskl sistem. Tudi rried transilvanskimi Nemci se je pojavilo veliko nezadovoljstvo, ker je en njihov del prišel pod Madžarsko, drugi pa je ostal še nadalje v Romuniji. TEMPO PRODUKCIJE VOJNEGA MATERIALA V USA F1LADELFIA, 21. sept. Reuter. Potem, ko je Roosevelt obšel ladjedelnice, je izjavil, da ameriški narod popolnoma razume in ve, zakaj je treba pospešiti tempo gradnje vojnih ladij in letal. Ta tempo z vsakim dnevom raste. \ H V Mariboru dne 21. IX. 1940. v op Strateški se na eglpfsk? fronti v zadnjem času ni v bistvu prav nič spremenil Tudi danes se boji omejujejo pred vsem na SetaSstvo ITALIJANSKO VOJNO POROČILO RIM, 21. sept. Stefani. Italijansko vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče ura-dno vojno poročilo: Neko naše pomorsko oglecfno letalo je napadlo z bombo neko sovražnikovo podmornico in jo potopilo. V Severni Afriki je sovražnik bombardiral z letali pristanišče Demo in Tobruk ter Solhim. Pri teh bombardiranjih je našla smrt ena ose*>a, nekaj jih je pa ranjenih. škoda je majhna., V Sidi Baraniji smo zbili eno angleško letalo. Naknadna poročila so pokazala, da amo pri napadih — o katerih poroča prejšnje poročilo — zbili pet sovražnikovih letal, nadaljnji dve sta pa najbrže tudi uničeni. Neka angleška ladja, ki jo je zadela naša letalska bomba na Egejskem morju pri napadu, o katerem smo poročali v poročilu št. 99, je priplula v Pirej nevarno poškodovana in zažgana, ter se zdaj nahaja v pristanišču. V Vzhodni Afriki je neka letalska skupina bombardirala neko sovražnikovo taborišče v Uadu Jusufu, sevemozahodno od Galabata. Pri napadu na Kasalo, o Čemer govori naše prejšnje poročilo, so italijanski lovci zbili in zažgali neko an- gleško letalo vrste »Blenheim«. Neko sovražno letalo, o katerem smo poročali, da smo ga najbrže uničili (glej poročilo št. 10) pri napadu na Massauo, smo našli 30 km od tega kraja. Posadka se je ubila. Sovražnikovi napadi na Diredavo, Giavelo in Mogadiscio so povzročili prav malo ško de, žrtev pa ni bilo. ANGLEŠKO URADNO POROČILO KAHIRA, 21. sept. Reuter. — Vrhovna britanska komanda javlja, da na fronti zahodne puščave ni v teku včerajšnjega dneva bilo nobenih operacij. Tudi na drugih frontah ni bilo nobenih dogodkov. ANGLEŠKA LETALSKA OFENZIVA KAHIRA, 21. sept. CNP. Angleška letala so začela veliko fenzivo proti Italijanskim kolonam, ki sedaj osmi dan konsolidirajo položaje v puščavi okoli Sidi el Baranija. Posojtio napadajo mehanizirane kolone ter transportne ladje,, ki plujejo ob obali. Namen angleške akcije je zaustaviti italijansko napredovanje k Marsa Matruhu. ANGLEŠKO TOLMAČENJE POLOŽAJA LONDON, 21. sept. Reuterjev vojni dopisnik poroča iz Egipta: Cim bolj se Italijani oddaljujejo od svojih oporišč v Libiji, tem težji postaja zanje problem oskrbovanja z municijo In življenjskimi potrebščinami in celo z vodo, katere v puščavi ni, ali pa so izvirki bili uničeni. Razen tega so italijanske čete izpostavljene ob obali stalnemu obstreljevanju s strani angleške vojne mornarice, dalje od obale pa bombardiranju angleških letal. Italijani upajo, da se jim bo z naglim napredovanjem posrečilo rešiti se iz tega neprijetnega položaja, toda dejansko doslej sploh še niso naleteli na pravi odpor angleške vojske, ampak so se bili samo s prednjimi četami, ki se poslužujejo gverilske puščavske taktike. Sedaj znaša razdalja med italijanskimi bazami v Libiji in italijanskimi četami v zračni črti okoli 360 milj. Ako se bo angleškim ladjam in letalom posrečilo dalje razbijati na tej črti zvezo italijanskih čet z bazami, potem bo naloga, ki jo bo morala izvršiti angleška kopnena vojska, zelo enostavna. Sodelovanje med Ameriko in Angliio Anglija dobi od Amerike leteče trdnjave, podmornice in trgovske ladje — Pogajanja za skupno uporaba vseh oporišč na ozemlju obeh imperijev — Sodelovala naj bi na Dalnjem vzhodu tudi Sovjetska zveza ? ANGLIJA DOBI »LETEČE TRDNJAVE« WASHMGTON, 21. sept. ZPV. Včeraj je bilo uradno potrjeno, da je administracijski odsek senata sklenil na svojo roko fn odgovornost, da dovoljuje izročiti Angliji 40 »letečih trdnjav«, ki jih ta nujno rabi za svoio obramfco, Amerika pa jih prav lahko pogreša. Te »leteče trdnjave« $o opremljene z motorji, ki razvijajo br-7-Jno 500 km na uro in morejo leteti brez premora 7000 km daleč. Ta letate so najmodernejša izmed vseh, kar jih je bilo doslej kjer koli zgrajenih in se z njimi ne. morejo merfti nobena druga, niti ne najboljša nemška. S terni letali izvrši Anglija lahko bombne napade na kateri koli kraj na področju Nemčije ali Italije. NEW YORK, 21. sept. Ass. Press. Po zanesljivih informacijah so med Anglijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike v teku pogajanja za še nadaljnji odstop ameriškega orožja Angliji. Predvsem gre tu poleg izročitve »letečih trdnjav« še za večje število starejših podmornic. Gre baje za 38 podmornic tipe »S«. Prav tako bodo pa Zedinjene države prodale Angliji tudi več trgovskih ladij v skupni tonaži 300.000 tisoč reg. ton. SKUPNE ANGLEŠKO-AMERIŠKE BAZE N>BW YORK, 21. sept. DNB. »New Vork'Times« pravijo v nekem poročilu iz Washingtona, da se pogajanja, ki so v teku med ameriškim zunanjim ministrom H ul lom, angleškim veleposlanikom Lo-thianom in avstralskim poslanikom Ca^ seyem nanašajo na ožje sodelovanje vseh dežei sveta, ki govore angleški. Pogajanja se nanašajo v prvi vrsti na skupno uporabo letalskih in pomorsldh baz. Morda ne gre še zk sklepanje formalne zveze med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo, vendar pa gre za možnost uvrstitve južnoairiških, avstralskih in novozelandskih letalskih In pomorskih baz v Obrambni sistem ameriškega kontinenta. List spravlja dalje ves ta načrt v zve sto s položajem na Daljnem vzhodu, ki se je zaradi angleškega umika na Sredozemlje in na domačo fronto znatno poslabšal. S tem je postalo aktualno tudi vprašanje navzočnosti ameriške vojne mornarice v Singapur«. Na tej konferenci razpravljajo torej o skupni uporabi vseh oporišč na vsem svetu v primeru, ako bi odpor Anglije doma bil strt In bi angleška mornarica bila prisiljena, da se po cfmrchHlovem načrtu preseli čez Ocean. javil, da je res konferiral z angleškim veleposlanikom in avstralskim poslanikom, vendar te konference nimajo karakterja pogajanj. SODELOVALA BO TUD! SOVJ. ZVEZA W ASH1 NOT ON, 21. sept. Reuter. Tukajšnji diplomatski krogi se bavijo s kombinacijami, kakšni so pravi razlogi in nameni pogajanj, ki so sedaj v teku med sovjetskim veleposlanikom v Washing-tonu in ameriškim zunanjim ministrom Cordellom Hullom. V glavnem prevladuje mnenje, da se nanašajo na probleme Daljnega vzhoda, posebno pa na ekspan-zionistične namene Japonske. Cordell Hull je o tem razpravljal obsežno že z angleškim veleposlanikom Lothianom. Ni popolnoma izključena kombinacija, po kateri bi utegnile Zedinjene države Severne Amerike, Sovjetska zveza in Velika Britanija nastopiti skupno v vprašanjih proti Japonski, da zaščitijo tako svoje identične interese. Napetost med Ameriko in Japonsko TOKIO, 21. sept. DNB. »Šugai Šim-bitn« pravi v nekem članku, da so se v zadnjem času odnosa ji med Japonsko *n Ameriko zelo poslabšali. List prava, da je to nasledek razvoja japonske politike na južnem Tihem oceanu in evropske vojne. Ako doslej še ni prišlo do odkritega konflikta, je treba iskati vzrok za to samo v japonski vzdržljivosti. Sedaj se pa položaj močno spreminja. Japonska se vedno bolj oddaljuje od demokratičnih držav. Francija je že propadla in ne igra nobene vloge več, Anglija pa koleba med življenjem in smrtjo. Zato ni več mogoča kompromisna politika. Grož nje USA ne vznemirjajo Japonske. ŠEST RUŠILCEV OSTANE V KANADI OTTAWA, 21. sept. CNP. Sest rušilcev od 50, kolikor jih je Velika Britanija dobila od Kanade, ostane v Kanadi, kjer bodo dobili imena po 6 rekah, ki mejijo na Kanado in USA. UKINITEV OBČINSKIH SVETOV V FRANCIJI VICHY, 21. sept. Havas. Do konca vojne so ukinjeni občinski sveti v Lyonu, Marseilleu, Toulousi, Vienni, Montluconu in Montbeniju. TEKSTILNA PODJETJA V BESARABIJI KIJEV, 21. sept. Tass. V priključenih krajih Besarabije in Bukovine je končana nacionalizacija tekstilnih podolij- VELIKE SOVJETSKE VOJAŠKE VAJE MOSKVA, 21. sept. Tass. Sovjetska črnomorska vojna mornarica je dovršna svoje tehnične vaje. Vaje so vodili ali jih nadzorovali ljudski komisar za vojno mornarico admiral Kuznjecov, kontraadmiral Ral, kontraadmiral Oktjabrskij, poveljnik črnomorske mornarice, poveljnik divizije Kulakov in lokalni poveljniki vojnih mornaric Sovjetske zveze. Po 'končanih vajah je bila izvršena analiza rezultatov. Admiral Kuznjecov je izrekel priznanje in zahvalo vsem sodelujočim. MOSKVA, 21. sept. »Krasnaja Zvezda« poroča, da so se v Zakavkazju pričele velike vaje tamkajšnjega vojaškega okrožja. Pri vajah sodelujejo tudi oddelki tankov in letalstva. Ogledal si jih bo tudi namestnik ljudskega komisarja za državno obrambo, maršal Budjonij NAPAD IRSKIH EKSTREMISTOV NA BANKE BELFAST, Severna Irska, 21. sept. CNP. Člani irske republikanske armije so, oboroženi z revolverji in strojnicami, vdrli v več belfaških bank ter poizkušali ropati. Posrečilo se jim je odnesti 10.000 dolarjev. Prišlo je do streljanja med policijo in banditi. Romunska vojska demoralizirana BUKAREŠTA, 21. sept. CNP. General Ion Antonescu je včeraj v govoru po radiu izjavil, da je sedaj romunska vojska razorožena in popolnoma demoralizirana. Krivdo vali na prejšnje režime. Naloga reorganizirati vojsko je ogromna, vendar se je že začela izvrševati. PAPEŽEVA AKCIJA ZA ZIMSKO POMOČ? RIM, 21. sept. United Press. Včeraj je bilo v Vatikanu izrečeno upanje, da bodo Zedinjene države Severne Amerike sodelovale v pomožni akciji za po vojni prizadete dežele, ki se pripravlja za prihajajočo zimo. Zatrjuje se, da bo papež naslovil zadevni apel za pomoč na vernike vsega sveta. Uradnega potrdila o kaki taki nameravani skupni akciji Vatikana in USA doslej še ni bilo. ZOPET UPLENITEV OTROKA HILLSBOROUGH, Kalifornija, 21. sept. CNP. Banditi so ukradli triletnega Marca de Tristana, sina znanega pariškega grofa, ki živi sedaj v San Franciscu. KONTINGENT BENCINA ZA ŠPANIJO LONDON, 21. sept. Reuter. S Španije je bila podpisana pogodba o dobavi bencina. Dobila ga bo toliko, kolikor ga sama potrebuje za civilne potrebe. Z druge strani pa je 'oiia poostrena kontrola »ne-nedolžnih« nevtralnih ladij. ZATIRANJE VSTAJE V MEHIKI EL PASO, 21. sept. CMP. Mehiška vojska je začela energično zatirati poizkus vstaje v gorovju južnega čihuahua. V pokrajini El Charco so boji že prenehali. Vstaši so pristaši generala Almazana. NOV EKRAZ1T? BERLIN, 21. sept. CNP. V berlinskih strankinih krogih se govori, da bodo nemška letala uporabljala poseben ekra-zit, ki bo razrušil cele bfloke hiš. OBTOŽBA AMERIŠKIH PETROLEJSKIH DRUŽB WASHlNGTON, 21. sept. CNP. Narodno obrambna komisija je predložila sodišču obtožbo proti 22 glavnim petrolejskim 'družbam, ki jim očita poslovanje proti interesom ameriške obrambe. Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in stanovitno. Včeraj je bila maksimalna temperatura 24.4, danes minimalna 10.4, opoldne 22.5. BORZA. Curih, 21. sept. Devize: Pariz. 9.85, London 16:50, Newyork 4.38, Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175i377*, Buenos Aires 1027*. Šahovsko prvenstvo SSSR Bo Ivini k ta Keres remizirala — Bonda-revski še vedno sam v vodstvu MOSKVA, 21. sept. — Na turnirju za prvenstvo Rusije je bilo sinoči odigrano 12. kolo. Največje zanimanje je bilo osredotočeno okoli partije Botvinnik—Keres, ki pa ni prinesla dramatičnega „pokolja , ampak se je zaključila z miroljubnim remijem. V indijski obrambi je poskusil Botvinnik kot beli z napadom, ki ga Ke-res ni sprejel z defenzivo, ampak je prešel v protinapad. Ob točni igri obeh velemojstrov je partija končala po 30. potezi remis. Važna je bila tudi partija LI-Henthal—Kotov. Lilienthal je z o dlično igro porazil svojega nasprotnika ter se s to zmago trdno zasidral med vodečo skupino. Toda tudi Bondarevski, ki je na letošnjem moskovskem turnirju pravo odkritje, ni zaostal, ampak ie z zmago proti Lcrišcvu trenutno še ostal sam v vodstvu. Gerstenfeld in Konslantlnopolski sta sc po kratki igri sporazumela na remis, do-- =- .. i—,m napadu porazil NEW YORK, 21. sept. Reuter. Ameri- j ški zunanji minister Cordell Hull je iz-1 ni organi pregledujejo njihov tovor. SPOR MED PERUJEM IN EKVADORJEM GUAYAQUIL, Ekvador, 21. sept. CNP. Oboroženi perujski vojaki so vdrli včeraj v mesto Cazadores, ki leži v ekvadorski pokrajini Oriente. Za to pokrajino obstoja spor med peruvijsko in ekvadorsko državo. bilo prc- BLOKADNA KONTROLA V GIBRALTAR JU ALGERIRAS, 21. sept. DNB. V gibral-tarsko pristanišče je priplulo 20 trgovskih ladij, od katerih so tri španske, ena portugalska in ena grška. Angleški kontrol- 76.191 tonami, čeprav je bil večkrat na- ODLIKOVANJE NEMŠKEGA KAPITANA BERLIN, 21. sept. DNB. Vodja je odlikoval poveljnika podmornice, kapitana Gtintherja Kunckeja, ker je dvakrat v zelo težkih okoliščinah položil mine. Poleg tega je potopil 14 sovražnih ladij s Ipaden s podmorskimi bombami. čim je Smislov v leper Ragorfoa. Ostalih pet partij je kinjenih. , ,. „ . Stanje po 12. kolu: Bondarevski S in pol, Lilienthal 8 (1), Keres 7> m pol (1), Botvinnik 7 (2), Makagonov b m pol (2) točke itd. . , , „ . Do konca turnirja, ki je po udeležbi mojstrov in velemojstrov eden naj več jih turnirjev v zadnjem času, je se osem kol. Vsaka točnejša prognoza je še nemogoča, toda v glavnem je mogoče ugotoviti, da se bodo za šahovski primat Sovjetske Rusije ‘spopadli Botvinnik, Keres, Bondarevski in nekdanji madžarski emigrant Li-lienlhal, ki si je ustvaril v Rusiji ugledno šahovsko pozicijo. Botvinik ima dve prekinjeni partiji, m sicer proti Leriševu in Makagonovu, ki ju bo po napovedih dobil. V tem slučaju bi sam prevzel vodstvo z 9 točkami, pol točke za njim pa bosta Bondarevski in Keres, ki 1» verjetno svojo prekinjeno partijo proti Lilientlialu dobil. S pol točke razlike bo torej trojici sledil Lilienthal. Ostali "»'lieženci so doslej že toliko zaostali, ihi bi kateri izmed njih prišel v poštev le v slučaju eventualnih presenečenj. Bomba ni eksplodirala pod katedralo sv« Pavla v Londonu Bomba, ki je padla nedavno na trg Pred katedralo sv. Pavla v Londonu in Ki je zaradi teže 1000 kg ter nevarnosti, da vsak čas eksplodira povzročila tudi pri nas veliko zanimanja — me je spomnite na 1. 1930. Takrat sem bil med počitnicami v zahodni Angliji, v Malvernu, kjer prirejajo vsako leto Shawov festival. Na poti domov sem ostal nekaj dni tudi v Londonu. Dobro so mi ostali v spominu vsi kraji in Ulice, ki jih omenjajo dan za dnevom uradna poročila o bombnih napadih. Posebno živo se spominjam katedrale sv. Pavla. Ta cerkev, ki je za Petrovo v Vatikanu po višini in velikosti menda druga na svetu, ^dela nenavaden vtis. Ker ni bilo sredi mesta na razpolago tako ogromnega prostora, kakor ga ima rimska cerkev, so jo pač zgradili kar med hišami. Zato pa jo najlepše lahko vidiš samo s streh v okolici. Zidali so jo po 1. 1666, ko je bil v Londonu ogromen požar. Velikost dimenzij človeka začudi. Nas pa, ki smo navajeni po naših cerkvah gledati masivne baročne klopi, presenetijo preprosti stoli s slamnati®; sedišči. So pač bolj praktični za prenos kakor naše klopi. Prenašajo jih pa precej, saj so v cerkvi vedno kakšna večje komemoracije in je potneba po prostoru velika. Po posebnem stopnišču pridamo — potem ko si priložil svoj objIus ,pobiralc.i vstopnne — v višja nadsc.opja. Tak obclus je treba do vrha priložiti še dvakrat. P»eden pridemo do vznožja kupole, je treba iti skozi dvorano, v kateri so v vitrinah shranjeni načeti za zidavo katedrale ter povelja z lastnoročnimi podpisi angleških kraljev. Tam pa, kjer se začne kupola bočiti, je na njeni no-iianji strani vdelan hodnik s prekrasnim razgledom v cerkveno notramost. Zmotilo me je glasno govorjenje. Gledam iz katerega zvočnika naj b- prihajali ti bu-. čni glasovi, posebno še, ker vidim na nasprotni strani dve osebi, za kateri pa se mi je le zdelo, da sta preslabotni in predaleč vstran, da bi mogli delati tak nemir. Pa sta ga le! Pojasnili so mi, da je to posebni fizikalni pojav. Glas onih dveh oseb se je po akustičnih zakonih tako odbijal, da je prišel do mojih ušes v povsem naravni jakosti, kakor da sta osebi meter, dva oddaljeni od mene. Ker je bila fizika vedno slaba stran mojega srednjega šolanja, sem se šele tedaj spomnil, kako nam je profesor za fiziko razlagal, da je na svetu nekaj takih znamenitih akustičnih pojavov. Kot posebno lepega je smatral opisanega. Podoben, vendar ne tako izrazit pojav je v pariškem Lovreu, kjer sem ga tudi po naključju »srečal«. Ko sem šel skozi dvorano grških in egipčanskih izkopnin, mi udari na uho nenavadno glasno govorjenje. Takoj sem se spomnil katedrale sv. Pavla: v Louvreu nadomestujeta kupolo dva egipčanska vodnjaka iz rdečega kamna. Do sem še prihaja truma radovednih »turistov«, med katerimi je največ priletnih Angležinj z Baedekerji v rokah. Za pot, ki jo nastopamo, pa niso več leta: povzpeti se na vrh kupole je že pravi turistični podvig! Vedno bolj se ožijo Stopnice, in v skrajno konico kupole, ki kraljuje nad Londonom — saj je tudi naj-višja zgradba, kajti nebotičnikov London nima — se lahko povzpne samo ena oseba. Pogled na London z vrha katedrale je veličasten! Imel sem srečo, ker je bilo v začetku septembra in v zadnjih sončnih dnevih, tik preden nastopi slavna dolgo-mesečna megla. Po razsežnosti prvo, po številu prebivalstva za New Yorkom drugo mesto na svetu, se širi v nedogled. V Londonu iz sredine mesta ne vidiš dežele, tako je razvlečen. Saj tudi ni čuda. ko pa ima skoro milijon hiš. In če so letala doslej porušila 2.000 hiš,' pomeni to, da je šele vsaka petstota hiša v Londonu v razvalinah. Te dni smo čitali,da b; moralo 300 letal 24 ur na dan obmetavati London 200 let, da bi ga porušila do tal. V bližin« leži Fleet Street, koder ima večina londonskih dnevnikov svoje tiskarne in uredništva. Nedaleč stran je City, gospodarsko središča sveta. Po- dnevi ima 2 milijona prebivalcev, ponoči toliko kot Ljubljana. Vsi uradniki in na-meščenke gredo po opravljeni službi iz Gityja v druge dele mesta ali v okoiico. V Cityju ostanejo samo hišniki, čuvaji in dežurni uradniki. Na obali Temze, ki se leno pretaka skozi mesto in po kateri vlačijo parniki iz vsega sveta živila za S milijonov Londončanov, stoji nepozabljiva zgradba parlamenta; v bližini je West m ms trska opatija, kjer so pokopani slav- ni Angleži, ministrstva, Dovvning Street' (kjer je v majhni, črni in preprosti hiši ministrsko predsedništvo) ter kraljeva Buckinghamska palača. V daljavi se dvigajo na obzorju tovarniški dimniki, nad mestom pa plava v plasteh pregrinjalo iz dima, prahu in bencinskega vonja. Tako debele so te plasti, da bi jrh lahko z nožem rezal: zato tudi ni nič čudnega da morajo Londončani pozimi, ko dim čico pobarva meglo, vsak dan menjati srajce. (To prednost pa ima Ljafe&Mia, Ja je vsaj megla bela in čista). Utrujen sem prišel z vi&a katedrale, ki bi jo pred nekaj dnevi skoro porušila 1.000 kilogramska bomba. Žejen sem iskal okrepčila, pa niti vode nisem dobil, tira še ni bRa M ; tedaj se šete odpro lokali, kajti prej je prepovedano točenje alkoholnih pijač, zaio pa tadi lokalov ne >odpirajo. Angleži dobro poareajo Salomonov izrek: »Gorje ti, dežela, 'katere prvaki popivajo zjutraj !