PRIMORSKI DNEVNIK
P(Stnina
H"%SSVžSr - Cena 30 lir
Leto XVI. - Št. 118 (4581)
TRST, torek 17. maja 1960
Sestanek štirih «velikih» v Parizu se je začel v senci ameriškega letala
Hruščev je preklical vabilo Eisenhowerju in hoče večmesečno odložitev konference
Hruščev je zahteval, naj Eisenhotver javno obsodi vohunske polete ter naj se obveže, da se ne bodo obnovili - Eisenhower sporočil ukinitev poletov - Mac Millan poziva na realno gledanje De Gaulle poudarja, da je incident z letalom vzrok več za razgovore - Mac Millanovo posredovanje
pri Hruščevu - Danes odločitev o usodi konference
* stoPnicah Elizejske palače sprejema francoski ministrski predsednik Debre Hruščeva
Ujj^ARlZ, i6. _ Konferenca med najvišjimi predstav-f-2ra'S velesil se je začela v povsem drugačnem kakor je ves svet pričakoval, zlasti sodeč po Olj a“ dobre volje, ki so jih bili podali ti predstavniki v Pariz, še zadnji pripravljalni razgovori, iera katerimi naj bi odstranili senco, ki ga je na kon-to in?0 vr§la afera z ameriškim vohunskim letalom, ni-Pet0	uspeha, in zato je	bilo na prvi seji zelo na-
bijaj? ?? Je končala, ne da ja	novo,	in	Hruščev
koojp ulagal celo odložitev i%.„„rerice za šest ali osem • -cev. Po konferenci so
van
,^čela
		
Ja,
'""mi
mrzlična posveto-
ut zvečer je Mac Mil-
"Mil
danes
smo izrazili boja-S’ i,? bo kljub optimistič-fUšr* ara Eisenhowerja in 'a na a 0 poteku konleren-(|i, knn^jvišji stopnji v Pari-tj a‘«renca potekala v sen-“ihče 'fiskega letala. Toda i	m°8el misliti, da bo
‘*tai0 "a zveza mnenja, da je ^Ho«. ako poslabšalo njene S? ka> 1 ZDA’ (ia konferenca i	dobro, pa Čeprav je
*livii j °b prihodu v Pariz , ta n’„	j® konferenca veli-
Nj	na za nadaljnji raz-
izi^?nar°dnega položaja, ,, yt>ri uPanie, da bodo raz-i ^kov * odstranjevanju o-IJ o uh druge svetovne vojne , *10rt?n°s’b med Vzhodom in H rp,m. Pripeljali do korist-M^zuitatov.
S da • e na to. da je zna-
> tio ‘maJo vse države, pobito velike sile široko
> Ven °bvešCevalno službo ?. Sov i.y. enaki meri tudi Mo ti- ko zvezo), da sku-;dti v* ,Vse mogoCe naCine od-?rUeih Ja“ke in druge tajnosti u‘4i ?Tav' da se tudi ve-i? Za	lahko izkoristila ,0rei kanje tujih ozemelj flDoiej; 18 vohunske namene, ^yjets],iameriškega letala nad bPtbm, ozemljem vsa mi-f?dila ...svetovna javnost ob-«Za _*ot nevarno dejanje ne
» m * “vvdrno ucjdnjc »c
h,' ‘točj^ko-sovjetske odna J' ortn„ tudi za mednarodno m	sPloh. Svetovno
L'ko ra,?enje je razumelo ve-AtVt>hPrJenje in nezado-’ ki ga je ta incident
Kr •
A v Sovjetski zvezi. 1» h« takovati je bilo, da
Vzburjenje do kon-DtPk'0 JIK najvišji stopnji l.evuJ «a bodo interesi miru k Ja k« nad prvimi občutki si, 6 hnnbrav resnost inciden-jioka J Potrdila potrebo se-v Ž PobnHnaJvišJ‘ stopnji in Ha-Zrb!! .0, da bo sestanek fcdta > i'.ki je vse do inci-EJS|>ičii Vlom toliko obetal, »s °P<imistiCna upanja ih^Hiko,, Odgovornejših zait 4 njim- *tir*b velikih sil, % JlRl* tudi Nikite Hru-
i?ato i»
Vest 'z Pariza, da Je
Podlagal odložitev K De l*' ker v sedanjih po-,|.Dstai *a.ze na uspeh, in da Jdb Pri svojem predlogu j,?1 £P„®sredovalnim poskuse n,:?.ra'a de Gaulla in
„ Mr.V,a de Gaulla in
sv ,na' povzročila na vetu veliko presene-
lan obiskal tudi Hruščeva, s katerim bo nadaljeval pogajanja jutri.
Predvsem je bil začetek razgovorov odložen za eno uro, ker se Hruščev ni hotel sestati na ožji seji z Eisenho-werjem, kakor je bilo predvideno. Zato se je seja začela ob 11. uri ob navzočnosti vseh delegatov štirih velesil.
Hruščev je v svojem govoru preklical vabilo Eisenho-vverju za obisk v Sovjetski zvezi. Zatem je zahteval, naj se Eisenhower javno obveže, da bodo ameriški izvidniški poleti nad sovjetskim ozemljem prenehali, Velika Britanija in Francija pa bi morali izjaviti, da ločita svojo odgovornost glede ameriške politike kar se tiče vohunskih poletov. Končno je predlagal, naj se konferenca odloži za šest ali osem mesecev. Dodal je, da brez zahodne odkrite obsodbe vohunskih poletov ne more več sodelovati na konfe. renči.
Eisenhower je v odgovoru izjavil, da so bili vohunski poleti nad sovjetskim ozemljem prekinjeni in da se ne
log za organiziranje letalskega nadzorstva, da se preprečijo iznenadni napadi.
Mac Millan je v glavnem izjavil, da razume sovjetsko zaskrbljenost zaradi incidenta z ameriškim letalom, dodal pa je, da je treba pokazati realizem in pozabiti preteklost, ter da bi se moral Hruščev vsaj začasno zadovoljiti z zagotovili Eisenhowerja. Pozval je «velike«, naj storijo vse, da se konferenca ne prekine.
De Gaulle pa je izjavil, da je zaradi incidenta z ameriškim letalom en vzrok več za nadaljevanje pogajanj. Izrekel je pripravljenost postaviti konkretne predloge za zadovoljivo rešitev vprašanja vohunstva, ki ga je treba rešiti v okviru razorožitvenega vprašanja. Na koncu je predlagal, naj delegacije razmišljajo 24 ur, preden zavzamejo dokončne sklepe.
Vse te podatke so dali predstavniki štirih velesil na tiskovnih konferencah, ki so sledile prvi seji, katera je trajala več ko tri ure. Skoraj vsa seja je bila posvečena incidentu z ameriškim letalom.
Zvedelo se je, da je Hruščev že med včerajšnjim razgovorom z de Gaullom in Mac Millan vztrajal, naj prepričata Eisenhovverja, naj se javno opraviči zaradi incidenta, ter naj poudarita, da Velika Britanija in Francija ne mislita deliti s tem v zvezi odgovornosti z ZDA. De Gaulle in Mac Millan pa sta skušala prepričati Hruščeva, naj ne vztraja pri tej zahtevi.
Danes so se štirje razšli, ne da bi se dogovorili, ali se bodo jutri spet sestali. Naloga de Gaulla kot organizatorja konference