« Narod, ki po vseh znakih sodeč še ne kaže prav nobene utrujenosti in ki niti svojim članom, iz ■želje, da 'bi vsi bili prvaki, ne dovoljuje popivanja, pač lahko zauga v svojo bodočnost. Ribnikar Bolgarske revizionistične zahteve nasproti E raji S tem, da se je včeraj pričelo izročanje doslej romunske južne Dobrudže Bolgariji, kakor je bilo sporazumno sklenjeno na konferenci v Crajovi, je rešeno eno izmed tistih balkanskih teritorialnih vprašanj, ki so skoraj tri desetletja vznemirjala duhove in zastrupljevala balkansko ozračje. Mimo dobruškega pa obstajajo s stališča bolgarske revizionistične politike tudi še druga podobna teritorialna vprašanja, med katerimi stopa v zadnjih dneh prvo v ospredje vprašanje bolgarskega izhoda na Egejsko morje. Ko so združene balkanske vojske leta 1912., ki so jih sestavljali v slogi Srbi, Črnogorci, Bolgari in Grki, premagale Turke in jih vrgle z Balkanskega polotoka do samih vrat Carigrada, je dobila Bolgarija mimo drugega dotlej turškega ozemlja, tudi vzhodni del Tracije s kosom obale ob Egejskem, ali kakor mu Bolgari pravijo, Belim morjem. Druga balkanska vojna, ki je nastala iz spora zaradi razdelitve Turkom odvzetega balkanskega ozemlja med dotedanjimi zavezniki, in zlasti še potem svetovna vojna, je pa Bolgarom, ki so obe vojni izgubili, zopet odvzela to pridobitev. — Vzhodna Tracija je bila definitivno prisojena Grčiji, ki je s tem raztegnila svoje državno ozemlje- vse do meje Turčije in postala tako njena neposredna soseda. S tem je bila Bolgariji zaprta pot na Egejsko morje. V neuvilleski mirovni pogodbi je bilo sicer določeno, da mora Grčija omogočiti Bolgariji dohod na Egejsko morje s svobodnim pristaniščem v Dedeagaču in eksteritorialno železnico do njega, vendar se ta sklep nikoli ni izvedel. Prvič niso Grki pokazali prav nobenega navdušenja za uresničenje tega neuvilleskega naročila, drugič pa tudi Bolgari sami niso pospeševali rešitve tega vprašanja, ker so stali na stališču, da hočejo dobiti izhod na Egejsko morje po svojem lastnem ozemlju, ali pa nanj sploh ne re-flektfrajo. Razmerje, ki je zavladalo med Bolgari in Grki, je bilo vse prej kakor prijateljsko. Dejansko ni bilo skoraj celih Koliko redovnikov je bilo ubitih V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI Španska katoliška revija »De rebus Hispaniae« javlja končno število ubitih redovnikov za časa španske državljanske vojne. Vseh skupaj je 2514, ki so pripadali sledečim redovom: Sinovi Marijinega Srca 269, frančiškani 216, skolopi 209, avguštinci 205, dominikanci 178, ma-risti 179, bratje krščanske šole 161, jezuiti 119, ^salezijanci 109, bolničarji 97, kapucini 95, bosi karmeličani 93, misijonarji 97, stari karmeličani 52, bratje sv. Gabrijela 50, benediktinci 47, meicedarji 43, pasionisti 35 itd. ZARADI CENZURE... Največji ameriški dnevnik »New York Times« je imel 18 let dopisništvo v Moskvi. Sedaj ga je zaprl, ker je stroga sovjetska cenzura onemogočala normalno poslovanje dopisnikov. POLITIKA OKOLI BREZMESNIH DNI V državi so uvedeni trije brezmesni dnevi zaradi štednje mesa, v banovini Hrvatski pa sta določena samo dva dneva kot brezmesna. »Jutarnji List« pravi, da to vzbuja slabo kri, ker govorijo, da na Hrvatskem jedo meso ob sredah, drugod pa ne. To je bilo popolnoma nepotrebno ter zato predlaga, da se tudi na Hrvatskem uvede tretji brezmesni dan, ali pa v ostalih banovinah ukine. 20 let nobenih neposrednih stikov med Sofijo in Atenami, ako se ne oziramo na formalno vzdrževane ledenohladnih diplomatskih odnošajev. To razmerje sovražnega ignoriranja se je še znatno poostrilo, ko so Grki po izgubljeni vojni s Turčijo v Mali Aziji morali preseliti v Evropo vso svojo tamkajšnjo narodno manjšino, skoraj dva milijona ljudi. Te maloazijske izseljence so naseljevali Grki seveda pred vsem v krajih, iz katerih so se po istem sporazumu morali izseljevati v Malo Azijo Turki, nato pa v krajih, ki so bili dotlej bolgarski ali makedonski. Grki z Bolgari in Makedonci v Trači ji in drugod niso postopali posebrfb izbrano. Zgodilo se je' največkrat, da so svoje slovanske državljane preprosto potegnili iz njihovih hiš in jih nato nagnali čez državno mejo v Bolgarijo. Premoženje so jim odvzeli in ga izročili iz Male Azije prihajajočim Grkom. Na ta način je bila bolgarska hi makedonska narodna manjšina v Grčiji, ki je štela več stotisoč duš, silovito razredčena, ponekod pa popolnoma pregnana. S tem je bilo grško ozemlje »očiščeno«, in zlasti v vzhodni Traciji, ki jo je Bolgarija po porazu izgubila, a jo je tudi vedno znova zahtevala nazaj, ni ostalo -skoraj nič več Bolgarov. Sedaj je vse to ozemije popolnoma grško. Vendar se Bolgari na to ne ozirajo, ampak stoje na stališču, da jim mora vzhodna Tracija znova pripasti, da dobe tako v svojo suvereno posest vsaj de! obale Egejskega morja, kjer bi v Dedeagaču zgradili svoje egejsko pristanišče. Sedaj je Ded-e-agač sam brezpomembno obmorsko mestece s komaj okoli 1300 prebivalci, in njegovo malo pristanišče je komaj po- membno za prevoz glavnega a©Ea*ne»a produkta okolice, tobaka. Te dni, takoj po rešitvi dobnaškega vprašanja v prilog Bolgarom, je bolgarski tisk pričel že kampanjo za vrnitev vzhodne Tracije s strani Grč^e. Verjetno je, da se bo ta kampanja v prihodnjih dneh še stopnjevala in da bomo že v kratkem doživeli bodisi direktna zadevna pogajanja med Sofijo in Atenami, ate pa krizo in razsodbo velesil osi, ki bi gotovo izpadla po željah Bolgarije. Vendar bodo tu težkoče večje, (kakor so bile v južni Dobrudšži, ki je bila vendar vsaj po večini svojega avtohtonega prebivalstva 'bolgarska. Vzhodna Traciia r. De-deagačem vred je dandanes čisto grška in bi se torej, ako bi bifa vrnjena Bolgariji, moralo vse tamkajšnje prebivalstvo izseBH ter napraviti prostor onhn Bolgarom, ki so bifi v zadnjih 20 letih pregnani Iz Grčije, ali pa njihovim potomcem. Mimo tega je zelo verjetno, da bi nastale tu še druge komplikacije, po vsej priliki daljnosežnega mednarodnega •značaja,, zlasti ako bi se Grki odstopitvi uprli ali bi našli kje drugje za to zaslombo. Naj se pa razvoj dogodkov zasuče kakor koli, gotovo je, da moramo resno računati s tem, da bo po revizijah v Podonavju zajel revizionizem zlasti Grčijo in tu pred vsem vzhodno TracBo. -r. — Prt zlati Žili, bolečinah v križu, na* sto ju kr vn toka jeter In nezadostnem izločevanju želodca, nastalih v sled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno F„Franz-Josefovo grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno „Franz-Josefovo“ grenko vodo m jo dobro preneso tadi pti večkratni porabi. Ogl. reg. S. br. 30474/3(5. Kultura Osmi zvezek »Obzorij •in V letošnjem osmem zvezku književne revije »Obzorja«, ki izhajajo v založbi Mariborske tiskarne kot glasilo Umetniškega kluba v Mariboru, se oglaša po daljšem presledku zopet pesnik Janko Glas e r s pesmijo »Maribor z mosta«. Skril se je sicer za inicialni J. G., toda skriti ni mogel svoje svojske pesniške note, ki izžareva iz te pesnitve, ene njegovih najboljših iz novejše dobe ustvarjanja. Drugi prispevek v vezani besedi, »Fresko«, pa izvira izpod peresa pesnika Branka Rudolfa, in je zajet iz žgoče vojne sodobnosti. V noveli »Nedeljsko popoldne« nam prikazuje Miško Kranjec v fini psihološki razčlenitvi košček življenja mladega prekmurskega dekleta, ki se je za en sam popoldan in večer vrnila iz mesta, iz prve svoje službe. Tako drobna, malenkostna je ta zgodba, pa je vendar topla in nam vzbuja globlje misli, Kranjec postaja vedno večji mojster takih malih, drobnih psiholoških slik. Dr. Joža Glonar objavlja pod naslovom »Slovenski pripovedniki med Nemci« najprej v prevodu del razprave, ki jo je napisal urednik revije »Deutsche Zeitschrift« H. Rimi v svojem glasilu ob priliki objave nemških prevodov štirh črtic o Ivanu Cankarju. Glonar ugotavlja, daj e RinnoV esej naj večji slavospev našemu pisatelju, kar jih je bilo doslej napisanih v tujem svetu. Rinn postavlja Cankarja v vrsto največjih pisateljev vseh časov. V drugem delu pa ocenjuje Glonar nemško antologijo slovenskih novel »Slowenische Novellen« in ugotavlja, da prevodi niso docela brezhibni, ne gle- de točnosti ne glede nemščine. Vsi, ki se zanimajo za vprašanja sedanje vojne, bodo nedvomno prečita! i Spectatorjev politični esej »K zlomu Francije«. Pisec razčlenjuje na prepričljiv način vse tiste elemente, ki so povzročili, da Francija ni mogla nudili nemški vojski pravega odpora in je zato tudi morala tako naglo podleči. Zanimiva je ugotovitev, da zadeva krivda za zlom vso Francijo, v prvi vrsti tiste, ki so bili na odgovornih mestih, leži pa v sami duševnosti, ki je zajela francosko ljudstvo sodobnih generacij. Iz Adamičeve knjige »Moja Amerika« je objavljen prevod sestavke »Bodoča vojna«. Ta sestavek nam dokazuje znova, kako gleda Amerika na sodobne probleme, ne da bi se do konca zavedala pomena dogajanj. V tem gledanju je precej naivnosti, zlasti v stališču izolacio-nizma, katerega pristaš je tudi Adamič sam. Kaj naj bo tudi drugega mišljenja, da bi Amerika mogla igrati po sedanji vojni v vsakem primeru, tudi v primeru zmage držav osi, ne le važno, ampak celo vodilno vlogo pri gospodarskem jn ostalem obnavljanju sveta? Prevod se bo nadaljeval. Ostali del zvezka izpolnjuje najprej zanimiv odgovor B. Rudolfa dr. Glo-narju v polemiki o kritiki »Starih žalostnih«; Dr. D. Cvetko je napisal konec pregleda ljubljanske opere v lanski sezoni; A. Z. Odgovarja na Robičev esej »Oris filozofije vojne« in nekatere trditve zavrača »kot človek in kot Slovenec«; Jaroslav Dojar ocenjuje Kranjčevo »Povest o dobrih ljudeh« In Pa- Razvoj tekstilne industrije v I ta# I Zanimivi statistični podatki in ugotovitve o naglem razvoju tekstilne industrij® v Jugoslaviji in S oversiii Tekstilna industrija - je po podatkih ministrstva trgovine in industrije bila 1939, kar tiče važnosti v celokupni industriji Jugoslavije, na drugem mestu. Po tej lestvici je odstotek važnosti za posamezne industrijske panoge sledeč: industrija hranil29.8 odst., tekstilna industrija 19.2 odst., topilniška . industrija 8.8: odst., ekstraktivna industrija 8.3: odst,,. kemična industrija 8,3 odst., kovinska1 industrija 7.1 odst., lesna industrija 6.3 odst., industrija obutve 4,6 odst., papirna industrija 3.3 odst., cementna industrija 2.3 odst. in ke* Predelava surovega bombaža in bombaževih prediv ramično-steklarska industrija 2 odst. Tekstilna industrija, P je bila 1919 še na enem izmed zadnjih mest, je do leta 1939 prispela že na drugo mesto. To dokazuje, da se je razvijala hitreje kot ostale panoge. V naši državi se ne objavljajo podatki o razvoju industrije, pa smo zato navezani pri ilustriranju povojnega razvoja tekstilne industrije na podatke TOI zbornic, Zveze tekstilnih industrijalcev, Delavskih zbornic, Suzor-ja itd. Na temelju teh podatkov je bil povojni razvoj tekstilne industrije v Jugoslaviji sledeč: % porasta 1918 1928 1932 1938 1918 1928 1918 —28 —38 —38 število podjetij ... 10 43 59 70 430 163 700 število vreten . . . 60.000 133.000- 136.000 190.000 222 143 316 Število statev . . . 3.200 10.739 11.538 12.500 335 117 390 Število delavcev . . . 1.970 13.000 15.500 20.000 659 154 1015 Predelava surove volne in volnenih prediv % porasta 1918 1928 1932 1938 1918 1928 1918 —28 —38 —38 Število podjetij ... 11 28 30 36 254 121 327 Število vreten , , . 14.500 63.230 60.000 80.000 435 126 551 Število statev . . . 500 1.434 1.000 1.450 287 101 290 Število delavcev . . . 2.100 7,635 6.000 8.000 316 104 381 . Te tabele nam jasno .kažejo, da se je predelava bombaža, bombažnih prediv, volne in volnenih prediv od leta 1918 razvijala z ogromnimi koraki in da celo kriza 1929— 1933 ni zaustavila razvoja. Prav tako so se razvijale ostale vrste tekstilne industrije: predelava konoplje, lanu, svile, jute, pletenine, konfekcija itd. Saj je bilo v tekstilni industriji leta 1921 zaposleno 7033 delavcev, leta 1931 po podatkih ljud- število podjetij Šteyilp tkalnic . . ... . . . . Število prediinic ................................. število vreten ..................................... Število statev .................................... število delavcev ................, , . . Pogon . . .............................. . . , Produkcija prediva v mil. kg . . . . . Produkcija tkanin v mil. kg . . . . . Iz, teh podatkov vidimo, da se ni le tekstilna industrija Slovenije hitro razvijala, ampak da zavzema tudi važno mesto v celotni tekstilni industriji Jugoslavije. Vzporedno s hitrim razvojem tekstilne industrije se je vršila Judi koncentracija industrije v rokah nekaterih podjetnikov. Nastali so ogromni koncerni kot koncern Ilič, Maut-ner, pa tudi druga velika podjetja Teokaro-vič, Dugaresa, Jugočeška, Jugobruna, Tivar itd. Med temi maloštevilnimi velepodjetniki je seveda lahko prišlo do sporazumov o cenah tekstilnih izdelkov, o razdelitvi trga itd., a množica malih podjetij se jim je morala pokoriti. V kakšni meri je v povojni dobi napredovala koncentracija v tekstilni industriji, nam kažejo sledeče Številke: Dočim je bilo leta 1921 le pet tekstilnih podjetij z nad 500 delavci, ki so zaposljevala skega štetja 23.883, a 1938 -po podatkih zavarovanja 61.425. Od 1921—1938 torej 869 odst. porast. Seveda ta hiter razvoj tekstilne industrije ni bil enak v vseh pokrajinah. Naj večji je bil v Srbiji, potem v Sloveniji. Predelava bombaža v Sloveniji se je razvijala po podatkih Zbornika Slovenije in Lakatoševc »Privrede Jugoslavije«. * 1921 1927 1928 1938 2 5 16.. , 39 2 5 5 35 2 2 16 9 40.000 59.182 79.186 176.294 852 2.166 5.829 5.937 1.245 3.400 6.775 10.972 3.770 6.066 23.843 2,6 3,65 11,7 6,2 ‘ 23,2 51,2 približno 2800 delavcev od 7053 delavcev, kolikor jih je bilo zaposlenih v tekstilni stroki, je bilo leta 1931 15 podjetij s preko 500 delavci, ki so zaposljevala nad 17.000 delavcev od 23.000 zaposlenih v tekstilni stroki. V Sloveniji, kjer imamo podatke tudi za 1938, pa je bil razvoj koncentracije Sledeč: 1921 le eno podjetje z nad 500 delavci, leta 1938 že 4 podjetja z r.ad 500 delavci, a leta 1938 že 7 s 6044 zaposlenimi delavci od 17.426 vseh tekstilnih delavcev v Sloveniji. Danes je seve ta koncentracija še večja, Iz tega vidimo, kako se vedno bolj koncentrira tekstilna produkcija v rokah nekoliko velepodjetnikov, ki so povezani z bankami in preko njih kontrolirajo mala podjetja, Tekstilna industrija je stvarno v rokah kakih 18 finančnih kapitalistov, med katerimi je največ tujih. Saj je danes približno 60% kapitala v tekstilni industriji tujega, dočim■ ga po vojni ni bilo niti 30 odst. To bi bil v najkrajših potezah prikazan hiter razvoj tekstilne industrije v Jugoslaviji po vojni, ki ji je omogočil, da se je povzpela na drugo mesto v lestvici važnosti po-edinih industrijskih panog. Kje je vzrok temu nesorazmerno hitremu razvoju tekstilne industrije? Predvsem poglejmo, ali je našla tekstilna industrija tako ugodne prirodne pogoje za ta nesorazmerno hiter razvoj. Pod prirodnimi pogoji mislimo predvsem surovine, ki jih kaka industrija potrebuje. Na to vprašanje moramo odgovoriti negativno. V Jugoslaviji se vobče ne producirajo ali pa se producirajo v nedovoljnih količinah, ali pa v preslabi kvaliteti glavne surovine tekstilne industrije (bombaž, volna, umetna svila, juta in dr.)-. Vse te surovine in njihove polfabrikate (prediva) mora tekstilna industrija uvažati. V domačih surovinah torej ni vzrok nesorazmerno hitremu razvoju tekstilne industrije. In vendar se je hitro razvijala, dočim so druge panoge, ki imajo surovine doma, daleč zaostale v razvoju ali pa se nahajajo sploh v zastoju. Tudi kar tiče pogona, ki igra v tekstilni industriji veliko vlogo, niso v Jugoslaviji prilike baš ugodne. Res je možnost izkoriščanja vodne in kalorične sile ogromna, - vendar kar tiče že izkoriščane sile, smo zelo zaostali. Če lahko visoka stopnja elektrifikacije neke zemlje deluje ugodno pri razvoju tekstilne industrije, to pri nas ni bil slučaj. Končno kar tiče delovne moči, je’ res, da strani pri nas ni bilo kvalificiranih tekstilnih delavcev, a cenena nekvalificirana delovna moč ne more biti vzrok nesorazmerno hitrega razvoja tekstilne industrije, kajti z njo se koristijo vse panoge, nekatere še v večji meri od tekstilne, Zato moramo vzrok temu nesorazmerno .Hitremu razvoju iskati drugje, ne v; pfirodnih, ampak v umetno ustvarjenih pogojih za hiter razvoj, A kateri so bili ti umetni predpogoji? To je bila vsestranska zaščita tekstilne industrije s strani države, politika zaščitnih carin, privilegijev pri snovanju tekstilnih podjetij, državnih naročil itd. Carina na uvoz gotovih tekstilnih izdelkov je neprestano rastla. Tako je bila po podatkih, zbranih pri anketi Delavskih zbornic,, carina na 1 kg tekstilnih fabrikatov 1925, ko se je začela izvajati politika zaščite »domače« tekstilne industrije, pribl, 11 din, 1928 že 16 din, 1931 že 22 din, a 1934 24 din. Z ozirom na cene uvoženega tekstilnega blaga je carinska tarifa te cene povečavaia I. 1925 za 15 odst., a 1. 1934 že za 54 odst. Z druge strani pa je carina na uvoz tekstilnih surovin in polfabrikatov neprestano padala. L. 1925 je znašala na 1 kg 4 din, a 1934 le 3 din. »Domača« tekstilna industrija je bila torej carinsko vse bolj zaščitena. Snovale so se nove in nove »domače« tekstilne tovarne, da izkoristijo to zaščito. Uvoz tekstilnih surovin in polfabrikatov, ki so jih rabile »domače« tovarne, je neprestano rasel in bil vse nižje ocarinjen, a uvoz tekstilnih fabrikatov je radi vse višjih carinskih ograj neprestano padal. Inozemsko blago ni moglo več konkurirati »domačemu«. Evo številk: h orje v roman »Matija Oo-rjan«, Job Gorše tovo delo »Ooktor Valentin Zarnik«, kateremu očita začetništvo in površnost, sledi pa še nekaj krajših ocen in ob koncu dr. S i j anc a prikaz Steletove »Ptujske gore«. 'Revijo urejuje dr. VI. Kralj. Izhaja vsak mesec in stane na leto 100 dinarjev. ~T‘ Slikar M. Sternen 70letnik Včeraj je obhajal 70 letnico plodonos-nega življenja znani slovenski slikar Matija Sternen. Rodil se je 20. IX. 1870. na Verdu pri Vrhniki. Sternen je študiral na dunajski Umetnostni akademiji. Na j večji vpliv na njegovo umetniško oblikovanje pa je imek> njegovo ‘bivanje v Monako-vem. Tu je bil v družbi Antona Ažbeta in njegovega kroga slovenskih slikarjev ter se končno odločil za impresionizem. L. 1908. je obiskal še Pariz, kjer se je seznanil s francosko umetnostjo in spoznal zlasti moderno francosko slikarstvo. Od tu se je v mil v domovino in sodeloval pri Spomeniškem uradu, kjer je ostal tudi po vojni. Sprejel pa je tudi mesto risarskega učitelja na tehniški fakulteti ljubljanske univerze. Izvedel je vrsto restavracijskih del, ki so pokazala njegovo izv-KSino poznavanje slikarske tehnike in vrsefko umetnostno kulturo. Je odličen poznavalec fresk. Slikal te krajine (Gorenjska in Ljubljana), portrete in akte. Imel je vrsto samostojnih razstav, razstavljal pa je stalno tudi na skupnih razstavah slovenskih umetnikov. Med člani impresionistične generacije je eden izmed najdetavnejštli. Njegova delavnost ni opešata niti v sedanji visoki starosti, ki jo je dočaka!. Zato mu ob 70 letnici želimo še mnogo uspehov. — •Njegov jubilej je pa tudi važen jubilej slovenske umetnosti sploh, zato se ga spominja tem topleje in mu izreka tudi o btej priložnosti svoje priznanje za njegovo delo. 50 letnica dr. Fr. Vebra V-čeraj je bil star 50 let slovenski filozof in univ. prof. dr. France Veber. Rodil se je v Gor. Radgoni 1. 1890 in končal gimnazijo v Mariboru. 2e v srednji šoli so ga zanimale filozofske razprave. Po končani gimnaziji je vstopih v bogoslovje, kjer pa ni našel tega, kar je pričakoval njegov mladostni filozofski duh. Izstopil je in odšel v Gradec, kjer je postal učenec ustanovitelja avstrijske filozofske šole prof. Mainonga. L. 1917 je doktoriral iz filozofije in klasične filologije. Njegova disertacija, napisana v vojski, je bila nagrajena na univerzi v Gradcu. Po vojni je prišel v Ljubljano ter se kmalu uveljavil na mladi slovenski univdrzi. Postal je docent, 1. 1923. izredni in 1. 1928. pa redni profesor. Vzgojil je vrsto filozofskega naraščaja, med katerim so nekatera danes znana imena. Izredne zasluge ima tudi za slovensko filozofsko terminologijo. Svoja filozofska spoznanja in gledanje na svet je tolmačil v mnogih spisih in knjigah. Naj omenimo »Uvod v filozofijo«, »Analitična psihologija«, »Sistem filozofije«, »Idejni temelji; slovanskega agrarizma«, »Knjiga o Bogu«, »»Nacionalizem in krščanstvo« ter novejša »Vprašanje stvarnosti«. Dr. Ve-berjeva filozofska delavnost sega na najrazličnejša področja človeške de’avs nosti. Imel je tudi mnogo popularnih predavanj, kjer je skušal tudi širši krog pridobiti za svoj filozofski nazor. Ob 50-letnici je njegovo delovanje še v polnem razmahu. je pri nas cenejša kot drugod, toda z druge 1925 1928 1931 1934 Surovine in predivo ji8,5 736 2341 928 30,9 710 11,7 916 Fabrikal-i .... 29,6 2,611 22,9 1.587 10,6 799 6,6 156 (Qp. Številke, razdeljene z vejico pomenijo mil, "kg, ki so razdeljene s piko, mil. din). Z druge strani pa so veliki tuji kapitalisti, ki so videli, da ni mogoče več uvažati radi vi- 1937 61.9 1.317 2 j 486 Iz tega vidimo ogromen padec uvoza fabrikatov, a porast uvoza surovin in prediv. Seveda je pri tem država mnogo zgubila, kar tiče carin. Krekič je izračunal, da je, če vzamemo carine leta 1925 kot merilo, država samo v letih 1931.—1934 izgubila 658,160.000 din. Letna subvencija tekstilni industriji iz državne blagajne je torej samo, kar se carin tiče, znašala od 1931—1934 povprečno 160 mil. din. Toda to še ni vse. To je le subvencija od carinske zaščite. Kaj pa vse mogoči privilegiji (posebni popusti pri obdavčitvi, pri nabavi strojev iz inozemstva, pri nabavi električnega toka itd.)? Kaj pa državna naročila? »Domača« tekstilna industrija je bila na ta način z državno pomočjo monopolni gospodar notranjega trga in je lahko diktirala cene tekstilijam, imela je poleg tega še celo vrsto privilegijev, a koristila se je obilno s ceneno delovno silo (povprečne delavske mezde v tekstilni industriji ne znašajo niti polovico družinskega minimuma in so -najnižji v Evropi). Evo, tu je tajna nesorazmerno hitrega razvoja tekstilne industrije. Iz tega 'pa lahko tudi objasnimo neverjetno hitro koncentracijo' v tekstilu in vdor tujega kapitala. S pomočjo drž. nabavk so se namreč zelo ojačala nekatera srbska podjetja, ki so začela koncentrirati tekstilno industrijo Srbije in Vojvodine v svojih rokah, a postopoma prodirala tudi v ostale dežele (na Hrvatskem ima n. pr. koncern Ilič še par svojih podjetij). soke carinske ograje, a da so v sami Jugoslaviji nastopili zlati časi za tekstilno industrijo, začeli pri nas ustanavljati svoja podjetja. Ta podjetja, ki so prav tako kot »domača« uživala vse privilegije, so kaj kmalu poleg dveh, treh »domačih« velepodjetij na Hrvaškem in Slovenskem postala gospodar v tej panogi. Tako je bila produkcija in prodaja iz leta v leto vse bolj skoncentrirana v rokah okoli 18 velepodjetij (4—5 srbskih, 2—8 slovenskih ter 8—10 tujih). Tuji kapital je bil pri tem seveda najmočnejši. Deset tisoči malih tovarnarjev in obrtnikov tekstilne stroke pa so bili potisnjeni ob zid. Državna zaščita je na ta način koristila predvsem maloštevilnim velepodjetnikom, ki radi velikosti svojih lastnih podjetij in radi vpliva, ki ga imajo preko bank, s katerimi so povezani na mnoga manjša podjetja, absolutno 'vladajo v tej panogi. »Zlati časi« tekstilne industrije so bili stvarno zlati časi peščice finančnih kapitalistov, ki so gospodarili v tekstilu. Toda ti zlati časi tekstilne industrije so sedaj naenkrat ogroženi. Že leto dni se čiijejo pritožbe tekstilnih industrijalcev nad težkimi časi, 'pomanjkanju surovin, zmanjšanjem notranjega konzunta itd. O tem in podobnem pa bomo pisali prihodnjič v zaključnem članku o razmotrivanjih v tekstilni industriji V naši državi. -sv. Elektrifikacija Dravskega in Ptujskega polja Vse Dravsko m Ptujsko polje je že‘nekaj let živo razgibano z akcijo za čimprejšnjo elektrifikacijo. Vršili^ so se razgovori med zastopniki interesentov in med kr. bansko upravo ter Elekterarno Falo. lnteresentje so večinoma kmetje, ki se živijo z žulji svojih rok, kar je menda vzrok, da vsa stvar gre tako počasi naprej. Končno se je 20. febr. 1939. 1. odločila banska uprava, vzeti iniciativo in izvedbo načrtov, ki jih je pripravila Elektrarna Fala, v svoje roke, in'sicer s sklepom I-e No. 41-1. Mi vsi srno se odahnili, ker smo videli v tem koraku skrb tudi za nas, kajti zmeraj smo imeli zavest, da smo na Štajerskem zapostavljeni; — toda prehitro smo si oddahnili: od tega sklepa je minilo polnih 18 mesecev, pa se ni storilo nič več 'n nič novega za elektrifikacijo naših krajev. Mi smo pripravljeni in je to kr. banski upravi dobro znano, na brezplačno delo, v kolikor ni treba strokovnjakov, damo svoj les in vožnje ter zemljišča brezplačno •— a ne gre nikamor. Vidimo pa, kako bohotno se širi omrežje marib. mestnih podjetij in ptujsko elektro-strojne zadruge po vsej okolici m daleč po Slov. goricah. Kako, da gre tema dvema? Pri nas gre za niz velikih vasi od Rač do Sv. Lovrenca na Dr. polju in od Podove do Vurberga. Seveda industrije nimamo, a to zaradi tega* ker ni- mamo elektrike, pripravljen je pa izredno visok konsum. Apeliramo ob tej priliki na kr. bansko upravo, da nadaljuje na začetem delu in nam svojo obljubo in sklep čimprej izpolni. Kapital, ki bo sem vložen, se bo visoko obrestoval. Ob času konjunkture bomo pa pri nas lahko pozabili izdatke. Plačujte naročnino samo z naslovom pravega naročnika! »VECERNIK« bolj in bolj naročajo prijatelji lista zlasti tudi z našega podeželja. Mnogi pa ne upoštevajo, kako važno je, da je naslov popolnoma točen. Saj je v istem kraju mnogokrat po več imenja-■kov! Zato je poleg navedbe krstnega in rodbinskega imena, stanu ali poklica, bivališča in pošte večinoma posebno važna tudi navedba hišne številke. Pri plačilih naročnine ni važno, kdo plača, marveč je važno, za koga plača, seveda vedno za tistega, ki je pravi naročnik in prejemnik lista. Ali pa je treba vsaj pripisati, za koga plača. Z drugo besedo: ako je Peter naročnik in prejemnik lista, naj bo Peter nakazovalec, čeprav kakšen Pavel zanj nakazuje! Isto velja za vsakršno dopisovanje. Uprava »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica 6. « Novice Letos bomo brali o Martinovem? Pomembnost poznih trgatev — Odlagajmo letošnjo trgatev do skrajnih možnosti! Pozne trgatve so znane prav za prav sele iz druge polovice 18. stoletja. Najbolj jih spoštujejo v odlični vinorodni pokrajini Rheingau v Nemčiji, koder rastejo v sončnih letih najbolj sočna, najbolj žlahtna, najbolj dišeča, pa tudi najbolj draga vina vsega vinorodnega sveta. Vprav tamkaj so najprej spoznali velike gospodarske koristi poznih trgatev. Sredi Rheingaua — med Wiesbadenom in Rudesheimom — je na desnem bregu veletoka Rena takoimenovano kronsko posestvo ali domena »SeliloB Johanis-berg«, 185 m nad morjem, nekdanja last očetov benediktincev v Fuldi, izza dunajskega kongresa 1. 1815. pa last knezov Metternichov z nekimi pravicami bivšega avstrijskega cesarskega dvora (desetina!) Od približno 450 ha posestva s pretežno intenzivnimi kulturami, čigar vrednost pred svetovno vojno so cenili na 10 milijonov mark, je v enem samem kosu nad 25 ha goric samo renskega rizlinga. Pridelek ni toliko obilen, kolikor je odličen. Vrednost le ene trgatve do H milijona in še mnogo več mark ni nobena redkost. Za gospodarstva očetov benediktincev je odrejala začetek trgatve na gradu Johanisberg opatija v Fuldi. (Fulda je mesto — približno tako veliko ko naš Maribor — v takratni nemški pokrajini Hessen-Nassau.) Tistega leta, namreč pred približno 170 leti, ko seveda še niso poznali železnice, telegrafa in telefona, je samostanski kurir (brzi sel) zbolel in se zakasnil z zadevno odredbo za nekoliko tednov. Tako so brali tistega leta namesto v oktobru šele v novembru in so dosegli doslej neznano in dotlej neshi-teno dobroto vinskega pridelka. Pozneje so. uvedli po Reingauu na sploh* pa med drugim tudi v Palaciji (Pfalz) in V Tokaju, pozne bratye, čijih začetek že danes v splošnem ni pred novembrom. Za naše razmere to pravilo ne more veljati radi čisto drugačnih podhebnih razmer. Vendar pa tudi pri nas oddavna priporočamo pozne trgatve z začetkom v glavnem šefe v drugi polovici oktobra* torej ne pred Terezijevim. Pozna trgatev se tud: pri nas>včasi lahko zavleče daleč v november. Določene podnebne in vremenske razmere se v nobenem drugem kmetijskem pridelku toliko in tako ne odražajo ko v pridelku naših goric. Letošnje leto je tako, kakršno nihče tudi od nas najstarejših ne pomni. Veliko moče, mnogo premalo sonca iri toplote, pa hladne noči so kaj slabi pogoji za dobro uspevaiije vinske trte. Največ zla pa je povzročila neusmiljena zima, ki le ponekod pomerila ali vsaj močno slabila večltib vfečletriega rastlinstva. Pri nas je hudo gospodarila zlasti po goricah in sadovnjakih, koder opažamo mnogo mučnega, počašhega umiranja... Kako težko se je spomladi prerinilo iz popja in očesja zeleno mladje, ki tu pa tam skozi vse leto ni moglo v veselo rast! Zlasti trsje je pokazalo razen tega tudi malo zarodka. Ko to pi- šemo, 20. IX., še nimamo pravega grozdja za zobanje. Letos bomo_ brezmala sploh brez njega. Je prekislo. .. Vendar ne obupavajmo! Narava lahko še marsikaj popravi. Lepi jesenski dne- vi delajo včasih čudeže. Ko bi bile noči oblačne — oblačne noči so naravno manj hladne in zato bolj tople, — dnevi pa sončni! Vsaj do Martinovega! To so seveda velike želje, ki jim more samo ljubi bog ustreči. Zadnji teden in dnevi ter zadnje ure so namreč mnogokrat najbolj odločilne. Počasna, dolga zoritev daje dobroto. Zato jo nahajamo v severnih pasovih vinarstva, ne pa na vročem jugu. Kdo iz naših vinorodnih krajev še ni paberko- val v pozni jeseni pa tja v zimo po kaki gorici!? Kako slasten je pozabljeni grOz-dič! Celo kak martiiiščak je včasi mnogo boljši ko grozdje, ki ti ga nudijo na mestnem trgu za drag denar. Dokler nas ne prehiti trda slana in suhi sneg... Da ne bo treba misliti na tisto, za vse jugoslovansko vinarstvo tako neizrečeno škodljivo umetno slajenje z industrijskim sladkorjem, sklenimo: Odlagajmo leto- šnjo trgatev do skrajnih možnosti! Do Martinovega? Morda pride »meniški kurir iz Fulde« in tudi nam prinese doslej neznano in doslej nesluteno dobroto slovenskega vinskega pridelka iz leta 1940. Andrej Žmavc. .feKVV'. K, ; . • mm V/MT/i-. r ■ Ob otvoritvi nove šole CMD na Kozjaku Jutri bo pri Sv. Treh kraljih na Kozjaku pomembna svečanost. CMD bo otvorila svojo tretjo ljudsko šolo na grebenu Kozjaka in s tem kronala svojo nesebično delo na narodnem, kulturnem in prosvetnem polju ter dokumentirala, kako skrbi za našo mejo in kako si zamišlja reševanje raznih aktualnih obmejnih problemov. Nova zgradba na Kozjaku, kamor bo zahajala obmejna mladina črpat znanja za poznejše življenje, je plod vztrajnega, nesebičnega in načrtnega dela ob meji, je neke vrste banka, v katero je vložila družba svoj kapital, ki se bo bogato obrestoval. Te Obresti pa ne bodo obogatile onega, ki je vložil kapital, ampak bodo obogatile našega revnega, poštenega in trdnega obmejnega človeka s tem, da se bo njegova mladina vzgajala v duhu, ki je odlikoval Haše prednike, ki so nam ustvarili ljubljeno domovino. Obogatil pa bo tudi ves narod, ki z zaupanjem gleda v obmejne naše vasi ih postojanke. Narodno trden in zaveden, kremenit, značajen in pošten obmejni prebivalec je oria naša narodna predstraža,' ki bo kljubovala vsem duhovnim in idejnim vetrom ,ki bi zaveli od katere koli strani in hoteli zastrupljati naš rod. Vse to pa dobi obmejni človek v šoli, v učiteljici naroda, v vzgajališču generacij in pripravljalnici za težko življenjsko pot. Čim bolj utrjeni bodo oni, ki bodo hodili po tej poti, čim odpornejši in krepkejši bodo v vsakem pogledu, tem laže bodo pregazili in premagali bodičasto trnje in si s tem napravljali življenje slajše in udobnejše. Mnogo zahteva današnja doba od človeka, a še več od obmejnega človeka, ki ima premagati na stotine gospodarskih, socialnih in narodnostnih ovir, ki še mu postavljajo na pot.# Zato. je treba polagati, že iz teh razlogov, na izobrazbo ob- Konec septembra dobimo nov sladkor Pridelovalci sladkorne pese so letos omejili obseg setve zaradi tega, ker jim dosedanja odkupna cena ne nudi doyolj-tio odškodnino za delo iri stnJške, k! šo pri tej rastlitli večji kakot pri Večini drugih kulturnih rastlin* S posebno uredbo določena cena din 32.— za 100 kg franko vagon tovorna postaja pridelovalcem ne zadošča ter so začeli akeijo, da bi se cene povišate Vremenske prilike za šlaSkohio peso v Vdjvddini. in Sremu, kjer je zanje najugodnejši teren, so iako dobre, tako "da je pričakovati, da bo letošnja žetev zadovotula proizvajalce tako po množini pridelka kakor tudi pc odstotku sladkorja, čeprav je ietos s sladkorno peso jkjšejaria površina zemlje manjša, pričakujejo strokovnjaki vendar le, da bo letošnja proizvodnja sladkorne pese lahko krila domačo potrebo sladkorja. Kampanja sladkorne pese se bo pričela v prihodnjih dneh* konec septembra pa bo na trgu že sladkor letošnjega pridelka. mejnega človeka vso pažnjo in mu nuditi vse možnosti, da se lahko izobražuje. To je naša človečanska, narodna in državljanska dolžnost, katero moramo izvrševati s 100% vestnostjo in resnostjo tam na terenu, tam zunaj ob meji, na grebenu Kozjaka. Za to delo moramo skupno žrtvovati vse in naj ne bo med nami nobenega, ki tega dela ne bi kakor koli podprl. CMD, v kateri je organiziranih na tisoče in tisoče zavednih Slovencev širom naše domovine, je brez oklevanja takoj, ko je na podlagi dobljenih podatkov, proučila položaj in stanje šole pri Sv. Treh kraljih, sklenila postaviti nov, svetel in udoben hram prosvete. S tem je pokazala, koliko se trudi in žrtvuje za uboge kozjaške malčke, zdravega, a v bedi živečega naroda. To delo naj bo zopet opomin vsem onim, ki bi lahko pomagali, a se odtegujejo, ki bi lahko žrtvovali, pa tega ne delajo, ki bi lahko zidali, pa podirajo. Dejstvo, da je spet učiteljstvo tu na delu, ki je akcijo za novo šolo započelo, zainteresiralo vse in tudi akcijo končalo ter izročilo njen sad kmečkemu narodu, je zopet veren dokaz, da so vse klevete, ki so naperjene proti učiteljstvu, češ da ne dela za narod in z narodom, ničeve, kajti dokazi pričajo o delu, ki ga opravlja. V nedeljo pa vse, kar čuti z našim obmejnim ljudstvom, in vse, kar ljubi naš obmejni Kozjak, k Sv. Trem kraljem, da bomo tako skupno manifestirali narodno, prosvetno in kulturno delo našo CM'D. — vr. Uredba o odtujevanju nepremičnin Ministrski svet je na predlog pravosodnega ministra izdal novo uredbo, s katero se ukinja veljavnost uredb z zakonsko močjo glede omejitev odtujevanja nepremičnin na področju apelacijskih sodišč v Ljubljani, Zagrebu in Novelu Sadu. Navedene uredbe so veljale za ozemlje vseh krajnih sodišč s področja okrožnih sodišč v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani, Novem mestu, Varaždinu, Bjelovaru, Somboru, Subotici, Veliki Kikindi, Petrovgradu in Beli Cr-kvi. Po predpisih teh uredb je bil v tem o. Pred izpraševalno komisijo apolacijske-ga sodišča v Ljubljani sta napravila izpit za vočeee pisarniške uradnike -višja sddnopisaf-niška oficiala Alojz Zapušek pri okrožnem sodišču v Celju ter Milan Vončina pri okrajnem sodišču v Konjicah. Zemljiško knjižni izpit sta položila pred isto komisijo sodna kanclista Ivan čelhar od Sv. Lenarta v Slov. gor. ter Milan Gostie iz Radovljice* ozemlju dovoljen prenos lastništva nepremičnin na temelju pravnih poslov med živimi samo po odobritvi posebnih komisij za prenos nepremičnin. Ta omejitev sedaj ni več v veljavi. Neizpremenjena pa ostanejo Zakonski predpisi o pridobitvi lastnine rta zemljišča, ki so v zvezi z vojaškimi Utrdbami ih katera se nanašajo nd državno ob ratnbo. o. Minister za pošto je pooblastil ravnatelje poštnih direkcij* da lahko v bodoče sami nastavljajo uslužbence na izpraznjena mesta. Interesenti se naj torej v bodoče obračajo s svojimi prošnjami na pTistojne direkcije in ne na ministrstvo, ki bo take prošnje prosicem vračalo. V slučaju potrebe bodo objavljeni razpisi mest v dnevnem tisku, za enkrat so vsa mesta zvaničnikov in služi-teljev Zasedena. o S stišiihiee za finielj je padla 70 letna dekla Jera Strahovnikova iz Velenja irt dobila nevarne notranje poškodbe. Pre* peljali šo jo v slovenjgraško bolnišnice*. Neumorno delo slovenjebistriške podružnice SPD Navdušeni in požrtvovalni planinci so odkrili lepote južnega Pohorja Pred nedavnim je bil Občni zbor delavne slovenjebistriške podružnice SPD. Podružnica, katero je ustanovil 1922. takratni sodnik v Slovenski Bistrici, g. Štefan Vodošek, se je. v prvih Jetih svojega delovanja omejila na,zbiranje članstva, vzbujanje veselja in zanimanja za planine ter markiranja potov na južno Pohorje k Sv. Urhu in k Sv. Trem kraljem, na mirno Tinje in Šmartno. Na občnem zboru 1. 1930. pa je takratni šolski upravitelj v Tinju, g. Josip Tomažič sprožil misel o zgraditvi potrebne planinske koče pri Sv. Treh kraljih, ki bi nudila zvezno postojanko na poti preko Pohorja — od Maribora Rrelco Sv. Arena — Trije kratji — Pesek, Senjorjev dom v Siovenjgradee; druga, pač najlepša pohorska, pot.pa vodi iz Slovenske Bistrice skozi pohorski Vintgar, mimo bistriškega slapa Šuma k Sv. Trem kraljem, pa Veliki vrli, mimo črnega jezdra, Ploševe bajte ali Bajgota do lobniškega slapa Šumika preko Smolnika v Ruše. Tedaj je isti občni zbor rta predlog Tomažiča ter na priporočilo takratnega fiadžoriiika podružnice SPD, dr. Senjorja Sprejel sklep o zgraditvi slovenjebistriške planinske koče. Pomlajen društveni odbor je neutrudno zbiral denarna sredstva, kupil, zemljišče j ter spomlad} 1934 pričel z graditvijo. . Dom je bil zasilno še isto leto Ptvorjen. Žfe leta 1936. je podružnica zgradila po zaslugi sedanjega načelnika dr. Žnideršiča Antona 16 m visok razglednik na Velikem vrhu, od koder se nudi največji in najlepši razged na vsetp Pohorju. Svojo 15!etnicd jfe slavila podružnica z otvoritvijo romantične poti ob potoku Bistrici skozi »Pohorski Vintgar«. Leta 1938 pa je Ob dvajsetletnici Jugoslavije odkrila na domu spominsko ploščo. Na njenih velikih planinskih prireditvah — »pohorski shod« nazvanih, — je sodelovalo več pevskih društev, tako »Lipa« iz Slovenske Bistrice, šolski mladinski zbor iz Tinja, Živkov septet, Celjsko pevsko društvo ter igrala tovarniška delavska godba iz Gornje Bistrice. Za propagando je poleg številnih časopisnih člankov skrbel foto-odsek z povečavami na velesejmu v Ljubljani in Mariborskemu tednu. Da se je razvila okolica Slovenske Bistrice, Tinje in Šmartno v izletniške in letoviščarske kraje, je zasluga slovenjebistriške podružnice SPD* saj je doslej izcmla že dva krasna prospekta o južnem Pohorju — z Velikim vrhom ter vso njegovo okolico. Letos je planinka in. smučarka OJclnger Rezi obnovila potrebne markacije tako,. da se ne more noben pravi nedeljski izletnik izgubiti, razen če želi rdečo piko na vsakem drevesu... (odgbVor piscu članka »Od Peska do Sv. Treh kraljev« v »Veterniku«.) Tako so markirane poti predvsem iz pohorske prestolnice Slovenske Bistrice, (katero čaka lepša ^bodočnost po izgraditvi vodovoda s Pohorja ter po tlakovanju ceste!) preko ljubkega Tinja do Planinskega donla pri Sv. Treh kraljih (3 ure); čez Šmartno do Ramšaka se lahko pelješ z avtom po krasni cesti, (ki po lepoti in razgledu le malo zaostaja za pohorsko k Arehu), od koder je skozi pravi jelov in smrekov gozd le eno uro peš do največje pohorske cerkve, nadalje k razgledniku na Velikem vrhu, mimo Ploševe bajte k Šumiku ,ali hiimo črnega jezeta na Pesek (3 ure), k Ruški koči (3 ure) po krasni gozdni poti, po kateri bodd prišli gotovo številni izletniki, ki se bodo pripeljali po pohorski cesti, saj bo od Ruške kbče potreben izlet ali k -Sv. Trem kraljem, ali pa mitto lobniškega slapa Šumika na Klopni vrh. Iz poročil posameznih odbornikov je pa razvideti, da je obisk V domu kljiib letošnjemu slabemu vremenu zadovoljiv, da je dom letos prvič bil zaseden od letoviščarjev skozi dva meseca, da je bil dolg pri Hranilnici Dravske banovine v Mariboru zhižan od 90.000 din na 60.0d0, da ima 96 članov ter letos ustanovljeni mladinski odsek. Pri dorriri bodo nujno potrebna popravila, kakor tudi izpopolnitev opreme v sobah, Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor z načelnikom dr. An-toribm Žnideršičem, podnEtčeiriikom dr. .Franjo Muhičem, blagajnikom Franjo Kacom, tajnikom Nande Korpnikom ter gospodarjem Herbert Mačkom. V odboru so še: mestni župan dr, Boštjan Schaubach, dr. Simon Jagodič, ga. Irma Rasteiger, Pelko Maks, Vel-diii Joško, Jože Rupnik za nflždihski Odsek, Ojcinger Rezika za markacijski in zimskošportni odsek, Jilg Ivan za foto-odsek; namestniki so: dr. Gorup Milan, Miloš Tajnik in trgovec Drago Lepšina. Nadzorovalna računov Maček Viktor in Maks Zaff. Zaupniki pa so: za Tinje župnik Urh Hafner, za Kebelj šolski upravitelj Ivo Pavlič, za Šmartno Tomažič Stanko, za Gornjo Bistrico Karlo Bitežnik in za Laporje Ivan Vaupotič, učitelj. fflarn&or Navodila za »letalski napad" Na 'osnovi uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka se izda sledeča naredba za območje mesta Maribora: Med 25. in 28. t. m. bo v Mariboru po odredbi nadrejenih oblastev dnevna vaja v obrambi pred letalskimi napadi. Pretečo nevarnost bodo naznanili sledeči znaki: a) več hitro zaporedoma si sledečih topovskih strelov; b) tri minute trajajoče tuljenje občinske sirene s prekinitvami (okrog 6 do 10 minut); c) tri minutno prekinjeno zvonenje cerkvenih zvonov, po načinu »plat zvona«. Prenehanje nevarnosti bodo označili naslednji znaki: a) tri minute trajajoče neprekinjeno tuljenje občinske sirene; b) tri mi-jiute trajajoče neprekinjeno pritrkovanje zvonov. Dne 27. in 28. t. m. je prepovedana običajna raba tovarniških siren. Predpisi za ponašanje prebivalstva. Osebe, katere so ob času objave znaka nevarnosti na ulicah in na drugih odprtih prostorih, morajo te kraje takoj zapustiti in se podati v bližnje hiše, veže, pod oboke itd., tako da bodo zakrite pred opazovanjem iz letal ter obenem zavarovane proti letalskemu napadu. Osebe, ki jih zateče znak nevarnosti v bližini javnih zaklonišč, naj se podajo tja, dokler, je, še prostora v njih. V poštev pridejo javna zaklonišča: na Aleksandrovi cesti 54, v carinski pošti, na Meljski cesti 26, v gradu na Trgu svobode, na Rotovškem trgu, na Kralja Petra trgu 4, v hiši g. Stamoia, na Fr^nkopanovi cesti 27. Vsa javna zaklonišča so oskrbljena z napisi. Osebe, katere so ob času objave nevarnosti v javnih lokalih, pisarnah, stanovanjih in ostalih zaprtih prostorih, naj se poslužijo hišnih zavetišč, ako obstojajo, sicer pa morajo ostati v teh prostorih tako dolgo, da je objavljen znak prenehanja nevarnosti. Osebe, ki se nahajajo na polju v občinskem območju in daleč od stavb, poiščejo primerno kritje (v jarku, jami itd.). Vrata vseh poslopij je treba takoj po objavi znaka nevarnosti zapreti, okna odpreti, njih zastore (roloje) pa se mora spustiti oziroma naokneci (polknice) zapreti. Stati ob oknih in gledati ven je prepovedano. Vozila z vprežno živino morajo vozniki takoj odstraniti iz glavnih prometnih cest v stranske ulice ali ceste. Živino je izpreči in na kratko privezati, v skrajnem primeru tudi na vozilo, ki pa mora biti zavrto. Privezati živino ob hidrante in pri studencih je nedopustno. Motorna vozila je treba ustaviti na krajih, kjer ne bodo ovirala prometa rešilnih in gasilskih voz, in sicer ob robu desnega cestišča v smeri vožnje. Ustaviti jih je treba najmanj 10—20 m daleč od hidrantov, studencev, cestnih križišč in mostov. Prepovedano je postaviti kakršnakoli vozila pred vhodom v javna zaklonišča, bolnice, rešilne postaje, na prometnih otokih, mostovih na cestnih ovinkih ter v ozkih in nepreglednih ulicah. Potniki morajo iz ustavljenih vozil izstopiti in se skriti v bližnja poslopja. Trgovine je treba po znaku nevarnosti zapreti in spustiti železne zastore na izložbah in vratih. Kupci, ki bi se ob tej priliki nahajali v trgovini, morajo tam počakati skupno z nameščenci do znaka prenehanja nevarnosti. Vsako postajanje po ulicah in odprtih pro- I štorih je prepovedano. Na ulicah smejo biti | le sledeče osebe: lastniki stojnic in odprtih prodajalnic (na trgih) in potniki, ki gredo na kolodvor, ter bolniki in zdravniki pri iskanju, oziroma izvrševanju zdravniške pomoči.. Ta naredba stopi v veljavo takoj po objavi oziroma doznanju letalskega napada. Vsaka kršitev navedenih predpisov se bo kaznovala po čl. 69. zakona o notranji upravi z globo od 10—500 din, ob neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1—10 dni. — Predstojnik mestne policije: Stanko Kos s. r. CESTNA POPRAVILA Glavna prometna žila preko Slovenskih goric v Ljutomer, kjer se vrši .avtobusni promet, je na gotovih mestih zelo ozka in je potrebna popravila. V Berkovcih so na ostrem ovinku razširili cesto na ta način, da so razširili most preko potoka. V Bo-lenečovcih so pod cesto napeljali velike propustne cevi, da se lahko voda odteka. Treba ,pa še na različnih mestih mnogo del, predvsem bi bilo potrebno odstraniti nevarne in nepotrebne ovinke. Pretresljiv prfoor... se je nudil včeraj opoldne v Manjini ulici ljudem, ki so bili priča obiuu mladega moža, ki je pretresljivo okaje v pretrganih stavkih pripovedoval pasanioni svojo nesrečo. Nedavno je posodil nekemu prijatelju vso svojo dediščino 15,000 denarjev. ki pa mu jih le-ta ni hotel vr;i't: iz enostavnega razioga. ker mu :ih ;e naje že vrnil. Zato je prvšlo do •! spr./r.zunta rn je bila v tej zadevi včeraj -aznrava na tukajšnjem sodišču. Mladi mož je tožbo izgubil in z njo svojih 151000 dinarjev. Obup je privedel. mladega moža že tak« daleč, da je obljubljal med strašnimi izbruhi joka. da si bo končal živtfenie. Pa-santje, ki se jim je mož smili5, so ga tolažili in se spraševali, kakšna bi tv'la pač nezmotljiva božja razsodba v tem primeru. Zborovanje pekovskih mojstrov- Včeraj popoldne, je bilo pri Gambrinu veliko zborovanje mariborskih in okoliških pekovskih mojstrov, ki ga je vodil predsednik g. Jakob Koren. Ta je v daljšem poročilu obrazložil novo uredbo o kruhu.in o prodaji ter o delu v pekarnah. Nočno delo. v pekarnah je prepovedano. Predvideno je maksimiranje cen kruhu v vsej Sloveniji. Nove cene bodo takšne, da peki pač ne bodo mogli več dostavljati kruha po preprodajalcih, ker bi se s tem'režije zvišale. Ce bi ne bilo preprodajalčev, bi bil lahko kruh cenejši. Izgloda,, da bo odlok banske uprave to tudi upošteval. Pečenje kruha po gostilnah ograža mestnega obrtnika, podeželskega pa bo skoraj uničilo. Zato je pričakovati, -da bo banska uprava prepovedala tudi gostilničarjem servirati sveži ,kr.uh gostom in da bo uvedena stroga kontrola. Kruh za zasebnike, ki ga prinašajo v pekarne v peko, bodo izdajali šele po 18. uiri, tako da si bodo morali tudi ti zasebniki nabaviti pri peku kruh vsaj za tisti večer. Nato se je razvila daljša debata glede ponedeljskega in gie-.de. prodaje svežega kruha. V nedeljo ob 14.30 uri WSi na veliko motoeiklistiino in avtomobilsko dirko na Teznul Aprovizacija v mestnih občinah Pretekli teden je bilo na konferenci v predsedništvu vlade v Beogradu sklenjeno, da se bo poverila mestnim občinam naloga, skrbeti za prehrano prebivalstva na ta način, da bodo ustanovile svoje aprovizacijske ustanove. Sredstva za to naj bi se črpala iz kreditov, ki so bili prvotno določeni za ravnateljstvo za prehrano, pa so ostali neizkoriščeni. Po zadnjih poročilih iz Beograda je načrt za to uredbo že izdelan v sporazumu z bansko upravo banovine Hrvatske. Načrt določa, da se mora v vsakem mestu ustanoviti poseben odbor mestnih svetnikov za aprovizacijo prebivalstva z najvažnejšimi živili. Finančno poslovanje tega odbora bo ločeno od mestnega proračuna, tesno pa bo sodelovanje s Pri-zadom. Objava uredbe se pričakuje tekom prihodnjega tedna. VELIKE TEKME V ODBOJKI bodo v nedeljo 22. t. m. na letnem telovadišču Sokola matice. Tekem se udeležijo najboljše vrste Jugoslavije. So to vrste žup Ljubljana, Zagreb, Beograd in vrsta iz Maribora, ki je ofioijehii prvak Jugoslavije. Tekme se pričnejo zarana ob 9 in vabimo vse, ki se zanimajo za odbojko, da si te tekme ogledajo. 300 PISEM UAit.iJiKMII Zdravnikova soproga Anica Zavadiiiko-,va s Trga Svobode j;: prijavila policiji da ji je nekdo v njeni odsotnosti, ko je bila na letovanju •* Splitu, ukradel 300 do 350 zasebnih pisem. Tal je odprl omaro s ponarejenim ključem. 'To zagonetno tatvino, ki izvira menda bolj iz radovednosti kakor pa iz koristoijublja, raziskuje sedaj policija. TRGOVSKEMU IN OBRTNEMU NARAŠČAJU V MARIBORU Sokolsko društvo Maribor-matica želi na novo oživiti delovanje obrtniško trgovskega naraščaja. Ustanovilo bo oddelek za moški in oddelek za ženski obrtniško trgovski naraščaj v starosti od 14 do 18 let. Bolj kakor ostala mestna mladina, je ravno trgovska in obrtniška mladiha potrebna organizacije, ki ji nudi posebno v sedanjih težkih časih možnost pravilne telesne in duševne vzgoje. Sokolska vzgoja nudi v polni meri vse te možnosti, ona se je prilagodila potrebam današnjega časa, sokolska vzgoja je telesna, duševna, narodna in demokratična, občevanje med Sokoli je bratsko. Sokolska vzgoja vas bo usposobila, da si boste v življenju laže priborili čim boljše mesto. Marsikateri ugledni obrtnik in trgovec se ima za svoj uspeh v življenju zahvaliti sokolski vzgoji. Zato ne odlašajte več! Pristopite k obrtniško trgovskemu naraščaju Sokol- skega društva Maribor-matica! Prijavite se pred telovadno uro pri vaditelju! Pripeljite s seboj še svojega tovariša (tovarišico). Za ženski obrtniško trgovski naraščaj so telovadne ure vsak ponedeljek in četrtek ob 20. v Cankarjevi šoli, za moški obrtniško trgovski naraščaj pa vsak ponedeljek in četrtek ob 20. v klasični gimnaziji. — Uprava in načelstvo Sokolskega društva Maribor-matica. m Zanimiva razstava v Brezju. Gospodarsko društvo v Brezju pri Pobrežju priredi danes in jutri v Lešnikovi dvorani zanimivo razstavo sadja, zelenjave in malih živali. Vstopnine ni. ® Moderne budilke o ****** iIbir* w - nizke cene N< Jljer/tV sin. Gosposka ulica 15 m G. Franc Volk iz Studcncev nas je naprosil v zvezi z včerajšnjo notico v našem listu za objavo, da ni izginil neznano-kam, temveč da se je moral preseliti radi zlobnih jezikov. m V nedeljo koncert v parku. V primeru ugodnega vremena priredi vojaška godba pod vodstvom kapelnika Jiraneka jiift-if v nedeljo, dne 22 t. m. od 11. do 12. v mestnem parku promenadni koncert. m Preprogo vredno 1200 din je nekdo ukradel ženi trgovskega potnika Tereziji Tarkuševi iz Miklošičeve ulice 2. m V Zemum so se peljali skozi Maribor uemški bolničarji in bolničarke, kjer bodo nameščeni v taborišču za besarabske Nemce. Bilo je 100 bolničarjev — pripadnikov SS oddelkov — ter okoli 50 tako zvanih ^rjavih sester" tkakor v Nemčiji te bolničarke nazivajo. Vsi so bili uniformirani. m 2tuiin in nevesta stara skupaj 138 let. Te dni sta stopila v Mariboru pred oltar 90 letni Ljudevit pl. Raizner, podpredsednik banskega: stola v Zagrebu v p. ter 68 letna Jožefa Krcivoj, uradnica v p. iz Zagreba. Pozor/ Najveija izbira Muzikali! po originalnih cenah v hiši glazbe „Harmola“ - Pmre Oto * Motociklistična in avtomobilska dirka v nedeljo ob 1430, Tezno. m Ali res še nimate nove srečke drž. razredne In' V' kralkem se zopet prične novo kolo državne razredne loterije, ki je tudi ob priliki svojega nedavnega glavnega žrebanja razdelila tudi v naši ožji domovini celo vrsto večjih dobitkov. Ker je zanimanje za žrebanje drž. razredne loterije baš v današnjih težkih časih izredno veliko, se priporoča, da si čimpreje nabavite nove srečke državne razredne loterije, ki so v veliki izbiri na razpolago v naši hiši sreče bančni poslovalnici BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica štev. 25 (tel. 20-97). Glej v ostalem oglas v današnji številki. * Jutri 22. s?p‘., ob priliki; velike cerkvene slavnosti vsa vljudno vabila gostilničarja Lebe, Razvanje . * GR5C OSET — Sladki vinski mošt * Zobozdravnik dr. ŽGUR zopet redno ordinira. * Izredni občni zbor organizacije tekstil* nih tehnikov se vrši 22. sept. 1910, ob 9. uri pri „Orlu“. Odbor. DOSPELI KLOBUKI NAJNOVEJŠIH OBLK PRI A. HEDŽETU, MARIBOR * Institut de danse Pečnik otvori sredi oktobra svoj plesni tečaj. m Društvo Rdečega križa na Teznem priredi v nedeljo, 22. t. m., ob pol 15. koncert na vrtu gostilne Sabeder na Teznem. Vas vabi odbor. m Zdravniško dežurstvo OUZD za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim. svojcem ima v nedeljo 22. t. m., g. dr. Toplak Lojze, Porežje, Aleksandrova Gl m Sokolsko gledališče v Studencih bo nocoj ob 20. odprlo novo sezono. Uprizorili bodo nad vse zabavno igro v treh dejanjih „Zadrega nad zadrego", ki jo j« režiral K o r č e. PORTRETNE FOTOGRAFIJE, loto JAPELJ, Gosposka 18/1. * Jesen in zima na Jadranu! Društvo jugoslovenskih upokojenih častnikov in vo* jaških uradnikov ima v Bjdi — Boka Ko* torska — svoj lastni dom, ki je v poletnih mesecih bil vedno popolnoma zaseden, •Krasno južno podnebje, od vetra zaSči* tena lega doma, lepi sprehodi po oba* lah sinjega Jadrana in gozdovih pinij, odlična oskrba in izvrstna prehrana, vse to omogoča tudi jeseni in pozimi prav’prijetno in zdravo bivanje. Cena oele oskrbe din 46— dnevno tudi za nečlane. Po* drobnejša pojasnila daje Združenje penz. oficir a i voj. činovnika kraljevine Jogo5 slavije, Beograd, Prestolonaslednika trg5) kakor mestna uprava istega zfdntžejija v Mariboru. * SLIKE ZA DIJAŠKE KNJIŽICE. Foto5 JAPELJ, Gosposka 18-1. e* Za veliko medklubsko motociklistično in avtomobilsko dirko se je prijavilo rekordno število tekmovalcev iz vseh krajev Jugoslavije. Prireditev se vrši v nedeljo, 22. L m., ob 14.30 na dirkališču Tezno in bo brez dvoma vzbudita med; občinstvom veliko navdušenje. Predprodaja vstopnic pri „Putniku“. Avtobusi na razpolago od 13. ure naprej. * Motociklistična in avtomobilska dirka v nedeljo ob 143», Tezno. * Grajski idno. Samo vključno do nedelje vesela komedija „Pevec zapeljivec". Smeh, petjev zabava in zopet smeh. — Pride: ,.Štiri hčerke profesorja Sempa". * Union kino. Velenapeti senzacijonalni pustolovni covbojski film „Zoro maščevalec". Film vratolomnega tempa in nevarnih podvigov. * Esplanade-kino. Velefilm ,,Hotel Im* perial“. Krasna globoka vsebina, petje donskih kozakov. Isa Miranda, Ray Mil-Iand, Ernst Verebes. * Zvočni kino Pobrežje. 21. in 22. sept. j,V carstvu v*lčka“ s dodatkom smešmcrt in Fox Novosti. Tekstilnemu delavstvu so spet zvišali mezde Zveza tekstilne industrije dravske banovine je na zadnji seji sklenila, da predloži svojim tekstilnim industrijam, da povišajo delavske mezde za 0.50 din na uro, To zvišanje je že veHk del tovaren izvedel, le pri nekaterih so ostale mezde še nepovišane. Od začetka vojne, torej v enem letu, so bile mezde tekstilnemu delavstvu 4 krat povišane. Prvič so bile povišane lanskega novembra za 10%, drugič februarja za 0.25 din na uro, tretjič maja tudi za 0.25 din na uro in četrtič sedaj, ko so povišane za 0.50 din na uro. Ker je pred vojno minimalna mezda znašata .približno 3.— din in je bila od no- vembra do danes povišana za 1.30, pomeni to, da so se mezde tekstilnega delavstva v enem letu zvišale za čistih 43%. Ker pa je naša tekstilna industrija že pred vojno plačevala vedno večje mezde kot so minimalne, in sicer po statističnih podatkih povprečno 4.— din na uro, znaša povišanje mezde: 10% =0.40 plus 1.—, skupaj 1.40 din, kar pomeni z baze 4.— din povišanje za čistih 35%. Draginja raste dnevno. Ker so se kmetski proizvodi n. pr. podražili za 100 do 200%, obleka za 30 do 40%, obutev nekaj manj, stanarine pa sploh niso višje, je iz .povišanja mezd tekstilnemu delav- stvu razvidno, da gre povišanje mezd paralelno z draginjo. 32 delavk odpuičenih Z verodostojne strani smo obveščeni, da je Mariborska tekstilna tvomica Mauthner v Melju včeraj odpustila 32 delavk. Odpuščene delavke so ali poročene ali pa živijo doma na posestvu. Vsaka odpuščena delavka je dobila 30 kg uroke in plačo za 14 dni. Delodajalec jč odpust utemelji! s pomanjkanjem suroviri ter delavkam obljubil, da jih bo po mož* nos ti po enem meseca spet zaposlil. Prirodo&isna kramljanja Domovina naših najvažnejših hranilnih kultor Dr. Stanko Bevk / Najstarejše evropsko žito je proso Poleg mesa so riž, krompir in žitna moka najbolj važni pridelki za človeško prehrano. Riž je jako stara kulturna rastlina. Na Kitajskem ga goje že 5000 let iir riž zastopa tamkaj in tudi v sosednjih deželah naš vsakdanji kruh. Okoli 750 milijonov ljudi, torej preko ene tretjine vseh prebivalcev na zetn-iji se prehranja več ali manj samo z rižem. Pioti zapadli se je razširila saditev riža šele za Aleksandra Velikega, ko so bila že obširna riževa polja v deželi med Evfratom in Trigrido. Arabci so riž zanesli v Egipt in potem v Španijo, kjer so izboljšali že od Rimljanov ' narejene vodne naprave za namakanje suhih pokrajin. V Italiji so uredili riževa polja šele y prvi polovici 16. stoletja in od tam se je pridelovanje riža polagoma razširilo še v druge južnejše evropske dežele. V Ameriki so začeli z riževimi nasadi šele v začetku 18. stoletja. Dandanes se pridela vsega skupaj preko 200 milijonov ton riža na leto kar je skoraj dvakrat več kakor ves svetovni pridelek pšenice. Riž raste divje po vlažnih krajih Indije in tropične Avstralije, neka zvrst tudi v Afriki. _ Ta ne potrebuje tolika vlage kakor navadni riž in se imenuje gorski riž. Ni splošno znano, da se riž seje na posebne lehe in se potem sadike v šopkih presajajo na polja. V toplih krajih zori riž dvakrat v letu Malo znano je, da raste najbližji sorodnik fiža, divji ali kritocvetni riž (oryza clande-Btina), tu pa tam tudi pri nas po jarkih in močarinah, pa dozori le v najbolj toplih letih. Krompir, katerega domovina so visoke planote v južnoameriških Andih, se je šele proti koncu 18. stoletja razširil kot človekova hrana po Evropi. V Rusiji so ga pričeli: na pritisk odločujočih činiteljev saditi šele v 1. 1844. Svetovna produkcija krompirja se ceni na 188 milijonov ton. Od te množine pa se mnogo pokrmi, še ved pa porabi za pridobivanje špirita. Žitno moko meljemo v glavnem iz pšenice, rži in koruze. Koruza ali turščica je doma v.Mehiki ali Guatemali. Po odkritju Amerike so jo. prinesli 1. 1520 na Špansko, od koder si je v: teku 17. stoletja, torej sto let prej kakor krompir, osvojila južno in srednjo Evropo. Za Kolumba je bila koruza v Ameriki že davno važna kulturna rastlina in je tamkaj Še danes najvažnejša, Koruza uspeva tam, kjer je dosti -toplo poletje kjer ne dozoreva, jo sejiejo tudi za zelena krmo živini. Kot izključna hrana povzroča turščica posebno bolezen, podagro, tako kakor riž svojsko obolenje beriberi, ki mu je Vzrok pomanjkanje vitaminov. • Pšenico sejejo od najtsarejših časov, kar se je človek stalno naselil. Za naše kraje je ugotovljena že za kamnifne dobe, v tem ko nastopa rž šele v železni. Pšenica se je širila od južnozapadne strani po Evropi, nasprotno pa rž od severa proti jugu in to šele v 4. Stoletju po Kr. r. Severna meja pšenice ije presega mnogo meje za vinsko trto, rž pa je precej bolj odporna napratn mrazu in sega v Evropi do 69» sev. širine, v Sibiriji pa do 60 stopinj. V Alpah uspeva rž še do višine 1800 m nad morjem, pšenica pa, ki ljubi toploto, na Ugpdnih legah le do 1500 m. V Evropi se pridela pšenice letno 40 milijonov ton, na vsem švetu pa do 125 milijonov ton. Produkcija rži je manjša, pa se je precej porabi tudi za druge svrhe in ne samo za mletev. ^ Dolgo časa so menili, da so naše najvažnejše žitarice, kakor pšenica, rž, ječmen 'in oves, umno vzgojene iz divje rastočih trav z nialocvetninii klasi. Vendar se je le vsak raziskovalec čudil, kako bi znali davni predpamci kaj takega doseči, ko tudi danes prav za prav ne znamo drugega kakor križati posamezne vrste in zvrsti, pa še le ne vedno z uspehom. Enozrnata pšenica se n. pr. da križati z drugimi vrstami, toda križanci niso več rodni. V najnovejšem času, poročajo časopisi, se je posrečilo rusk^THi strokovnjaku Cicinu s križanjem do- »Deset minut ste že pri telefonu, ue da bi spregovorili besedico.« »Pst! Pst! Na telefonu je moja žena!« seči žitno vrsto s posebno velikimi klasi, ki imajo do 400 zrn. Tudi je baje vzgojil pšenico, ki potrebuje za vso rast do dozoritve samo 67 dni kar je posebno važno za pokrajine s kontinentalno klimo, t. j. s sicer jako toplim, pa kratkim poletjem. Glede na izvor naših žitaric danes vemo, da rastejo naša žita vseh vrst prav taka, kakor jih imamo v kulturi, divje po težko dostopnih in dotlej nepreiskanih pokrajinah zapadne Azije. Pšenico vseh vrst so našli v Afganistanu, Kefiristanu, Kašmiru in sosednjih notranjeazijskih goratih deželah, neke tudi v Abesiniji. Ječmen raste divje v mnogih zvrsteh od severnega dela Afrike tja do Turkestana, tu pa tam še dalje, celo do Kitajske. Tudi rž raste kot endemična rastlina v Prednji Aziji, in sicer v dveh vrstah, namreč kot trajna in kot enoletna rastlina. Ni izključeno, da je_ prišla rž izprva v Evropo kot plevel med pšenico. Najbrže so jo tam, kjer pšenica ni dobro uspevala ali dozorevala, videč, da rž dozori, načeli samo sejati. Oves je doma v višinah Abesinije in pa na Kavkazu. Skoraj gotovo je bil tudi ta izprva le plevel med pšenico in ječmenom. Lahko se torej reče, da je Osrednja Azija domovina naših najvažnejših žitaric. Pa ne samo te rastline so se od tam razširile v naše pokrajine, tudi več drugih koristnih rastlin smo od tamkaj dobili, kakor n. pr. češnjo, slivo, marelico i. dr. V teh pokrajinah je tekla tudi zibelka človeškemu rodu in od tam se je razselil na vse štiri vetrove. Izgle-da, da je vzel seboj naštete hranilne rastline in najbrže tudi nekatere udomačene živali. Najstarejše evropsko žito je brez dvoma proso. Ostanke njegove nahajamo v najstarejših izkopninah človeških naselbin. Prvotna rastlina je najbrže doma v severni Prednji Indiji, kajti od nekdaj ga že sejejo tudi v Vzhodni Indiji, na Kitajskem in Japonskem. V naših krajih sta proso izpodrivala pšenica in ječmen, skoraj izpodrinil pa ga je krompir, zato je kaša, ki se je pred leti hladila še v vsaki kmečki veži, skoraj popolnoma izginila z javorovih miz. Pogled na neko mesto v zahodni Nemčiji po napadu angleških bombnikov v ' Živali kot samostojni zdravniki V neke mame riškem živalskem vrtu so napravili zanimiv poskus. Bolno žival so pustili v kletki, toda v njenem dosegu so položili vse hranilne razstline, ki jih je najti v naravni okolici, v kateri se je bolna žival zdravila z zelmi, ki si jih je izbirala iz kupa. Bržkone bi sploh ne bila obolela, če bi imela že prej na razpolago takšne zeli, kajti živali se za svojo potrebo dobro razumejo na naravna lečila. Tako si iščejo črni ameriški medvedi nekih odvajajočih jagod, da se po zimskem času popolnoma ozdravijo. Mladi purani jemljejo grenke liste kot dražilo, ki jih krepča. Kadar -dobivajo damjaki nove rogove, iščejo apnene vode. Apno potrebujejo za svoja jajca tudi gorske ptice, zato iščejo krajev, kjer dobe lahko školjke. Potomstvo enega molja pred molji in jih njihove ličinke več ne morejo napasti. Eulaniziranje uvajajo ponekod že kar v tvornici pri sami proizvodnji predmetov. Prav tako je uspešno tudi pozneje, ko so predmeti že v uporabi. Katera gospodinja ne pozna moljev, ki kot majhni, drobni metuljčki priletijo v topli poletni dobi iz temnih kotičkov sob. V toplih stanovanjih : pa jih lahko opazite tudi pozimi, še bolj jih pa poznajo gospodinje radi njihove uničevalne delavnosti. S&mice izležejo do petdeset jajčec, iz katerih se izležejo drobne ličinke. Te se hranijo izključno s snovmi,, ki šo živalskega porekla. Tako uničujejo prav najdragocenejše stanovanjske predmete. Ličinke se za nekaj časa zabubijo in iz bub se razvije spet nov molj. Tako se molji množijo silno hitro. Od ene edine samice izhaja letno v treh ali štirih generacijah okoli pol milijona ličink. V tem času lahko uničijo, če se jim to ne onemogoči, okoli 46 kg volne. Da bi preprečili škodljive molje, uporabljajo v gospodinjstvu več sredstev. Zadnje čase se eulanizirajo vsi predmeti, ki bi jih lahko napadli molji: volnene in kožne predmete »prebarvajo« z brezbarvno »barvo«, ki nima tudi nobenega duha ter predmetom ne more škodovati. Zato pa popolnoma zaščiti predmete Kje so živele prve ribe? Prirodoslovce že od nekdaj zanima, ali so prve ribe, sploh prvi vretenčarji živeli v sladki ali v morski vodi. Po lastnem prepričanju bi zanesljivo rek'.i, da so prvi ribe živele v morju. To zara-. di obilice rib, še bolj pa, ker v morju žive še danes najmanjše in tudi najenostavnejše živalce. Natančna raziskavama in naplavine okamenin najstarejših rib so dva severnoameriška raziskovalca napotila do iste ga zaključka. Če je okamenina, ki so jo našli, naplavina sladke ali morske vode, lahko doženejo na različne način«: posebno pa po raznih fosilijah. Po najdbah okamenilih rib, ki so zelo malo podobne drugim fosilijam, se zdi, da je izhodišče vseh rib sladka voda. Tudi iz svojstva okamenin lahko marsikaj sklepamo. Iz raziskavanj obeh ameriških raziskovalcev U. S. Romerja in B. H. Groverja spo-. znamo samo dve dejstvi: iz okamenin sklepajo, kako so se s časom ribe razmnoževale, hkrati pa so spoznali, da so v silurju in v pradevonski dobi živele samo sladkovodne ribe. Pozneje so se pa ribe razmnožile tudi v morju. Motorji na »vulkanski*4 pogon Na Islandu izkoriščajo tople vrelcema ogrevanje hiš, za pranje, kuhanje in v najrazličnejše druge svrhe. Italija nima ne dovolj premoga, tudi vodn:h sil ima malo. Ima pa tudi ona vulkane, katerih sila je bila dosedaj neizkoriščana. V Italiji »delujejo« trije vulkani in sicer Vezuv, Etna in Stromboli. Pri Firenci izkoriščajo že par let vulkansko energijo na ta način, da zajamejo pri rodne pline, Ki imajo zelo visoko temperaturo. Uporabljajo jih za proizvodnjo pare, ki žene neko električno centralo. Nedavno pa so bili izdelani posebni načrti za izkoriščanje plinov iz Vezuva. S šestimi velikimi cevmi bodo zajemali pline iz ognjeniške-ga žrela ki jih odvajali v centralo za zbiranje toplote. Cevi bodo napeljane izredno globoko v žrelo. Po nekaterih pred logih naj bi pline iz Vezuva izčistili in uporabljali za pogon motorjev. Vprašanje pa je, ali bodo mogli cevi in druge naprave zaščititi pred ognjeniškimi izbruhi. Spomnite se CMDS UBIL MERJASCA IN ODKRIL ZLATO ŽILO Joe Mac Cormick iz New Zeltanda je nekega dne odšel na lov na merjasce v hribovit in neraziskan kraj. Mladi lovec je imel srečo ter ustrelil velikega merjasca, ki se je skotalil v reko pod hribom. Ko je Cornick med iskanjem prišel do reke, je zagledal kamen, ki se je močno svetlikal. Odkrušil je kamen in ugotovil, da je odkril zlato žilo. Tam je sedaj bogat rudnik zlata, do katerega je prišel mladenič po zaslugi ustreljenega vepra. Svinje z močnimi zobmi so bogovom najbolj všeč Na Novih Hebridih svinjske zobe zelo spoštujejo. Svete so jim tudi svinje same, še bolj pa njihovi zobje. Neki svetovni potnik, ki je dalje časa živel na tem otoku, je imel priliko videti različne zanimive običaje domačinov. Ugotovil je, da je njim življenje svinje več vredno kakor pa življenje otroka. To oboževanje svinje pa je zelo mučno za živila. Mlado prase zelo čvrsto zvežejo za nogo. Nato mu izderejo gornje očnjake, tako da se zobje v spodnji čeljusti lahko še bolj razvijejo. Navadno se spodnji zobje zvijejo kakor spirala. Ti zobje so svetinje domačinov na omenjenem otoku. Če za kakšen praznik zakoljejo svinjo, ne gledajo na njeno debelost pač pa na dobro razvite očnjake. Po njihovem mnenju so svinje z dobro razvitimi zobmi bogovom najbolj všeč in jih zato tudi žrtvujejo svojim malikom. Srečen in ponosen je lastnik svinje z »lepimi« zobmi, ker je najbolj spoštovana osebnost v-kraju. Vse zobe shranjujejo v posebni zgradbi, kamor hodijo vsak d&n molit. Vsak domačin pa ima tudi doma svoje »svetišče« s svinjskim zobom, kjer se klanja svoiiffi bogovon Zakaj je vsaka pomlad spet »zelena" Na vprašanje, zakaj rastline spomladi ozelene, je mogoče odgovoriti popolnoma jasno s pomočjo mikroskopskih raziskovanj in analize sončne svetlobe. Kakor vemo. so mala zrnca listnega zelenila v rastlinskih stanicah, ki dajejo listom barvo. Ta zelenilska telesca so tisti stroji, s katerimi si rastlina iz zračnega ogljika pripravlja škrob. Svoj položaj neprestano spreminja, in sicer v skladu s svetlobo, ki jim je na razpolago. Če je svetloba posebno šibka, se razdelijo preko vse listne površine, da bito svetlobo čim bolje izkoristili. Kadar je mnogo sončne svetlobe, pa se zelenilo zbira skupaj, da bi čim bolje obšlo neugodne vplive, ki bi jih mogla imeti premočna svetloba. Zelenilo ali klorofil, ka- kor se imenuje z znanstvenim imenom, je sprva brezbarvno in ozeleni šele pod vplivom sončne svetlobe. Zbira se v skladu s svojo nalogo pred vsem v površinskem tkivu, zlasti pa v 'istih, ki so večinoma ploski. So pa rastline, ki so celo v koreninah malo zelene. Druge rastline, kakor gobe in bakterije, pa zelenila nimajo. m Zenski kotiiek Nekaj o maksimiranih cenah Nikakor naj .si kdo ne misli, da imam morda kaj proti teinu, da se določi tej ali oni živi jenski potrebščini neka od oblasti predpisana cena, katero je potem pod kaznijo zabranjeno prekoračiti. Nasprotno, takšne odredbe je treba le toplo pozdraviti, saj v neznosni draginji vseli in F l ITN A UONFFKCUA v PP/mA VEDNO /VAJNOVEJŠP; v pomanjkanju nekaterih življenskih potrebščin človeku kar sapa zastaja ob misli na bližajočo se zimo. Nekaj pa pri tej odobravanja vredni odredbi ni v redu. Zakaj se maksimirajo cene le onim živi jen s kini potrebščinam, katere proizvaja naš kmet. Njemu se prodajna cena kratkomalo določi. Kako naj kmet vzdrži pod takšnimi pogoji. Lansko leto, ko so bili neprimerno boljši časi in je kmet vse kar potrebuje lahko kupil po neki zmerni ceni, je lahko nemoteno prodajal krompir tudi po 2 din kg ali še več, če je imel srečo. Letos pa, ko je itak kmet prizadet po slabi letini (tudi krompirja je mnog« zagnilo), ko mora vse, česar sam nima, nepopisno drago plačevati, se mu določi cena krompirja na 1.60 oz. 1.50 za kg. Razume se, da mu sedaj dado 1,50 oz. 1.60 le za najboljši krormpir, nekoliko slabšega ali drobnejšega pa mora dati še ceneje. Nikomur pa ne pride na misel, da bi, zajezil naraščanje cen pri obuvalu in obleki. Res je, težko je tem stvarem maksimirati ceno kakor krompirju, ni pa težko videti golega izkoriščanja, ako gledajoč v izložbo vidimo, kako leze ce- j na pri paru čevljev iz tretjega že v četrti stotak. In podobnih primerov je mnogo, za naš žep naravnost preveč. Sonce, solata in naše telo Nikomur niso dobrodošli prvi znaki staranja. Temu se pojavijo prej, onemu pozneje, vsakemu pa prehitro. Pogosto pa se zgodi, da človek predčasno ostari v toliki meri, da moramo to smatrati kot nemoralen pojav. Vedeti pa je treba, da si človek sam meri in kroji svojo navidezno starost. Tvoje lice je fotografija tvojega življenja. človek samega sebe pogosto preveč zanemari. Posledica je nepopravljiva, namreč, predčasna ostaritev, Kedaj se postaramo? Takrat, ko zahtevamo od našega |e},esa oz. naše kože več nego nam zniore dati. Premislimo malo samo to: v poletju smo dali naši koži in našemu telesu mnogo, Telo smo razgibali in pogosto okopali v sveži vodi, kožo smo sončili, zračili, masirali in mazali z raznimi za kožno tkivo redilnimi kremami. Čim postane hladno, se konča kopanje, solnčenje in vse kar je s tem v zvezi. To je za kozo in telo tako hud udarec, da ga sicer prenese, toda posledica se kaže v večji postaranosti nego bi bilo sicer potrebno. Zato ne smemo z negovanjem našega telesa tako na mah končati. Najprej bo seveda odpadlo kopanje v naravi, dolgo pa lahko ostanejo še zračne in sončne kopeli, skozi vse leto pa masaža. Posebno priporočljiva je masaža s suhimi, seveda ne preostrimi krtačami, nadalje dnevno drgnjenje telesa s preslano, hladno vodo, vsekakor pa seveda tudi dnevna telovadba, katera neverjetno veliko pripomore k gibčnosti in mladostnemu izrazu telesa. Velike važnosti pa je tudi hrana. Neki zdravnik pravi, da je za soncem telesu najpotrebnejša solata, in sicer solata 'z Vseh vrst sočivja. Tako se spremeni torbica v pravo ropotarnico ali muzej,. Med vso navlako v potrebi komaj najde to, kar rabi in išče. Tekom časa se je izdelava torbic tako izpopolnila, da predstavlja danes okusno izbrana torbica res lep komad ženske garderobe. Danes so torbice nekaj, kar mora biti v popolni harmoniji z obleko, obuvalom in pokrivalom. Lepa in dobra torbica je sicer draga, pač pa nam služi, če je solidne barve, celo vrsto let. Kaj bi kubaSs? Ponedeljek: Opoldne: 1 Telečja obarna juha. 2. Kruhovi cmoki. ,3. Jabolčni kompot. Zvečer: Krpice s krompirjem. Šolala Torek: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Go.vedina. 3. Ohrovi s krompirjem. Zvečer: Kisla jetrca. Tirolski cmoki. Sreda: Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. Bržola s čebulo. 3. Žličniki, -I. Šolala. Zvečer: Ajdovi žganci. Kislo mleko. Četrtek: Opoldne: 1. Juha iz prekajenega mesa. 2. Prekajeno meso. 3. Krompirjev pire. '1. Buče. Zvečer: Krompirjeva solata. Kava. Petek: Opoldne: 1. Fižolova juha. 2. Jabolčni zvitek, Zvečer: Kava z žganci. Sobota: Opoldne: 1. Želodčna juha. 2. Krpice s Šunko. 3. Šolala. Zvečer: Možgani z jajcem. Paradižnikova solata. Nedelja: Opoldne: 1. Ragu juha. 2. Nadevano pečeno pišee. 3. Dušen riž. 4. Šolala. Zvečer: Buhteljni. Caj. Par besed o ročni torbici Dočifn nosi moški vse to, kar pač človek lahko vsak hip potrebuje (robec, denar in slično), razsejano po vseh mno-gobrojnih žepih svoje obleke, nosi ženska torbico. Brez torbice si Zenske ne moremo predstavljati, najtežje pa si predstavlja ona samo sebe, ker ’ če je brez torbice, sploh ne ve kaj bi z rokami, ne zna ne hoditi, ne govoriti. Torbica ji daje neko ravnotežje. Ročna torbica ni nikaka modna kaprica, ampak nekaj, kar lahko prištevamo med zelo pametne in koristne stvari, če bi se možje zavedali, kako jim razna krama, ki jo nosijo dnevno po žepih, uničuje obleko, bi se menda tudi odločili za neko vrsto torbice, v kateri bi vse to, česar ne morejo pustiti doma, prenašali. Zenska pa na svoji obleki v prvi vrsti nima toliko žepov, drugič pa bi ji razne izbokline, ki bi jih povzročali robci, denarnice, notesi in podobno, prav nič ne pripomogle k lepi liniji. Zelo neprimerno pa je, če prenaša dama v torbici vse potrebne in nepotrebne reči, ki si jih želi imeti vedno pri sebi. Kašnati žganci. Zavri v loncu 1 liter vode in jo osoli. V zavrelo stresi 1/i 1 z gorko vodo oprane kaše ter jo počasi kuhaj, da popije vso mokroto. V ponvi zagrej žlico masla, zabeli kašo, jo prav dobro zmešaj, pokrij in postavi za 5 minut v stran. Žgance zdrobi z vilicami v skledo in jih po vrhu zabeli z razgretimi ocvirki. Postavi jih kot samostojno'jed s kislim zeljem, repo, solato ali zavretim mlekom na mizo. Ustikanee z gobami. Zavri S. 1 vode, jo osoli in prideni 3 pesti poparjenih in ože-lili gob. Ko se gobe nekaj minut kuhajo, jim prideni I p >ii i;' ui:>k:: in jajca napravljenega usukanca. Ko vse skupaj^ 10 minul. vre. prideni mlko rum:*:: > prežganje iz 2 žlic masti in žlico moke. pusti, da vse skupaj še n -U minul vre, priiij žlico, kisa in postavi na mizo kot samostojno jed. ~ juha. Razgrei 5 'dkg r.ir. majjn ah, mesti, stresi vanj 5 dkg zdroba in meS.fj, da se- nckoKVo zarumeni. V zarumenjeni zdrob-prilivaj počasi lVs ' petršiljevke : ::!J‘yednim jnešcr.jenV,' da' se 'ne napravijo Štrukelj«. Tudi lahko ' ':::cš tej juhi 1—2 žlici f'-'-':*ni'- (rob vzdrob z- ne- kaj žlicami mrzle vode in ga stresi takoj med uc;r.n'em v zavreti govejo juho ter kuhaj; 20 imput. Pretlačena fižolova juha z ječmenčkom m kožicami. Namoči zvečer K. belega fižola; drugi dan ga zavri, : odcedi in na novo zali j 7, 2 1 topla vod.*. ni 1 ali 2 (80 dkg sveži svinjski ' - ' ' in . "!:aj koscev -zrc-r.r.i} čebule, osoli in kuhaj do mehkega. Posebej skuhej L. -. ^ * Kn je • fižol kuhan, ca pretlači / vodo in rožicami vred, prideni ječmenčka, priiij. majhno zajemalko rdečega, vina. nekoliko drobno zrc-a-pega zelenega petršilja in ščep popra. Ko vse skupaj Prevre, je j:;ha "fova. Gfrovtova i-':?. s kn-r.niriem. Razgrel, v kozi žlico masti, prideni drobno, na debele rezance rrrezanu ohrovtovo /ž. Najhitrejšo zmago dneva — mat v 6. potezah — si je pridobil Nemec. š Dr. Sdnvabov turnir v Gaberju. Rezultati VI. kolu: Fajs—Csorgo L. 1:0, F. Schneider—Habeušus remis, F. Csorgo— Esih 1:0, J. Schneider—Regner 1:0, Rajšek Hajsingor 0:1, Golja—Medved 1:0, Pukmaj-ster—Ahtik 0:1, Verčkovnik—Slimšek prekinjena, Domanjko—Mirnik prekinjena. — Iz IV. kola: F. Schneider -Rajšek 1:0. — Stanje, po VI .kolu: F. Csorgo, Fajs, .1. Schneider 6, F. Schneider 1 in pol, Golja 4, Domanjko, Verčkovnik 3 in pol (1), Mirnik in E. Csorgo 3 (1), Ilajsinger 3, Ha- benšus 2 in pol, Slimšek 1 (2), Ahtik], Esih, Medved, Rajšek, Regner 1, Pukmaj-ster 0. š. Brzopotezni prvak češko-Moravske je na velikem brzopoteznem turnirju v Rakovniku, kjer je bil pred dnevi kongres Zveze čeških šahistov, postal znani mojster Karel Opo-čensky. 12. šahovski oreh Za povprečnega igravca so posebno mikavne one končnice in študije, ki predstavljajo verjetno pozicijo jz partije. Zadeva ima torej, kot se pravi, neko ^praktično1^ vrednost. Evo vam enkrat lepo končniške. Studijo E. Holma jz Yslada na Švedskem. Beli: Kdl, Ta8 in kmeta na a6 in d3. črni: Ke5, Tc3 in kmeta na c4 in e7. Be- li na potezi zmaga. Zadeva bi bila silno enostavna, & bi bil črni kralj na prostem". Iii vprav v tem tiči skrivnost le lepe študije. Cc se boste le malo poglobili vanjo, vam lx> postala takoj jasna. Rešitev najkasneje d« četrtka, 2G. t. m. * REŠITEV 11. ŠAHOVSKEGA OREHA 1. c7, Te4+ 2. Kd2!! (na 2. Kf2? sledi seveda Te24- 3. Kg3, Te3+ z večnim šahom; ali 2. Kfl?, Te8 3. Sd8, Le2+ 4. K poljubno, La6 itd.) 2... Txd4+ 3. Kc3, Lg41! 4. hxg4, Td7! 5. Kb4, Txc7 6. Sd6 in beli dobi, ker črni ne more preprečiti izgube trdnjave ali mata. Ruski šahovski umetnik A. Kubl>el je izredno globok. Zares Ird oreh za reševalce! Urednik je prejel 27 rešitev. Samo tipanje in iskanje. Nekateri so bili prav blizu, na priliko Gustav Hržič iz Velike Nedelje, ki edino zaključne poinle ni videl ler je pripeljal rešitev samo do patu, dasi Sd6 vendar odloči. Med celo kopo rešitev je popolnoma pravilno in do zaključno pointe rešil Kubblovo študijo edino naš slari znanec in odlični šahist Franjo šfea-rabol iz Murske Sobote. Za pravilno rešitev dobi Franjo Škara-bot kot nagrado Guy de Maupassantove »Povesti iz dneva in noči1'. Kupon za iahovsko nagrado „Večernlk“, 21. septembra 1940 e4!) 6. bc3, Lg7 7. Sf3, c5! 8. e3, 0-0 9. Le2, Dc7 10. 0-0, b6 11. a4, Sc6! - ‘'^VvW/vWvW«W*W WVVW' - ^-V.Vv’-V^uv/w *v*v v^^^VV^VVyA^^^VMWwVVV^AVw^»VVV^lVVVVVVV^lW Stari Egipčani, ki so bili kulturni ljudje, smeli in podjetni, niso .nikoli dospeli po Nilu navzgor dalje kakor do tam, kjer sp od vzhoda izteka v vanj reka Sobat. Tam se širijo namreč ogromna, z vodnim rastlinstvom popolnoma preraščena močvirja, čez katera ni mogoče ne peš ne s čolni, še manj z ladjami. Ta močvirja so pa tudi tako obsežna, da jih v tedanjih časih sploh ni bilo mogoče obhoditi, kaj še raziskovati. To je mogoče le dandanes z letalom. Tam, pri teh močvirjih, se je torej razbil vsak napor, priti do izvirov Nila. Pa tudi če bi bili stari Egipčani ali njihovi potomci in poznejši raziskovalci prišli dalje, bi bili kmalu pad Albertovim jezerom naleteli na enake ovire, ki jih predstavlja jezero Kjoga. In če bi bili vendar prišli še dalje, bi se izgubili v ogromnem, ko morje velikem Viktorijinem jezeru, ki je dejanski izvir Belega Nila. In A^odri Nil? Ta je sicer večji kakor Beli, a je vendar le njegov pritok, ker je krajši. Toda tudi ob njem navzgor je bilo mogoče potovati samo do abesinskih gora, potem ne več. Še dandanes ni nihče preiskal vse struge Modrega Nila od Tanakega jezera do Sudana Reka teče tu po soteski, ki ima ponekod popolnoma gladke, navpične ste .e, visoke po več,sto metrov. V drugi sami so pn ktdi ogromni slapovi, čez katere ni mogoče priti. Dandanes je potovanje po Belem Nilu vse do Viktorijinega jezera vendarle mogoče, deloma po veletoku deloma po železnici, Čez močvirja so izčistili b silnimi ^napori hv stroški strugo, da plovejo po njej lahko rečni parniki. Tako so znani sedaj vsi zvrki Nila. Mati in otrok ANTONIJA STOJAN Mamica glej: Zvezde na nebu prižigajo se, ptičice v gozdu vse spavajo že, slavček edini 'žgoli, zakaj še, ne-spi? Mama k otroku skloni se, nežno privije ga na srce, tiho v odgovor mu pove: »Slavček zato še žvrgoli, ki.r mlade- družice si želi." BOMBAŽEVEC Bombaževec je enoletna rastlina, ki je rastla prvotno divja v Afriki in se nihče ni,zanjo zmenil. Pozneje je postala silno važna zaradi svojih vlaken, ki jih uporabljamo za tkivo. Sedaj sade bombaževec po vseh tropičnih, pa tudi subtro-pičnih in celo mrzlejših krajih, n. pr. v Južni Srbiji. Mimo tega delajo iz semena olje, ostanki pa se dajo uporabiti kot krma za živino. UGANKA Povzpenja se kvišku, pa le ni stremuh; sok drugih le pije, pa ni oderuh; pogodil ga bodeš — če' si le od muh! Križanka 1 2 3 4 5 6 7 1 ■ Vodoravno: 1. mesto v Iraku, znano po petrolejskih vreleih; 2. iglasto drevo; 3: središče vrtenja, kazalni zaimek; 4. mestece v bližini Zagreba; 5. oznaka za neznanca, veznik; 6. naplačilo; 7. listnato drevo. Navpično: i. reka v Bosni; 2’. pritok Visle, ki '"vira v Karpatih; 3. reka v Rusiji, ploskovna mera; 4. angleški otok južuo od Arabije; 5, mezopotamsko prafflesto, igralna karta; 6. smer reke; 7. plemiški naslov. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. Vodnar, 2. banka, 3. ar, os, 4. Rus. kri, 5. ah, aj, 6. krača, 7. askari. Navpično: 1. baraka, 2. varuh, 3. bn, k. k., 4. DKW, ura, 5. na, ar, 6. orači, 7. Rusija. Rešitev zadnje uganke: lastavica. » Večernilc« za mladino Leto 2 Maribor, 22. septembra 1940 Stev. 16 ZDA) SMO KO V NEW YORKU VLADKO KOS O, zdaj smo ko v New Yorku, visoko nad zemljo, zdaj bliže nam je sonce in z zvezdami nebo. »Zakaj, kako?« boš vprašal. . Pustili smo pač luknjo, (naj ščurki v njej žive) v sedanjih časih živci spremembe si žele: kar v tretje, veš, nadstropje! Saj dosti ni razlike! Tu zvezde mrtve so, v New Yorku pa so žive in, hm, še stanejo. Saj veš, mi nismo lordi. Na vrhu tam so bari in jazzov muzika: pri nas na strehi mačkov in mačk koncert igra. Vso noč, ceto brezplačno. O, zdaj smo ko v New Yorku, visoko nad zemljo, a včasih le zbojim Se, da pljunem na glavo nekomu dol na cesto. Tedaj zdrvel bi, revež: »Joj, bombe že lete...« nadeval plinsko masko, se grn bil za srge. Saj veš, zdaj vojna je. ROK EDMOND MOLLER Večer se je spuščal med gore. Po dolinah so polzeli raztrgani, megleni prameni in vse višje v hribe so se dvigale mračne sence. Zadnji rožnati dih na vrhovih gozdnatih pobočij je ugašal, počasi je tonil ves gorski svet v temo. Prve svetle zvezde so zamigljale na nebu, ko je zadonela v večerni mrak vesela drvarska pesem in se je pojavila na hostnem obronku visoka, krepka postava. Poslednji vzklik se je odbijal po dolini ter zamrl v dalji, otožno in koprneče. Rok se je nasmehnil samemu sebi. — »Človek, čemu si otročji? Zakaj motiš tišino večera in budiš gozd iz prvega sna? Stopi, stopi rajši... saj veš, kdo te čaka!« Rok je pobral plenkačo in stopil i Velikimi koraki proti leseni koči. »Majda, Majda...« je govoril poltiho predse. Tedaj mu je udaril na uho zvonek smeh in zamolklo_._govurjcnje. Rok je obstal in čelo se mu jc nagubalo. Potem je stopil k nizkemu, razsvetljenemu oknu in ... Rok se je zdrznil, Zakril si je obraz z obema rokama, da ne bi videl še več. Razločno je čuti, kako mu je tolklo srce v prsih, kako mu je razbijala kri po žilah in sencah. Pritiskal je vroče čelo ob hladna bruna in strmel v mrak. Zazdelo se mu je, kot da ni nobene zvezde na nebu, da je noč vse bolj črna in da tone v silen prepad brez dna. Da, resnica je! Majda na klopici zraven ognjišča in poleg nje... Blaž! Oni Blaž, s katerim je podiral še pred nekaj urami debla gori pod Martinkov-cem. Blaž, ki je prišel sem gori z nalogom, da spravi z Rokom les v dolino. In sedaj sedi prav taisti zraven Majde, Film Velika hollywoodska afera SLAVNA ANABELLA TOŽILA NOVINAR JA, DA JI JE UNIČIL ZAKONSKO SREČO Z AFERO LINDE DARNELL IN NJ ENEGA MOŽA TYRONE POWERA Ko je Tyrone Power objavil zaroko in nekoliko kasneje tudi poroko z lepo Annabello, je ves ameriški tisk napravil iz tega veliko senzacijo. Indiskretni novinarji so celo pisali, da je 20letni Tyrone Power le z največjo muko dobil dovoljenje za poroko od svoje filmske družbe, ker je bila Annabella starejša od njega. Toda slava zvezdnika in priljubljenost njegove izvoljenke sta kaj kmalu zamašila usta vsega Hollywooda. Zasebno življenje kralja ameriškega filma in ljubke Francozinje je proti vsem »predpisom« filmskega raja bilo zelo harmonično in zakon nad vse srečen. Reporter z rentgenskimi očmi V Hcllywoodu živi mlad in zelo sposoben novinar, ki je znan po svojih indiskretnih in včasih zlobnih vesteh. Zato je med filmskimi zvezdnicami in zvezdniki nepriljubljen, tembolj pa je čislan od lastništva lista, pri katerem je uslužben. Ta novinar je že vnaprej »izvohal« škandal v tem ali onem filmskem zakonu ali iz življenja posameznih zvezdnikov. Zato je veljal za strašilo v filmskih krogih Hollywooda. Nadeli so mu celo ime »reporter z rentgenskimi očmi«. Ta reporter je prvi objavil vest o tajni poroki Grete Garbo z dirigentom Stokovskim in še danes trdi, da sta poročena, čeprav je to božanstvena Greta večkrat zanikala. On je tudi prvi izsledil škandal v zakonu Clarka Gable in njegove prve žene ter prvi ugotovil starost zvezdnice May West, ki je trdila, da ima samo 40 let. Isti novinar je bil tudi tisti, ki je odkril lajnost zlatih ključev slavne Simone Simon in ki je vedno znova odkrival zavese tajnih zakonov popularnih zvezdnikov in zvezdnic, za katere svet ni vedel. Skratka, bi! je zares pravi reporter z rentgenskimi očmi, LINDA DARNELL Nekako pred letom dni • se je pojavila v Foxovih ateljejih v Hollywoodu Linda Dar-nell. Njena filmska kariera se je prav za prav pričela, ko je bila 15 let stara. Udeležila se je nekega filmskega natečaja, bila je izbrana, vendar pa so jo poslali domov, ko so ugotovili, da je še tako mlada. Nekoliko kasneje je dobila brzojavko z vabilom, naj se zglasi v filmskem studiu. Takrat so režiserji ugotoviti, da se je razvila v dekle, ki vprav fascinira s svojo lepoto. Bila je zares prava lepotica. Takoj so jo poslali v igralsko šolo, kmalu na to pa je že igrala glavno vlogo v filmu »Hotel za zene«. LINDA DARNELL IN TYRONE POWER Mlada zvezdnica je bila sprva zelo skrom- na v svojem zasebnem življenju. Nikamor ni zahajala, zlasti ne ponoči, izogibala se je bučne družbe, če se je le dalo. Pač pa se je vsa posvetila knjigam in tenisu. Že v svojem rojstnem kraju je Linda dosegla prav lepe uspehe v belem športu, v Hol!ywoodu pa je pridno trenirala. Udeležila se je velike teni- ške tekme filmskih zvezdnikov in sijajno zmagala ter si priborila srebrn pokal. Na banketu po uspešni tekmi se je Linda Darnell seznanila s slavnim Tyrone Powerom in njegovo ženo Annabello, ki ju je predstavil šef Foxove produkcije. Ta je neprestano motril Lindo in Tyrona ter sklenil, da bo ustvaril film, v katerem bosta nastopila kot partnerja. Do te odločitve ga je pripravilo tudi dejtsvo. da je ameriška javnost trdila, da sta Linda Darnell in Tyrone Power najlepši par HoIlyvvooda. SENZACIJA HOLLYWOODSKEGA REPORTERJA Linda in Tyrone sta postala filmska partnerja. Linda mu je popolnoma zmešala glavo in stregel ji je, kjer je le mogel. Povsod ji je bil za petami in vsako njeno krivdo je vzel na svoje rame. Po starih običajih filmskega raja je povabil ,Tyrone Darnellovo tudi v nočni klub. Partner je namreč med snemanjem filma moral skrbeti za razvedrilo svoje partnerice. Kljub temu, da Linda prej nikoli ni zahajala v hollywodoska zabavišča, je prav rada sprejela Tyroneovo ponudbo. Na nesrečo je bil prav tisti večer tudi »reporter z rentgenskimi očmi« v istem nočnem klubu filmskih zvezdnikov. Ker je dobro vedel, da bi Annabella »kakor ranjena tigrica planila na vsako, ki bi se vmešala v njen zakon s Tyroneom,, in ker je vedel, da Anna-belle ni v Hollywoodu, je' njegova odločitev padla: senzacija je tu! Povsod je zasledoval zaljubljeni par in reporter se je razpisal. V svoji reportaži je napovedoval novo zakonsko dramo in na moč pretiraval svoje ugotovitve, ki si jih je pridobil pri zasledovanju Linde in Tyrona. Posledica tega pisanja je bil nenaden povratek Annabelle v Hollywood. Slučajno je bil istega večera velik banket za filmske igTalce: Tam Sta seveda bila tudi Linda Darnell in Tyrone Power, prišla pa je tudi njegova žena Annabella. Naslednjega dne je izšel senzacionalen članek o- dramatičnem sestanku Annabelle z »nezvestim« možem in njegovo »ljubico«. T edaj pa je bila mera polna. Annabella je tožila nadebudnega novinarja, das svojim pisanjem uničuje njeno zakonsko srečo. Izposodili so se ga tudi osta- ir ______—1,: . o/-* Kili Hocni 7nrar1 i iiQnphflV ŽARAH LEANDER Kay Francis o stiku žene z možem LJUBKA FILMSKA ZVEZDNICA DAJE ŽENSKAM PREIZKUŠENE NASVETE Dražestna filmska zvezdnica Kay Franci-sova, ki v svojih filmskih vlogah zares dobiva najvišjo stopnjo stoodstotnega ženstva, hoče nekai svojih izkustev odstopiti današnji hoče nekaj svojih izkustev odstopiti današnj mladini. Največji mik dandanašnje mlade ženske je — njena preprostost. Dekleta naj ne igrajo umetnih vlog v svojem življenju. Nič jih ne dela tako privlačnih kakor njihova naravnost. Kadar gre deklica z mladeničem na izpre-hod, naj ne pripoveduje o svojih častilcih in oboževalcih — sedanjih ali nekdanjih. To dokazuje, da, nima takta. Nikoli ne pustimo, da bi moški na nas čakal. To je prišlo hvala Bogu že iz mode; dognano je ,da nam lahko neprijetne minute njegovega čakanja pokvarijo zabavo vsega večera Ženska se mora v prvi vrsti naučiti — poslušati. Ako ves čas sama govori, postane kaj lahko utrudljiva. h- "'ednjič: ni dobro povedati moškemu, da nam ugaja. To postane lahko zoprno domišljavo. Ampak mladim moškim :..je filmska zvezdnica tudi nekaj dobrega: Nikoli ne kažite, da imate mnogo denarja. Tudi se ne ' •> Fajte s svojimi uspehi pri ženskah, to nas več ne gane. Hočemo več od vas... svojega tovariša. Konec pa ni bil nič kaj zanimiv: sodišče je novinarja oprostilo zaradi Vi novinarji, ki so bili besni zaradi uspehov pomanjkanja dokazov. ŽIVLJENJE LINDE DARNELL — FILMSKI SCENARIO Linda Darnell — »najlepše dekle Amerike«, mlad filmska igralka, ki smo jo videli v filmu »Zvodnica« (Hotel za žene), je dovolila scenaristom Fox filma, da smejo uporabiti njen življenjepis za podlago scenaria za njen najnovejši film »Za zvezdami«. Tako bomo videli v tem filmu pravo življenje mlade in očarljive zvezdnice Linde Darnell. fo drži za roko in se sklanja k nje}...! Jok je stisnil pesti. . Glasan, zaničljiv krohot mu je stresal telo. Naj le vedo, oni tam-le v koči, da se Rok ne bo razjokal. On že ne! — Potem je odpahnil vrata ter odšel s trdimi koraki v svojo izbo. Brez pozdrava, brez besede. Niti pogleda ni privoščil Blažu in Majdi, ki sta stala z roko v roki ob ognjišču ter gledala začudeno ža npra. Rok ni mogel zatisniti oči. Kakršen je prišel iz hoste, se je. vrgel na ležišče in zakril lice v blazino, da.bi zadušil divjo bol, ki mu je besnela v prsih. Nemirno se je prevračal z ene strani na drugo. Venomer mu je lebdela pred očmi slika, ki jo je videl skozi okno. Ura je minila za uro. Rok je strmel s široko razprtimi očmi v strop. Misli so mu begale sem ter tja, se zapletale, razblinile v nič in se zopet pojavile. Blaž, Majda — Blaž — Majda — Majda--------------- Danilo se je, in zvezde so ugašale druga za drugo, ko je Rok končno zadremal. Videl je pred seboj vse le mogoče podobe. Bile so brezbarvne in so motale druga v drugo. Toda mahoma so postajale živejše, dobivale stalne oblike in Oster ovinek. Ozka, zaledenela pot se je:vila med navpičnim klancem in temnim prepadom, iz katerega so se zasvetlikale prve luči prebujajoče se vasice v!dofini. Roku so se zalesketale oči v divji maščevalnosti. — »Ha, Blaž! Tukaj... na! Tu imaš!«... Rok je skočil s sani, pograbil konec močnega hloda in ga sunil vstran. Težko obložene sani so zdrčale z bliskovito naglico s poti, se nagnile. — Obupan krik je odjeknil po dolini. Blaž je zakrilil z rokama ter zdrvel v naslednjem hipu s sanmi vred v'brezno. »Rok... Rok! Kaj ti je vendar?« Rok je planil kvišku. Skozi okence je žarela jutrnja zarja in Majda je klečala zraven njegove postelje, vsa objokana, z bledimi lici. Velike, sinje oči so se upirale vprašujoče, preplašeno vanj, na trepalnicah ji je blestel niz svetlih solza. Rok si je šel z dlanjo preko mokrega čela, kot bi hotel pregnati grozne sanje noči. Toda znova mu je vstajala pred očmi slika prejšnjega večera. Blaž — Majda, Roku je potemnel obraz. Skočil je z naglo kretnjo na tla, ošinil Majdo z mrz« kini pogledom ter poiskal vrečo in plen-kačo. Zatrdno se je bil odločil, da izgine iz teh hribov in si poišče dela drugod. »Rok«... Mehko in otožno je zadonela beseda skozi morečo tišino molka. Fant se je ozrl preko rame, nejevoljno in z mržnjo v očeh. »Rok... povedati sem ti hotela, da boš moral zvoziti sam v dolino. Brat ne more, roko si je izpahnil« — Brat?! — Kaj naj to pomeni? — Potem — Rok se je sklonil kakor pod težkim udarcem. Brat — »Majda... Blaž je tvoj brat? Majda...« In v hipu je razumel vso to stvar. Pa kaj vendar, saj to vse je tako otročje lahko, tako enostavno, razumljivo. .. Rok je klečal pred mladenko ter ni mogel spregovoriti besedice, samo nerazumljivi glasovi so mu trepetali na ustnih. V odprtih vratih pa je slonel Blaž, bled in z roko v povoju, toda smehljal se je ter gledal z zadovoljnim pogledom. Potem se je tiho okrenil in odšel pred kočo... Iz morja svetlih valov jutrnje megle so se dvigale gorski vrhunci, silni in neskončno lepi v svoji mrki krasoti. Na sinjem nebu so se preletavale jate krilatih pevcev in ljubko in prekipevajoče radosti se je razlegalo njih žvrgolenje nad šumečimi gozdovi----------------- ZLOČIN PAHIČ STANKO eess® V mraku LOJZE GAJŠEK Sonce že tone, mrak objema dolino, povsodi tišina je zakrila domove, 'vklenila jih v svoje tajne okove, “posrebrene s svetlo mesečino. Nekje ob’ oknu zaigral na violino je mož: prsti koščeni stiskajo strune, ki zlate vse ob bleščanju lune zvenijo tja daleč čez nižino. V srcu vzbudila se misel je meni. Očaran nad lepoto narave te krasne zapel sem napev si pesmi kratkočasne, po cesti hiteč v tej rani jeseni. Po končani telovadbi je prejel Maks žogo in naročilo, naj jo odnese v konferenčno sobo. Nekaj se je izgovarjal, a ni nič t pomagalo. Odložil je torbo in stekel po stopnicah ' drugo nadstropje. Žive duše ni bilo videti in tudi ko je potrkal na vrata zbornice, se mu ni nihče oglasil. Počakal je' nekaj trenutkov, nato je vstopil. Soba je bila prazna. Zaprl je vrata za seboj in položil žogo v omarico. Nato se je ozrl naokoli. Na mizi so ležale redovalnice... Tisti hip se mu je porodila drzna misel. Ozri se je, če so vrata zaprta in stopil k mizi. Od pričakovanja in strahu so mu trepetale roke, ko je prijel redo-vahico svojega razreda. Odprl jo je in poiskal svoje ime. V oči so se mu zasvetile rdeče ocene. Pozabil 'je na nevarnost in pričel pregledovati svoje rede. V fra < c ščini irfia . same dvojke. In, sitna reč, težko bo, težko, da jih popravi. In matematika, risanje., razjokal bi se čiovek. N: ga skoro predmeta, kjer bi ne imel vsa; enega slabega. Maks, Maks, kako ga voziš. Globoko si v blatu, globoko. Pozanimal se je za ocene svojega soseda in na svoje veliko veselje opazil, da niso nič boljše od njegovih. Odleglo mu je. Če bo on zdelal, zakaj bi jaz ne? Tedaj so se odprle vrata. Prestrašen se je Maks ozrl tja in naglo vrgel redovalnico na mizo. Na srečo so bile samo prvošolke, ki so tudi prinesle žogo, Maks si je oddahnil in naglo smuknil na hodnik. Malo pa se je le bal, ker so ga učenke zalotile, ko je imel še redovalnico v roki. »Eh, kaj bi sc bal«, se je potolažil, »ovadile me gotovo ne bodo«. Vendar ni pomagalo. Neugodno razpoloženje, strah, kaj bo, če ga vendar ovadijo, ga ni ves dan zapustil. Ponoči se je premetaval v postelji in se na vse načine skušal potolažiti. Zaman. Ne kot privid, kot bridka stvarnost je stala pred njim strašna kazen: izključitev. Kaj na petem? Zdaj, v tretji, ko je samo še nekaj mesecev in bo leto za njim, zdaj naj ga doleti kaj takega. O, ti presneta radovednost, kam c’ ", zr ala! Pred njim je vstal obraz matere, ki morda prav zdaj onkraj Pohorja moli za srečo svojega sina. Ob spominu nanjo so mu prišle solze v oči. Drugi dan pa se ni niti preveč začudil, ko je zaslišal izza katedra srdit glas, ki ga je ošteval na vse mile in nemile viže. Da je zločin, kar je stori1., je pravil glas in da je izključitev najmanj, kar ga more doleteti. Maks se je utapljal v solzah. Bridka, tisočkrat nezaželena misel je postala resnica. Izključen bo. Tisto popoldne se ni učil. Niti ene naloge ni napisal. Premišljal je, kako naj obvesti starše o svoji nesreči. Kai bo rekel oče, kaj mati? In naj je premišljeval še toliko, krivde se ni mogel odvezati. Ni mogel zatajiti, da je vendarle on vsemu kriv, ko je šel gledat tisto, kar bi ne smel. Vendar ni bilo tako hudo. Ko je čez nekaj dni izvedel sodbo, si ie oddahnil. Zaradi olajševalne okolnosli. da ni popravljal ocen, ampak si jih je samo ogledoval, je slišal, kazen ni tako huda in o kaki izključitvi ni govora. Seveda, če bi popravljal ocene, potem bi bilo kaj drugega, ampak Maks na srečo ni imel Jakega namena. Neznani bolj, kot so studenci Nila... Kdor je kdaj čital Prešernove pesmi, pozna gotovo tudi naslovni verz. Zakaj ga je Prešern napisal? Ali nam izvirki Nila, svete reke Egipta, res niso znani? Dandanes pač, toda za časa Prešernovega življenja še nihče v Evropi ni vedel, kje izvira ta mogočni afriški veletok. Temu se boste čudili, kaj? Ugoto- viti kje kako reka izvira, pač ni težko, boste dejali. Treba je le potovati ob njej navzgor do konca, pa pridemo do izvira: Popolnoma pravilno, samo da ob Nilu navzgor dolga tisočletja ni bilo mogoče potovati, in tud? po njem samem ne. Zakaj? boste zopet vprašali. Prav to je tisto! V Mariboru dne 21. IX. 1940. »Večer n lk« Stran 11. Zanimivosti Največje poljedelske razstave na svetu Vtisi našega trgovskega atašeja v Moskvi o sovjetski poljedelski razstavi ter jih tudi sami skušali doseči. Start letala, ki bo poneslo nad sovražno ozemlje bombe Navaden osel - lastnik bogatega rudnika Največji rudnik v USA je slučajno od- Slepec 50 let novinar V Portlandu, v severno-ameriški državi Oregon, je umrl B. F. Irving. Umrii je bil pred tremi leti glavni urednik velikega oregonskega dnevnika, ter je bil zelo znan v ameriških novinarskih krogih. Kot novinar je deloval 50 let. Njegov uspeh je toliko večji, ker je bil Irving od rojstva slep. Radi svoje napake nikakor ni obupal, temveč si je prizadeval samo še bolj 'razviti svoje sposobnosti. To mu je tudi v polni meri uspelo. Glavni urednik je bil 20 let in je slovel kot izredno borbena narava. Zadnja tri leta je bil težko bolan. Nekoliko dni pred smrtjo se je vnela hiša, v kateri je stanoval. Gasilci so ga rešili le s težavo v zadnjem trenutku. Vendar je podlegel opeklinam, ki jih je tedaj dobil. ŽALOSTNE SVATBE Prebivalci nekega Andamanskega otoka v Bengalskem zalivu, ki še ne poznajo železa, temveč uporabljajo kamenito orožje, ne smatrajo poroke za radosten dogodek. Če se kak par odloči za svatbo, je treba predvsem pretakati svatbene solze. Vsi sorodniki se vležejo v krogu ter tarnajo in žalujejo. Sele nato pridejo na vrsto svatbeni obredi. Iznajdba ra ponočnjake-ključavnica r. lijakom Nikar prehudo ne obremenjujte živcev! Poleg navedenih so na razstavi še paviljoni »zrno«, »bombaž«, »sladkorna pesa«, »sadjarstvo«, »vinogradništvo in vinarstvo«, »oljne kulture« itd. O teh bo pisec še poročal. Tendenca razstave je, da bi prikazala najboljše kolhoze in sov-hoze, pa tudi uspehe posameznikov ter tako dala drugim vzpodbudo. Pravico do razstavljanja v 1. 1940 imajo oni, ki dosežejo predpise glede količine in kvalitete pridelkov, kot to določajo posebni načrti. Ker jih to doseže vedno več, je tudi vedno več razstavljalcev. Letos raz stavija (v oklepaju podatki za lani) 284 okrajev (45), 18.163 kalhozov (16.081), 957 sovhozov (909), STP 333 (295), živinorejskih farm .14.163 (11.250), kolhoznih brigad 26.479 (10.939), znanstvene in z n an st veno- r azisk o val n e organizacije 649 (187) in 265.326 (167.699) (posameznikov. Iz vseh krajev države prirejajo izlete, da bi se seznanili z uspehi drugih V zadnji številki »Gospodarske Sloge« je objavil jugoslovanski ataše pri poslaništvu v Moskvi inž. Franjo Gaži daljši članek, v katerem pripoveduje o svojih vtisih iz vsezvezne sovjetske poljedeljske razstave. Moskovska razstava je bila odprta lan sko pomlad in je, po mnenju ravnatelja razstave agronoma Cioina, največja na svetu. To pa ni ničesar čudnega, saj je SSSR kljub veliki industrializaciji ena iizmed najbogatejših poljedelskih držav. Razstava je na moskovski periferiji ter zavzema 138 ha. Na tem prostoru je 250 večjih in manjših paviljonov, v katerih je prikazano celokupno gospodarsko bogastvo SZ in njenih posameznih krajev, pa tudi novi rezultati sovjetske agronomske vede in prakse. Zgradbe niso grajene samo provizorično, temveč za trajno, da bi lahko služile stalni ljudski Šoli gospodarskega napredka. Središče razstave tvorijo paviljoni posameznih republik. Skupno jih je 21 in so postavljeni okoli velikega trga, ki se imenuje trg kolhozov. V vsakem paviljonu je 1 prikazano gospodarsko stanje dotične republike ali kraja, prikazani so uspehi posameznih kolhozov in sovhozov v vseh panogah gospodarstva. Inž. Gaži se omejuje na nekoliko podatkov iz glavnega paviljona. Tako se je na pr. dvignila proizvodnja žitaric od 4—5 milijard pu-dov (1 pud = 16 kg) na 7.34 milijarde v 1. 1937. Produkcija bombaža je povečana za preko 3 in pol krat in ga lahko celo izvaža na pr. nam in Bolgarom. Inž. Gaži pravi, da je problemu kolektivizacije posvečeno mnogo pažnje, toda on si ni mogel v tem kratkem času ustvariti dokončne sodbe. V kolhozih je danes 93.5% kmečkih gospodarstev. Povprečni obseg sovhoza znaša 18.335 ha. kolhoza oa 1.529 ha. Gospodarskim vedam posvečajo v SSSR veliko pozornost. Imajo okrog 100 znanstvenih institutov na področju kmetskega gospodarstva, v katerih deluje okoli 14.038 ljudi. Interesantna je karta, ki prikazuje osvajanje novih področij za kmetsko gospodarstvo. Pšenica se je razširila daleč na sever, razširila se je tudi površina zasajena s sladkorno peso, koruzo, bombažem itd. Veliko skrb posvečajo živinoreji, ker je ta panoga .pokazala v splošnem najmanj napredka. Prikazani so predvsem veliki rezultati znanosti in prakse na tem področju. V posebni dvorani glavnega paviljona so podatki o kulturnem napredku vasi. Na razstavi je posebna skupina paviljonov pod naslovom ,Novo na vasi’. Ta oddelek me je poleg navedenega še prav posebno interesiral in Sem ga hotel predvsem videti. Novosti so razpostavljene na površini 12 ha. Tu so v prvi vrsti zgradbe: seilsovjet ali naša občinska uprava, uprava kolhoza, strojno-traktorska postaja, mehani-čarska delavnica, hlevi za različne vrste živine, telovadni prostor z bazenom za kopanje, kolhozni klub, šola, porodnišni- S takimi'.? op:' ' 'r 'j jeklene ptiče ca in otroške jaslice. Vse to je lepo razporejeno na velikem prostoru, ostala površina pa pokrita s travo, zasajena s cvetlicama in sadnim drevjem. Zelo lepo, kot je lahko samo na razstavi. V posameznih poslopjih se nahajajo organizacije kolhozov, ki so nagrajeni in imajo pravico biti na razstavi ter lepa živina z posameznih kolhozov. Tako razporejeno izgleda to res divno«. Inž. Gaži pripominja, da kolhozov na vasi še ni videl ter da bo o njih poročal po ogledu. Mehanizacijo v poljedelstvu prikazuje »trg mehanizacije«. V ogromnem paviljonu in okrog njega so gospodarski stroji. »Večino teh strojev je in- teresantno gledati. Nikakor pa ne prihajajo v poštev za mala kmečka gospodarstva. Drugačna stvar je pri njihovih kolhozih, ki obsegajo čez 1500 ha. Tu so raz stavljeni po posameznih tvornicah gospodarskih strojev ogromni kombajni (stroji, ki takoj žanjejo in čistijo žito), ki lahko opravijo mnogo dela prav dobro ali včasih tudi zelo slabo, nato traktorji s plugi za najgloblje oranje itd. Je pa tu tudi mnogo strojev, ki so zelo uporabljivi tudi na malem kmečkem gospodarstvu. V glavnem se v paviljonu vidi, da je industrija poljedelskih strojev zavzela velik obseg in danes prihajajo sovjetski stroji že na zunanje tržišče « Živčni sistem se obrablja v vsem človeškem delovanju ali nehanju, bodisi če delamo ali če počivamo. Za njegovo obnavljanje je potrebna dobra hrana in počitek. Počitek živčevju daje spanje. Za odraslega človeka je potrebno najmanj osem ur spanja, za otroka pa še mnogo več. Tisti, ki hoče, da bo njegovo umno obzorje vse bogatejše, da bi postal izkušenejši, mora opazovati, se mora učiti in razmišljati o vsem, najbolj pa o svojem poklicu. Umsko življenje človeka se prične že v detinski dobi in se konča šele s smrtjo. Prav tedaj se prične tudi vzgoja živčnega sistema. Niti umsko, niti telesno delo ne sme biti preveč naporno in utrudljivo. Po delu je potreben počitek, ki nam ga dajeta spanje in zabava. Posledica pretiranega utrujanja živcev z učenjem so razna živčna obolenja, posebno nevrastenija, oslabelost živcev, bolezen, ki se javlja pri mnogih ljudeh. Največkrat obolijo tisti, ki se uče za kakšen izpit. Učiti se je nam reč treba tako, da imamo od vsega truda tudi zaželen uspeh. To pa dosežemo tedaj, če se učimo s pametjo. kril pravi četveronožec, dolgouhi — osel. Ta osel je pobegnil od svojih gospodarjev O Rurka in Kellogha, ki sta iskala rude. Slabe volje, ker jim je dolgoušec ušel, sta šla na lov za njim. Več ur sta ga iskala dokler se ni njuna slaba volja spremenila v veliko veselje. Njun osel je uporno stal na velikem kosu svinčene rude, v bližini pa sta odkrila bogato žilo. Kdo je gospodar tega rudnika? Kellogh Naklade nad 50.000 izvodov Sovjetska državna založba (Gosizdat) je sklenila, da v bodoče ne bo izdajala knjig v nakladi, ki bi bila manjša od 50.000 izvodov. Izdaje v mali nakladi so bile neracionalne. V bodoče bo ta za- RIMSKI AMFITEATER BLIZU BUDIM- PEŠTE Tik ob periferiji Budimpešte so odkrili že drugi stari rimski amfiteater, ki izhaja iz starega rimskega mesta Akvinuma in je odlično ohranjen. Pri odkopavanju so našli arheologi tudi dragocene predmete iz dobe Langobardov, različno pozlačeno posodo in okrasje iz zlata. ZA ENKRAT NE BODO IZDAJALI ZEMLJEVIDOV EVROPE Založniki šolskih knjig v USA so sklenili, da za enkrat ne bodo izdajali zemljepisnih kart Evrope in Azije. Praviio, da ni mogoče vsakih par dni menjati meje in izdajati nove karte. Zaradi tega priporočajo učiteljem in profesorjem, da naj rišejo zemljevide na šolske table, kjer jih bodo po potrebi lahko zbrisali in popravili. Tako pridejo evropske vojne prilike do izraza tudi na ameriških šolah. Nenavaden dogodek na operacijski mizi Dr. Robert Barany, privatni docent na ušesni kliniki dunajske univerze, je leta 1914 služboval v vojni bolnišr' ' trdnjave Prze-mysl. Po padcu Przemysla je prišel v rusko r‘v: '‘v. )> _ ' je Barany, vojni uj-' , prejel iz Stockholma obvestilo, da mn je za njegova pomembna možgansko-fiziološka dela bila priznana Noblova medicinska nagrada 1916. Nato so ga Rusi izpustili na svobodo in z velikimi častmi prepevali na švedsko mejo. Barany se je vrnil na Dunaj, a je kmalu zatem sprejel profesuro na miverzi Upsala. Iz svoje prakse v vojni bol-'•nici v Przcmys!u je Barany pripovedoval rerr.w’-n primer: Dva vojaka sta mi pripeljala ranjenca, vo- t od pazduho. A take pomoči mu v ni bilo treba. Mož je hodil pokoncu, izgledal svež in zdrav, bil je pač le malo prestrašen. Preiskal sem ga. V levi ličnici mu je tičala ruska krogla, za dve tretjini moleč ven, ut.a ne s spodnjim koncem, ampak s konico. i r -m se pa jaz prestrašil. Res, v desnem licu. tik pri ušesu, je imel strel: krogla mu je šla z desne na levo skozi glavo, prebil? levo ličnico in tam obtičala. Previdno sem potipal konico, krogla se Jii zganila, M-o je tičala v kosti. Stvar se je torej dobro iztekla. Pomiril sem moža, naročil, da mora ležati popolnoma na miru, in sem sklenil, da mu bo.n čez nekaj dni, ko se bo strelni kanal zacelil, odstranil kroglo. Toda prišlo je d: gače. Naslednje jutro je poveljnik bolnišnice, generalni štabni zdravnik X. pri viziti r:aš:l U\,u i.. ::a v kadečega cigareto, videl konico krogle, ki nuj je pri levem ušesu štrlela ven, in je odredil takojšnjo operativno odstranjitev krogle. Moje ugovore je preslišal. Položili so i .oža na operacijsko mizo, prinesli klešče in pile, mlad zdravnik je zrahljal trdno v kosti tičečo kroglo, in jo je stoprav hotel prijeti s kleščami, ko ie na enkrat izginila. Izgtibivši oporo je bila zdrknila nazaj v še odpriti strelni kanal in }■: tiJpla »''-j rol: '; v možganih, ki ji!) je dan poprej bliskovito in brez nevarnih poškodb prebila. Pet sekund pozneje je oil mož mrtev. in njegov tovariš sta bila samo začasna gospodarja »srečnega« osla, ki sta si ga izposodila od nekega bližnjega posestnika. Tudi ta je hotel dobiti svoj del. Leta 1885 je razglasil sodnik Norman Buck o lastništvu svinčenega rudnika zares salamensko sodbo: Lastnik rudnika je najditelj — izposojeni osel. Seveda je imel največ koristi njegov gospodar, ki mu je pripadla ogromna dividenda. ložba izdajala le klasike in le ona dela poznanih sovjetskih in tujih piscev, kr so primerna za velike naklade. Med drugim navajajo primer, da je bila zadnja knjiga »Tihega Dona«, znano delo Šolo-hova, izdana letos v 75 tisoč izvodih. — Zbrane pesmi Vladimira Majakovskega, ki so izšle v eni knjigi, so bile izdane v 100.000 izvodih. Izkazalo pa se je, da je bila tudi ta naklada premajhna, ker je popolnoma pošla. Morali bodo dotiskati •še 250.000 izvodov. Celit Sedanje Cel«© in poštna dostava Pri 'komasaciji občin sta se zlili mestna m okoliška celjska občina v eno in tako so postali meščani rudi ljudje iz naselij po Pečovniku; ker pa tiiso hoteli nositi vseh tistih bremen- s katerimi so otovorjeni meščani zlasti, ko jim nova mestna občina ni hotela- razsvetliti njihovih potov in stez iti ni hotela niti pomisliti na zgradbo kaU-.ilov iti vodovoda, do česar imajo meščani {iaČ vso pravico, ie biio mesto razdeljeno v pravo mesto in »riepravo mesto«,, ali kakor se učeho pove, v ožji iti širši mestni pomerij. Pri tej razdelitvi pa so se vendar ttidi za ožji mestni porrterij meje nekoliko razširile preko mej prejšnjega fnešta. kar je pač čisto praV. saj dobivata Gaberje iti Breg pač že čisto mestni značaj po strnjeni žazidaVi hiš; kjer jih še ni, riri-dejo tja brž ko bo zopet ugodna gradbe- na prilika. Seveda je nekoliko nerodno, da so bila v ta pomerij zajeta tudi seli-šča, ki zaradi terenskih neprilik ne bodo mogla nikoli postati strnjeno naseljena. Nikakor pa ni prav, da so popolnoma vse novo irtktirporitane hiše tudi ožjega po-rnerija bile deležne pač vseh plačil, ugodnosti mesta pa še dosedai — po tolikih letih — niso dosegle. In zlasti pošta še dosedaj ni sprejela na znanje te nove razdelitve: niti ne dostavlja po teh novih ulicah pošte tako kakor po prejšnjem mestu, niti ne dostavlja brzojavk kakor tam: brzojavke n. ph za Breg se dostavi šele z običajno listovno pošto, kakor nekoč v starih časih. Mislimo, da je žc čas, da se mestna občina ttidi za to potrud:. da pridejrt ti kraji, ttidi z iigdanoštmi pod mesto kakor so prišli z bremeni. Prosimo za odfromoč! — St. c Sprememba vožnega reila na Grobelno—Cetje., Na tej prpgj, jo .ukinjen potniški viak šlfcv. 2i33, ki je odhajal z Grobelnega ob 1CT10 in prihajal v Celje! ob 10'30. Namesto tega Vlaka so uredit vlak štev. 2133,b, ki odhaja z (Irobetnega ob 12'Oj in prihaja v Celje ob 12'25. č Ukinitev loka. Zaradi nujnih del na omrežju bo trtešlna elektrarna jutri ukinila dobavo toka in sicer v iriešlu od S. do 11., V okolici pa od 8,—13. Omrežje je treba v lem času Smatrati, kot da je pod napetostjo. c Mrkonjlčev sieg skavtov in planink v Geljii ima jutri ob 10. sklipščitio V risal-nicl deške mešč. šole. c Napredovanje v vojaški službi. Kapetan I. ra/.r. g. Jakob Biažon v Sarajevu, pb rodil iz Celi d, je napredoval v čin majorja; Njegdv brat g. Ernesti biažon poročnik bojnega broda I. raz. V Šibeniku pa je napravil, majorski izpit. c Iz Železniške službe. Prometni uradnik Andrej Posedel je premeščen z Zidanega moštu v Celje, la k ob Stropnik pa iz Maribora v Celje. Vida Jegličeva je premeščena iz Celja v Ljubljano. Iz Celja je premeščen v zastopstvo jugoslov. drž. žel. v Postojno višji kontrolor Mmaljevič. C Licenciranje bikov za I. 1910. t)iie 25. septembra, ob 8. zjutraj sc vrši na mestnem sejmišču licenciranje bikov sivo pšenične pasme za območje , mestne občine celjske. Pozivajo se vsi bikorejci, da privedejo sVoje živali licencovalni koniisiji. c Zdravniško dežurstvo z tl člane OUŽD ima jutri zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti 6. * Žrebanje loterije LKB v Celju bo 6. oktobra. Srečka velja 5 din. č Prostor za novo športno igrišče na Sp. Lanovžu so pričeli že planirati in drenažirati. Nova garderoba bo najbrž zgrajena že letos. Tudi kliring š protektoratom Ceske in] i» .DeEell so napovedali salum .'M* a/i , i u im •i i .i Jutri popoidne bo v ljudskem vrtu Moravske bo likvidiran, ker bo protek-1 smeIial Debeli izvali stihe na dvoboj, z torat od 1. okt. vključen v nemško ca-' ■insko področje. Zaio bodo promet z njim obračunali v markah. Na dnevnem redu je tudi vprašanje povečanja tečaja klirinške marke. Hrvatska delegata se zavzemata predvsem za večji'izvoz lesa v Nemčijo. LVUU.STE ZA ENO OPEKO Človekoljubno ejelo ProliiubErkulozncge dispanzerja v Pluju j ' nogometno tekmo, ki se Ijo pričela ob pol štirih. Izbrali so si nepristranskega sodnika, ki ni suh ne debel t. j. prot. Gregorc. . . p *šv1 sejem v Ptujn 17. sept. 1 ri* gnanih je bilo'(v oklepajih število prodanih glav): volov 98 (38), krav 299 (~IJ), bikov 31 (ll), juncev 39 (12), telic 83 (H), konj 132 (22), skupno Cene so bile naslednje: voli 5—S’2o, krave .3'2j Ud 7, junci 0—S, telice 0'25—7'50 za kg žive i teže. . n Prc-Ueji sojsm v Ptuju 18. s pi. Pri- iz leta v leto ob- j peljanih je bilo skupno 4ot) 55l.1v. in proda-•'.iv.Iiejše. število pacientov naglo narased. ! j ili 79. Cene so bile naslednje: prasci c Akcija proti spekiile^ioin in verlžhi-kom se iudi v Celju intenzivno, nadaljuje. V teku so razne preiskave. Prebivalstvo spremlja lo akcijo z vso simpatijo. Pri pregledu celjskih in okoliških pekerh so ugotovili, da teža kruha ponekod ne odgovarja. Ti peki bodo kaznovani. c Maksimalna cena za železo za vrste profilnega železa za trgovce na debelo in uvoznike je za Celje določena na 5’53 diii za kg. Na to ceno se pribijejo še odplačila. c Nočno lekarniško sliišbo ima od 21. do 27. t. m. lekarna „Pri križu'' lia Kralja Petra cesti. c Kolo Jahačev sc snuje v Celju. Akcij » vodi inž. g. Gazdanov, ki je bil nedavno premeščen k tehničnemu razdelku okrajnega načelstva. c Za ture in Izlete v Savinjske planine so sedanji lepi jesenski dnevi prav primerni. Priporočljiva je tura iz Logarske doline po ICopinškovi poti na Ojstfico ih Korošico, povratek pa čez Robanov kot. Kocbekov dom na Korošici oslane oskrbovan do 23 .t. m. Dom na Okrešlju bo stalno oskrbovan do 29. I. ni., ves mesec ok-Vlober pa bo odprl le ob sobotah in nedeljah. Piskernikoma koča v Logarski dolini ,kakor tudi Mdžirska in Celjska koča so stalno oskrbovane. c Ukraden prstan. Včeraj smo poročal.^ da je bil v stanovanju zasebnice Pavla .Pernat v Zrinjskega ulici ukraden 12.000 din vreden briljantni prstan. Policija je kmalu izsledila storilko v osebi neke gospe, ki je prstan v neki zlatarni prodala ža mal deiiar. Policija je prstan zajele-nila. c Obnovitev državne ceste skozi Vransko. 5. oktobra bo na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani prva pismena ponudbena licitacija za rekonstrukcijo drž. ceste skozi Vransko. Proračunski znesek za ta del znaša 933.922 din. Trikrat na teden napolnijo čakalnico. Ta- tKl — il'i) fcliri, pršatakji lt!'50—It din, de- ko ni treba pose; 'j poudarjali, kako pre- bele llT>0f--12- din in plemenske 9—102j važen pomen ima dispanzer za področje j din za kg žive teže. 80 tisoč prebivalcev, Ta ustanova h kateri sc zatekajo iž lhesla in vasi, pd' Se do danes nima Svojega doifta. /ato se je osnoval odbor, ki je. pokrenil akcijo za zgrcuiilev Proti tuberkuloznega dispanzerja V Pitij U V spodim kralju Aleksandru 1. Žbčlihitelju: V ta nameri šo izšli posebni bloki. Na V s alte 111 listu, ki slane 2 din za eno opeko, je slika bodočega dispanzerja. Da bomo imeli v Ptuju čimprej ta prepotreben dom, žrtvujmo vsak po 2 din za eno opeko. p Zvočni hiiiii Pitij predvaja danes ih jutri „Z krjžfetii ih mečem'. Zgodovinski lil iti. p Krošnjarja sta se s‘ep!«i za zaslužek da imrti Toiiič Marko in Tanič Viljem iz Gjurmancev v 'laeeljski grabi sta prodajala škafe v ptujski okolici. Radi zaslužka sia se na Večer sprla v neki gostilni ria Bregu. Zažvenkelalo je steklo in končno je odločit nož. Oba sta zadobila sinrthrmevurne poškodbe. Marko je dobil zabodi j aj lik do srca, Viljem pa ima počeno lobatijo. Oddali so ju v bolnišnico. Usoden pretep med dvema tovarišema je povzročil nesrečni alkohol p Za koliko so Se podražili mineralni proizvodi in kurjava. Od lanskega avgusta do letošnjega septembra še je v Ptuju podražit trboveljski premog od 40 na 50 din (25 odst.); drva od 70 na 140 din (100 odst.); razna mineralna olja so poskočila za 101) odst.; ^parafin, stcarin. orokeril itd. za 300 odst.; kovine in rude do 100 odst. Pocenila pa se je sol od 2'75 na 1.50 din. TmmmagaaM p ,,Z gcer.odoin ravnateljem sva sklenila...!*4 Dijaki vedno boli pogrevajo svojega iskrenega slttlv-M prijatelja, šolskega slugo Ivana Krapša, ki je1 stopil V zaslužni pokoj. G. Krauša je bil prav ozko ppvo-zan z gimnazijo, kar težko, si ju je bilo Zamisliti ločeno. Dv uiidvajseiKral se je s Solzami v očeh pbšlavljal od „svdjih maturantov^ ih dvaindVajsetkrat js bodril plaiie prvošolčke. Odlikovala ga je točnost, da se je lahko v resnici vedno in posod tibilašrt!, da je v gimnaziji „vse v reduG. Krapša, ki je služil 4 raviiatc-ljerii, si je nabral bogate izkušnje, katere So tudi upoštevali; saj je neštetokrat moral hehob* pojasniti „Yse v redu!" in ,,Z gospodom ravnatelje ra sva Sklenila...!1* o Giišifenj. Sokolsko- društvo priredi' v nedeljo, 22. t. m. v sokolskem domu, ob 20i pester večer pod naslovom ,jVsakomiir iiekaj"’. Sodelujejo:; gg. , J03. Povhe, slov. komik in bivši reži./jr, Boris Gerbec, koncertni fciritoh. na glasttvirji: ju bo spremljal marib. klavirist. — Na sporedu so slov. narodne in Umetne , pesmi, lahke operne arije, operetni spevi, humoristični prizori s peljem in kupleli. o Opozorilo vojalm tiobrovbljceiii. Zadnji dan podaljšanega roka ža vložitev nrošnje za dobroveljsko uverenje je 99» sepisnilicr E. t. Opozarjamo nato ponovno Vse one tovariše vojiie dobrovoljee, ki še nimajo dobrovoljskega UVercnja, a imajo po zakonu d dobrovdljeih pravičd do ište^ ga. Obrazec prošnje se lahko nabavi pri Sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Frančiškanska lil. 10. — Uprava* GSezuStatihagradneganat^ža^apotoikdh Ljubljana Ljubljanski živilski trg je stal te dni v znamenju boja za krompir. Kmetice so proti maksimiranju cene na din 1.50 demonstrirale s tem, da so prinašale lia trg le slab, nagnit krompir, kar je seveda pri ljubljanskih gospodinjah zbfajalo hudo kri. Na trgu so se vsak dan odigravali neVšečni, mučni prizori. Mesto in vas sta še pisano gledala, kar ni ne dobro, ne spodobno v teh resnih časih, ki nas opominjajo: pomagajte drug drugemu. Napeti položaj je mestna občina pametno rešila s tem, da je sama nakupila na 'kmetih krotnpirja in ga postavila na trg. Zdrav, dober krompir, ki ga organi tržnega nadzorstva prodajajo neposredno konsiumentom po din 1.50. Pokazal pa se je takoj učinek tudi na drugi strani: zdaj dovažajo okoličani na trg dosti krompirja in ga radi dajejo po isti ceni. Za enkrat je mestna občina dobavila šest vagonov krompirja, kakor flatn sporočajo ž magistrata, pa so na poti še nadaljnje količine, in se ni bati, da bi krompirja zmanjkalo. Večje koli-čiiie od 50 kg navzgor bodo pa lahko dobivali konsumenti po din 1.40 kg proti izkaznicam, ki jih izdaja Mestna hranil-hlea. Genž krompirju je torej na ljubljanskem trgu zdaj regulirana. Cene drugih živil se gibljejo vfeč ali manj v dosedanjih mejah; vendar rajši navzgor kot pa navzdol. Izluščen fižol je po 4 do 5 din liter. Jajca So se podražila na dinar in pol. Gob prihaja 2daj bolj malo na trg, ali jih ni ali pa jih kmetje doriia sušijo. S sadjem je trg dobro založen, zlasti z jabolki v ceni od 4 do 8 din in pa z bo sanskimi češpljami po 7 din. Grozdje je v Ljubljani drago, iz Belokrajine pa prinašajo dosti Šmarnice, ki jo dajejo po 6 do 8 din* V primerjavi z lanskim septembrom so najbolj pokaže, kako silno draginjo imamo. a žrtev poklica. Včeraj je Uinrl v Ljubljani pofithi služilclj Rafael Grošelj ha iežkih poškodbah, ki jiii je dobil, ko ga je pri izvrševanju službe (dostavljanju brzojavke) povozil avlo. Zapušča ženo in dva otroka. a Anonimne ovadbe. Na ljubljansko, policijo prihaja na kopice brezimnih ovadb proti raznim trgovcem in tudi privatnikom, češ da iinajo nakopičene 111 skrite lake in take zaloge. Ždaj razglaša policija, da se he bo na take attditinihe ovadbe več ozirala, ker še je v vseh preiskanih primerih izkazala njih ničevnosL in je imela policija s tem samo nepotrebno delo. — Tako je' prav. Afiohimhe ovadbe v kos! Čudimo se, da se je policija sploh kdaj ozirala na anonimne oVadbe, Danes zojiet objavljanih podrobnejše rezultate prognoz za tekme 3. kola slovenske nogometne lige, na koncu pa naštevamo one, ki sedaj v našem nagradnem natečaju vodijb z večjim številom ločk, ker bi bi-bilo preobširno, ako bi naštevali tudi vse ostale. Ža tekme v tretjem kolu smo, prejeli 115 prognoz ,med njimi dve neveljavni (S. M. iz .Nlaribora jo je oddal prepozna, K. H. iz Bakra pa je pomoloma poslal napačne pare klubov). G. T. A., dijaku iz Maribora sporočamo na njegov dopis, da bi bila njegova prognoza res zaslužila štiri bičke, a jc žal nismo mogli priznati, ker jo* je oddal prekasno. V izo^ib nesporazumov bomo v bodoče neprižtiaiie pošiljke sproti poimenično objavili. Naši tekmovalci so tokrat praV dobro pogajali rezultate tekem, kar je razvidno ze iz velikega števila prognoz s 4 in več ločkami, mnogo, je tudi takih ,ki so tokrat praviino predvidevali zmagovalce vseh štirih tekem, čeprav ne s točnimi rezultati. V zadnjem kolu sin dosegla po U točk Babič Rudolf, tkalec, Pobrežje in Vadnal Ludvik, dijak, Murska Sobota. TreLjo prognozo s G točkami iiatli je v zadnjo objavo vtihotapil tiskarski škrat. Po 5 točk so dobiti: Glavič Vinko, Jerčič Slavko, Kolenko Tone, Šporn Herman, Ral.ca Albin, Tomšič Roman iz Maribora, Kumar Jože Peršič Milail s Pobrežja, Samar Filip iz Studencev, Mekina Franc iz Nove vasi, KapUil Hinko- iz Slov. Bistrice, Urat- nilc Vy\do iz Braslovč in Zorko Branko iz Celja. Razen tega smo prejeli 2» prognoz po 4 točke, 52 po b, 28 po 2, 19 po 1 ter 1, ki jte dobila 0 točk. V celotni konkurenci vodi v našem nagradnem tekmovanju Tomšič .Roman, knji* goveški pomočnik s Pobrežja, ki si jo nabral dosiej 12 točk, ria drugem iriestu so z 11 točkami Kolenko Tone in Ralca Albin iz Maribora, Kapun Hinko iz Slov. Bistrice lei‘ Zavec Milko iz Ptuja, po 10 točk iniajo Glavič Vinko, Poeajt Karfcl, Radej Franc, Skariilič Metnd, Spdrh Herman iz Maribora, Sel Mirko iz Brezna, Uralhik Vlado iz Braslovč, Hekler Her-ftiati iz Dogoš, llrzič Alfonz iz Celja. Razen teh je še Cela vrsta tekmovalcev, ki imajo po 9, 8, 7 itd. točk ter itiiajo pri večji sreči v prihodnjem kolu tekmovanja izglede, da manj srečne tekmoval-* če pred seboj prehitijo. Na novo nam je pbslalo proglioze 16 tekmovalcev, eden med njimi je res že prvič dobil 6 točk ter se je tako že razmeroma daleč preril v ospredje, čeprav je koiriaj začel tekmovati. Kilpon ža prognoze rezultatov tekem v prihodnjem kolu ligaškega prvehslVa bomo objavili v torkovi številki. Prognoze je tre-* lia oddali najkasneje do 18. v soboto zve* čer v nabiralnik Mariborske tiskarne, Kopališka ulica, ali jih poslali do tega časa po pošli. Tekmovalcem izven Maribora priznamo tudi one prognoze, ki jih bomo prejeli še v ponedeljek zjutraj s poštnini žigom od sobote. Pestra športna nedelja Trgovinska pogajanja z Nemčijo v Beogradu V Beogradu potekajo redna trgovinska pogajanja z Nemčijo v okviru jugo-slovartsko-netnškega stalnega gospodarskega odbora. Našo delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pili j a, nemško pa državni tajnik az nemškega ministrstva za gospodarstvo dr. L a n d f r i e d. Našo delegacijo sestavljajo še predstavniki gospodarskih ministrstev, Narodne ^anke* trgovinski de- legati v Berlinu, na Dunaju in v Pragi ter dva zastopnika banovirte Hrvatske. Predmet razgovorov bodo tud; nekatera načelna vprašanja blagovnega in plačilnega prometa, ki se nanašajo na strukturo medsebojnih pogodbenih odno-šajev in na dosedanji način plačevanja. Razpravljali bodo tudi o ukinitvi sistema preferenc, na katerem je slonela dosedanja gospodarska izmenjava z Nemčiio. Prijatelji športa bodo imeli jutri veliko izbiro prireditev, od nogometa preko kolesarskih, avtomobilskih in motociklističnih dirk do tenisa. V slovetiski nogometni ligi je v Mariboru na tiporedu tekma Maribor—Bratstvo* začetek na s^ulioiiu ob 15.15. Ostali trije pari so Ljubljana—Železničar, Olimp— Mars in Kranj—Amater. V podzvezinem prvenstvu sc bosta odigrali prvorazredni tekmi Mura—Lendava ol» 15.30 v MUrski Soboti ter Slovan—Sla-vlja ob 15.30 v GuSlahju. V Mariboru sta še na sporedu junlorska tekma železničar —Slavija ol> 10. in Maribor—Železničar rez. ob 13.13 ha stadionu. Na teniških igriščih ISSK Maribora 1k> jutri teniški turnir i£er v dvoje, za katerega je dal na razpolago več dragocenih daril mariborski trgovec Franjo Maslck. Začetek ob 9, SSK Maraton bo priredil na novi Pohorski cesti kolesarske dirke od Keke do Sv. Areha, start bo ob pol 11. Ob 11. pa bo pH Ruški koči start za VIII. pohorski gozdni tek š ciljem pri Pohorskem domu. , Na tezenskem dirkališču bodo velike, av- tomobilske in motociklistične dirke v izvodili Motosekcije Slovenskega avlokluba v Mariboru. Začetek je določen na 14.30. s Celjski prvenstveni spored v nogo* metu obsega jutri tekme: Jugoslavija—Atle-lik ob 10.30 pri Skalni kleli ,ligaško tekmo Olimp—Mars ob 16. v Gaberju ter juniorski tekmi Altciik—Celje ob 9.15 pri Skalni kleli in Jugoslavija—Olimp ob 14.45 v Gaberju. Izven Celja bodo na področju CNP še tekme KSK—Borut ob 16. v Kr-* škem, Brežice—Hraslink ob 15.30 v Brežicah ter Radeče—Laško ob 16. v Radečah. s. SK Mars je vložil pritožbo proti verifikaciji prvenstvene tekme Mars — Kranj, ki je bila odigrana v Ljubljani preteklo nedeljo z rezultatom 1:2 za goste. s. Italija pripravlja veliko mednarodno smuško tekmovanje v Cortini d’Ampezzo za teden od 1. do 10. februarja 1940. Sodelovanje so obljubile že mnoge države. Ne pozabi naročnine! ■■■BHBHUaBBBMI n. Velike sanitetske vaje naše vojske so bile na vznožju Avale. Aktivna in rezervna vojska se je vadila v prenašanju in oskrbovanju ranjencev v slučaju vojne. Vajam je med drugimi prisostvoval tudi pomočnik vrhovnega inšpektorja vojne sile nrmijski general ijpgbljtib Nedič. ' n: Ban drinske banovine je prepovedal izvoz pšenice in koruze ter pšenične in koruzne moke iz področja drinske banovine v Ostale dele države. n V Petkoveih pri Varaždinu je 0 letni Milivoj Celic zlezel na 100 litrski sod., poln vina, na vozu. Po nerodnosti jo padel na tla, težak sod se je zvalil nanj ler ga usiuriil. n V Zagrebu so dogradili novo poslopje tehnične fakultete. Predavanja v novih prostorih se bodo pričela v oktobru. Vgradnja poslopja je stala lilo milijona dinarjev. n Pri težki avtobusni nesreči pri Re- nielincu blizu Zagreba so bili 1 potniki leže. ,15 pa laže ranjenih. Avtobus s 50 potniki se je zvrnil v jarek. n Ljudski kruli s ceno din 1.50 za kilogram bodo pekli v Zagrebu od jutri dalje. S tem dnem je tudi prepovedano pečenje drugih vrst kruha, dovoljena pa je uporaba starih prijavljenih zalog moke v svrho pečenja vseh vrst kruha, ki so bile tudi do sedaj običajne. n Somliorsko sodlšfp je obsodilo na snirl dvakratnega morilca Antona l.evoje-vifa. n Sarajevski književnik Dušan Gjurovič je dobil kot priznanje za svoje književno delo od finančnega ministra dr. šuteja nagrado din 5000'—. n Xa zagrebškem vseučilišču je prevzel posle, rektorja za ,eny leto prof. dr. Stie-pau tvšid n Zagrebška mestna občina bo zgradila ria Josipovcu dva doma za gluhonemo in slepo deco. Proračun znaša za obe zgradbi okoli 10 milijonov din. n Službene, uovine" prinašajo pravila orožniške ' službe, ki šo stbpila Včeraj v veljavo. S tem so razveljavljena začasna pravila z dne 10. decembra 1910. n Prva nemška gimnazija je bila otvor-jena v Zagrebu v navzočnosti bana dr. Subasiča ler drugih odličnikov. n. Harakiri je izvršit v Sarajevu delavec Fctnm Bečirovič, in to ne morda iz samomorilnih namenov, iz nesrečne ljubezni ali težkih skrbi, nego od prevelikega veselja -in sreče. o. Guštanjska jeklarna je povišala delavstvu za 10 odstotkov mezde in akord. Družinski očetje bodo dobili še posebej po 50 din za ženo in po 25 din ža vsakega otroka. Draginjske doklade za družino se bodo izplačale začenši od 1. julija, nameščenske iti uslužbeiiske poviške pa se računajo od 15. julija dalje. o Smrtna žrtev meningitisa. V slovenjegraški bolnišnici je za meningitisom umrla ISlelna Ivanka Založnikova iz Komisije pri Mislinju. o. Upokojen je podgozdar Alfred Majcenovič pri okrajnem načelstvu v Gornjem gradu. Razpored teEovadbe SokoSa Maribor E. Oddelek Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Člani >/220— Vi22 ‘/220— '/»22 Članice >/:20—-’/s22 ’/!20— V=22 Moški narašč. 18—V=20 18—‘/=20 Ženski naraščaj 18—Večernika«. 17928-9 Soliden gospod išče SOBO S KOPALNICO in celo oskrbo. Naslov pustiti v ogl. odd. »Večeriiika«. 18018-9 LOKAL LOKAL za malo trgovino ali branjarijo oddam. Stritarjeva ul. 5, vogal Jerovškove (Magda-lenske). 17904-10 POSEST TRISTANOVAN.ISKA HIŠA z velikim vrtom, sadnim drevjem ter nova družinska hiša se proda. Vprašati Obrež na cesta 25, Studenci. 17990-11 GOSTILNIČAR Išče rentabilno gostilno, restavracijo v najem. Pismene ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod šifro »Soliden gostilničar«. 17994-11 NOVA HIŠA na prodal. Vprašati v ogk odd- »Večernika«. 17971-11 Veliko Izbiro jesenskega blaga v češki in angleški kvaliteti po znano nizkih cenah za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče, hubertuse, oficirske in železničarske uniforme ter krojaške potrebščine dobite samo v t&kmMmmm Maribor (pri glavni policiji) IMBHBffiaBIBSl ona prejme najnovejše Jersey - modele In jesenke plašče v veliki izbiri samo pri konfekciji i greta m a r i b o i graj ski trg Leno posestvo uri Ptuju, 11 oralov, 2 hiši din 150.000. — Lepo vinoeradno oosestvo. viničarijo, 260.000. — Vinograd 24 oralov 200.000. — Novozgradba, enonadstropna’ 5 stanovanj 145.000. — Vila z lepim vrtom 98.000. — Par cele za vile in hiše od 10.— din naprej. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ulica 28, Maribor. 18004-11 KUPIM HIŠO na periferiji Maribora in plačam v gotovini do 100.000 din- Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Jesen«. V najem se odda ENOSTANOVAN.ISKA HIŠA z vrtom in kletjo, rvroti gotovemu^ plačilu. Prednost imajo državni uslužbenci, če mo goče brez otrok. Dobrava 149 Tezno pri Mariboru. 17969-11 HIŠA v Limbušu se proda. Intorma cije daje Kalohova 27, Studenci. 17964-11 VEČ PARCEL pri kadetnici, gradbeno dovo-lenje, kompleks 6000 m3 po din 24.— prodam Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17933-11 HIŠA p vrtom 1710 m3, z vpeljano trgovino v bližini Maribora ugodno na prodaj. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. _______________________17960-11 Novozgrajena ENODRUŽINSKA TOŠA se proda v Zg. Radvanju 117 blizu tovarne sv'le 17953-11 IZREDNA PRILIKA! Trgovina špecerija z lepo zalogo se odda v najem. Nizka najemnina. Ponudbe pod »Od kup zaloge« na ogl. odd. »Ve černika«, 17899-11 PARCELA Se proda. Vprašati trgovina Bračko, Delavska ulica, Zg-Radvanje. 17908-11 Kurim POSESTVO. sli zein';;šče v bližini Maribo ra. do 30.000 din Ponudbe pod »Kupčija« na ogl. c-dd-»Večemika«,__________17924-11 LEPA HIŠA z velikim vrtom se proda. — Maistrova ul. 186, Tezno. _____________________18037-11 MANJŠO HIŠICO z vrtom ■ kupjm v Celju ali bližnji okolici- Ponudbe poslati na upravo »Večernika« Celje pod »Sončna«; 18043-11 Želite dolgoročno posojilo na hiše in posestva ob r n i t e se na Bančno kom. zavod Aleksandrova cesta 40 Prodam VINOGRADNIŠKO POSESTVO s krasno lego pri Jeruzalemu blizu Ljutomera. Kolarič Josip, Sv. Bolfenk pri Središču. ___________________ 18015-11 Dvostanovanjska NOVA HIŠA (vila) na periferiji mesta naprodaj za 160.000 din. Naslov v ogl- odd. lista. 18009-11 DENAR AKO RABITE POSOJILO ne Čakajte zadnjega trenutka. Temveč javite se takoj pri za stopstvu hranilni posojilnici »Moj Dom«) Maribor, Aleksandrova c. 64. — Priložite znamke din 3.— za odgovor. 16681-12 POSOJILO dajemo našim članom i varčevalcem Ugodni pogoji Vlo ge obrestujemo Po 5% . Vsi varčevalci brezplačno zavarovani zato neodlagaite več zglasite se čimprej pismeno ali ustmeno pri zastop. hranil, posojilnica »Moj Dom«, Maribor, Aleksandrova 64. Prilo žiti znamke za din 3.— 17997-12 OBRT - TRGOVINA GRADIVO OPEKA! 100.000 komadov ročno izdelane. zidne opeke novega formata prodam (ilovica brez solitra). »Efka«, mizarstvo, Maribor. Frančiškanska 12. 18020-15 mm SPALNICE. JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 Prodam staro POHIŠTVO obleke, razno posodo in dr-Naslov v ogl. odd. lista 17890-17 Prodam nov MIZNI ŠTEDILNIK Sokolska ul. 26, Studenci. 17937-17 POHIŠTVO 2, omari, 2 postelji in 2 nočni omarici poceni naprodaj. — Aleksandrova 60. 17970-17 PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV V MARIBORU, Ruška cesta 5 obvešča cenj. občinstvo, da se je popolnoma na novo preuredila. Za odličen kroj jamčijo nove moči. Solidna postrežba. Zmerne cene! »KERAMIKA. Hišni posestniki In najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 PONIKLANJE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro 3n poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5. 6177—1 MIZARJI Kupim ostanke vezanih plošč od 2 dm, naprej. Anton Franko, Maribor. Valvazorjeva 35 ____________________179"'4 13 ČEVLJARSKA DELAVNICA se odda radi bolezni takoj v najem. Vpraša se Splavarski sprehod 3. 17897-13 Za slikarsko in PLESKARSKO DELO se prhojoča po nizkih cenah Jurii Juteršnik, Sodna ul. 15. 1.7954-13 Sladki SADJEVEC in okussn prigrizek čez u'.rto Vatu nucii s r-( pustom oiie Pinterič, Tržaška cesta. 17961-13 TRGOVINA na prometni točki, brez konkurence se proda takoj.. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17992-13 STROJI NOVA ŽIČNA NAPRAVA za spravliajjjo (sortiranje) drv vseh količin- Ponudbe po slati na ogl. odd. »Večernika« pod »Nov izum«. 17946-14 Prodam BAKRENE KOTLE 2 kom. vsebine 300 litrov, 2 kom. vsebine 80 litrov, po zelo nizki ceni. Justin Gustinčič, Maribor, Ulica kneza Koclja 14. telefon 21-30. 18947-14 DOBER ŠIVALNI STROJ se poceni proda. Rotovški trg 4- 18038-14 Rabljeni ŠIVALNI STROJ znamke »Singer« naprodaj. Mehaništvo Draksler, Vetrinj ska 11. 18044-14 ŽELEZNO OGRODJE za večji, štedilnik; malo. rabljeno, kupim- Bife Pinterič, Tržaška cesta. 17962-17 GOSPODINJE! Nabavite si najnovejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom 40 din pri Jugopatent, Ljubljana, Dvo rakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce. 13544-13 NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 »KAVALIR« KAVA in čaj vedno sveže na zalogi. Kavalir, Gosposka ulica 28. 18005-18 ŽENITBE - DOPISI VDOVA 38 stara, z 1,500.000 din dote v sotovini, iščem zakonskega moža. Navodila daje »Nada«, Zagreb. Jelačičev tre 10 Za informacije pošljite din 10.— v znamkah. 17938-19 INŽINER 37 let star, s 100.000 din gotovine, mesečno plačo 5000 din. išče zakonsko družico. Navodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije din 10— v znam kah. 17939-19 ar je barva za okd to je ARWA za nogo Kvalitetna nogavica v Usti sviti! \ Modna trgovina Josip Srai MARIBOR Prodam popolnoma nov NAMIZNI ŠTEDILNIK Tezno, Jurčičeva 12. 17966-17 Zastekleno, leseno VERANDNO STENO, 180X335, cm in oknice (pol-kne) 102X215 cm^ prodam. Stritarjeva 30. Maribor. 17981-17 Radi odpotovanja POHIŠTVO poceni prodam. Radvanjska 45, pritličje, levo. 17996-17 Kupim ŠIVALNI STROJ, radio-aparat ter žensko kolo. Ponudbe z navedbo znamke in cene pošljite na ogl. odd. »Večernika« pod »Plačam takoj«. 17995-17 fur&iiji najnovejši vzorci prispeli ,OBNOVA" Fr. Novak Jurčičeva ulica 6 ŽENSKI KOTIČEK PLAŠČ iz perzijanca se poceni - proda. Ogleda se od 10. do 12. ure, Jvrševa 6-11., vrata 5. 17C88-18 GOSPODIČNA 21 let stara, s 50.000 din dote v gotovini iščem trgovca, obrtnika ali slično. NaVodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10— v ^znamkah. 17940-19 BANOVINSKI URADNIK 35 let star. z mesečno plačo 1700 din, iščem zakonsko dru žico. Navodila, daje »Nada«, Zagreb. Jelačičev trg 10, Za informacije pošljite din /10.—-v znamkah. 17941-19: DRAŽESTNA ŽIDINJA 30 let stara, z 800-000 din dote, iščem zakonskega moža. Navodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 Za in formacije pošljite din 10.— v znamkah. 17942-19 VLAKOVODJA 33 let star, z mesečno plačo 2000 din, iščem zakonsko dru žico- Navodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10, Za informacije pošljite din 10.— v znamkah. 17943-19 MLADA GOSPODIČNA! Pismo sem prejela prekasno. Prosim za ponovno. »Samostojna tujka«, 17967-19 INTELIGENTEN siromašen, 25 leten fant želi znanstva z dobro situirano go spodično. event vdovo istih let. Dopise na ogl. odd. »Ve-černika« pod »Iščem srečo«. 179«-19 Iščem k posestvu kot vdova GOSPODARJA Potrebno je, da ima . nekaj go-tovine. Možitev ni izključena. Ponudbe pod »Zahvalna« na »Večernik«, Ptuj. 18013-19 OBRTNIK poroči takoj preprosto šiviljo z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. pod »Starejša«-18029-19 KLAVIRJE PIANINE Velika .izbira- novih kakor preigranih po vsakovrstnih cenah. Bauerle, Tyrševa 24. 17842-20 Prodam CITRE Vprašati Kejžarjeva ulica 4, vrata 6. 17915-20 DVOJE GOSLI (violin) v dobrem stanju poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17984-20 POUK RUŠČINO poučuje po uspešni in lahki metodi v skupinah ali posamezno rojena Rusinja. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 17392-21 Za din 5000,— še lahko dobite popolnoma novo MOTORNO KOLO »Sachs-Torpedo«, 98 ccm, dn kler traia zaloga, pri tvrdki Justin Gustinčič, Ulica kneza Koclja 14, podružnica Tezno, vogal Ptujske in Tržaške ceste. 18046-22 »STEVER WAFFENRAD« popolnoma novo, moško ko; lo se radi vojaščine takoj proda. Ogleda se pri Vladko Babošek. kjobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. 18017-21 PRIDELKI JABOLKA po 2 din oddaja na drobno Kmetijska dražba, Meljska cesta 12. 17008-23 JABOLKA kg 2 din skladišče Koražija, Kolodvorska 1. 17888-23 Kupim vsako količino JABOLK za prešanje po najboljši dnev ni ceni. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova cesta 39 17926-23 RAZNO Sl NEMŠČINA začetniški, nadaljevalni in konverzacijski tečaji diplomirana učiteljica. Repič, Aleksandrova 10-1. 17934-21 POCENI POUK v nemščini, pravoslovju in pravopisu tudi za dijake. — Vprašati Koroška cesta 21-1. 17955-21 FRANCOŠČINA za dopolnilne izpite na trgov ski akademiji. Gregorčičeva ul- 3. pritličje, desno, nasproti realke. 17917-21 BOLJŠA MLADENKA dobi zastonj nemški pouk. Ponudbe pod »Boljša zakonca« na ogl. odd. »Večernika«'. 17993-21 VOZILA Na B. M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 730 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju. 6238-22 Kupim dober TOVORNI AVTO ali grem za šoferja. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika* pod »Promet«. 17875-22 MOTOR DKW 100 ccm v odličnem stanju se ugodno proda. Lešnik Josip. Krekova 6. 17975-22 Prodam MOTORNO KOLO 500 ccm. z ali brez prikolice, dobro ohranjen, za V* ceno. Vprašati v trgovini s klobuki Cančala. Glavni trg 17. 17972-22 MOTORNO KOLO »Sachs« 100 ccm, v dobrem stanju, proda Ciglar, Turnerjeva ul. 13. 17932-22 Prodam dvojne NOVE GARE kočijo, žrmle (mlin), Studenci, Frankopfrnova 4. 17909-22 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Cankarjeva ul. 36, Maribor-17923-22 Prodam MOTORNO. KOLO znamke »Puch« 'h radio aparat. Studenci. Krpanova ulica 27. 17921-22 BSA MOTOR, športni model, 500 ccm, in ŠPORTNI VOZIČEK na prodaj. Dvorakova 10, urar. 17980-22 Kupim dobro ohranjeno 200 ccm MOTORNO KOLO. Plačam takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17989-22 Ugodno se proda novi AVTO »FRAMO« z zaprto pločevinasto karoserijo, z pripadajočim rezervnim kolesom in novo pnevmatiko. Ogleda se pti tvrdki Justin Gustinčič. Maribor. Ul. kneza Kosija 14. tel. 21-30. 18045-22 KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70.—, mala din 60.— Po povzetju razpošilja Jugopatent, Ljubljana. Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 POZOR! Vsakovrstne odpadke želez* ja, kovine, litine, cunje« gumo in steklovino kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. — Tel. 21-30. 16943-28 KADI ZA ZELJE, SODE* PRALNE BANJE popravila, najcenejše pri Sulcer, sodarstvo, Vojašniška ul. 7- 17844-23 Prodam 2 JAHALNI SEDLI z vso ostalo opremo. Košaki 36, Schwarz. 17806-28 PONUDITE RABLJENE VREČE od moke, velike in male, od otrobov, soli, kave. riža >ri sladkorja firmi Adler Josipv Sombor. 17799-2$ Kupujemo STARE ZNAMKE zbirke, serije (Massenware) po najvišjih cenal za gotovino. Pri večjih, objektih pri deJ mo osebno. Fil. biro Dr. Simič, Zagreb, Iliča 25- 17669-28 ZOBOZDRAVNIK odda svojo prakso kolegu. —» Vprašanja na: Praksa — Ljub liana, centrum, poste restan* te. 17950-28 SLIKE ZA LEGITIMACLIE IN POTNE LISTE NAJHITREJE a kljub prvovrstni izepljavi le najceneje samo pri Foto-Kieser, Maribor. Vetrinjska ul. 30, vrs-a-vis Grajskega ki-' na.__________________17889-28 Prodam USNJEN! PLAŠČ popolnoma nov, za srednjo postavo za ceno din 700.—• Vprašati v trgovini s klobuki Cančala, Glavni trg 17 17973-28 Približno 3000 kg GNILIH JABOLK za kurjavo ali svinjsko hrano prodam. Jakob Kuntner, eks-port sadja, Maribor, Kopitarjeva 12, tel. 21-28. 17979-28 10 komadov po 50 kg in po 100 kg BUKOVIH SODOV za zelje na prodaj. Vprašati pri hišniku gostilne Spatzek, Aleksandrova 'cesta. 17991-28 - - —r Sprejmem trgovskega AVTO SOPOTNIKA PO možnosti z malo kolekcij* za Hrvatsko, Bačko, Banat, del Srbije, Bosno-Herzegovi' no. Odhod 23. sept. Vprašata Maribor, Dalmatinska ul, ® 18048--Ž® NAJPOPOLNEJŠE harmonike sveta H/generalno zastopstvo SCHMEIPER ■ ZAGBEB. NIVCOLIČEVA lol 'fJjMUiiiHUMill Prodaja v Mariboru V. Ml in sinova Jurčičeva 8 Najnovejši modeli • Naj nižje cene CVniki franko otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, prevoznih triciktjev, pnevmatike pri TRIBUNA11 F. B. L. MARIBOR a Aleksandrova cesta 26 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4 Molki I Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja : KR. DV. LEKARNA tJHI SV. AREHU, Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT", Zagreb, Langov trg 3. n.,,. sa«-js. NajnovejfSe gramofonske plošče v veliki izbiri vedno na razpolago samo po din 35*- ^meleUrofon m, po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov: I. Kocmut. Meljska cesta 1 . '.JJBlJANA ^pASAŽAj NEBOTIČNI, iisrm lastopitTt a : Heine! & Oerold Zahtevajte brezplačne sezname Mlaka za gospode, dame in otroke higienično v veliki izbiri zdeluje tudipo meri počen. 9tCma" Maribor, SSIH0 Glavni trg 24 Zlato in srebro, > riljante, zastavljalne listke šče ouino za nakup M. Hgerjev sin, Maribor. Gosposka uiica 15 nillAMV in elektromotorje vseh velikosti na zalogi Elektro AMerbait LJUBLJANA - GOSPOSVETSKA C. 10 (poleg Siamiia) DIJAKI kupujte šolske knjige v knj sami Tiskovne zadruge Maribor, Cankarjeva 1 Teleton 25-45 Pozor! Divji kostanj kupuje po naj višji ceni 8. Železnik trgovina vseh vrst surovin Nakupovalnica: Maribor, Kopališka ulica vis-a-vis Gustinčič SAMO ŠE NEKAJ DNI! Za vkuhavanie sveže, prvovrstne in pravebosanske slive v gajbah po 15 do 18 kg oddajam in pošiljam tudi po železnici po dnevni ceni Joslpina Bole sadje in zelenjava en groš, Maribor, Koroška cesta 20, dvorišče. 1058 SAMO ŠE NEKAJ DNI! ■■■■■■■■B preglednosti to č n o s ti enostavnosti zanesljivosti m cenenosti Rodoleka: Psihografolog in astrolog s. paraj; > Maribor. Gosposka ulica Hotel »Zamorc« Pslhograiolog Parad‘so Vam pokaže smer sreče In blagostanja. Vam odpre zastor Vašega življenja. Pove Vam s kom in kako se boste poročili Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu- Ka teri so Vaši srečni dnevi Kedaj se podajajte v špe kulaclje da Vam srečno uspejo. Katerih bolezni in nezgod so čuvajte. Ke daj naj stavite loterijo itd. Dela na strogo znanstveni podlagi. Obiske sprejema od 9. do 12. In od 2. do 7> ure. Ostane samo do 22. t. m. Vas postreže glavna kolektura Državne razredne loterije V novem kolu se smehlja nova sreča ! Kupite tudi Vi Vašo srečko pri nas! tl oktobra 1940 žrebanje 6. razreda! Dobitki v tem kolu znašajo din 65,000.000*— Z ozirom .na govorico; da bo tudi karbida primanjkovalo, izjavlja TVORN1CA ZA DUŠIK V RUŠAH, da te nevarnosti ni, ker lahko vsak dobi, po normalnih cenah, karbida kolikor ga potrebuje. Tvornica dobavlja in izvršuje neposredno naročila od 25 kg in več. Na drobno, t. j. manj kot 25 kg karbida, pa tvornica sama ne prodaja. Spomnite se CMDI MARIBOR Grogorčičova 24 Tel^2S>10 Zahvala Prav iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili mojega moža, gospoda Rudolfa Stajnka 6. septembra na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo tvrdki »Bohemija« ter g. ravnatelju Scharlachu za poslovilne besede, uradništvu, posebno tudi Delavskemu godbenemu društvu za prekrasne žalostinke, rudarskemu pevskemu društvu iz Zabukovce, njegovim sodelavcem, znancem in prijateljem rudarjem, ki so ga ob grobu zasuli s cvetjem. Celje, 21. septembra 1940. Dragica Stajnko, roj. Janežič, žena; Ivan, sin; Franc, Ferdo, Jožef, bratje; Mimika in Milika, sestri; Sorodniki: Lančič, Zgoznik in ostali. „Grad sreče" - v Mariboru, Trg Svobode-grad PUTNIK, a a a a a a a a a a a a a a -j Bezjakove $re£k® so zadele v zadnjih letih ni. dr. sledeče dobitke oz. premije: Sin 2,908.009'- srečka štev. 08.326 Din 1.002.S00'- sreCKa šlev. 59,971 dinarjev 301.000.— srečka štev. 56.910 dinarjev 301.000.— srečka štev. S3.526 dinarjev 200.000.— srečka štev. 34.210 dinarjev 100.000.— srečka štev. 86.831 dinarjev 100.000.— Srečka štev. 86.834 dinarjev 100.000.— srečka štev. 7.336 dinarjev 100.000 srečka štev. 77.664 dinarjev 100.000.— srečka štev. 77.696 dinarjev 100,000.— srečka štev. 4.638 in mnogo dobitkov po 80.000, 60.000, 50.000, 40.000, 35.000, 30.000 dinarjev itd. katerega bo zo Dtie 11. oktobra t. 1. se prične 41. kolo Državne razredne loterije, tekom pet izžrebanih velikih in manjših dobitkov v skupni vrednosti dinarjev Kdor se hoče udeležiti tega novega plesa boginje Sreče, naj se čimprej obrne do naše hiše sreče Bančne poslovalnice TELEe?@N ST1V. 26-97 kjer je na razpolago veliko število novih srečk, Brežpl&itio Vala uš&da! im vsako množino lepa obrana in za prešo EKSPORT KORAŽIJA Kolodvorska ul. 1 kupite najceneje v knjigarni Tiskovne zadruge Maribor, Cankarjeva ul. 1 Telefon 25-45 Conti nentsd na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 44 Javljamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša ljubljena mama, sestra in teta, gospa Angela Smrekar Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 22, t. m., ob 4. uri pop, iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor, 21. septembra 1940. Danči, sin; Boža, Svita, Slavica, hčerke in ostalo sorodostvo. Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star papir, cunje: krojaške odrezke. tekstilne odpadke, elaževino, ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno no nai-višiih cenah Arbeiter. Dravska ul. 13. Te1 26-23. POSOJILNICA NARODNI DOM REZERVE BLIZU DIN 12.000.000 . Oglasi po ceniku. — Rokopisi ae Poštni čekovni račun štev. 11. 409.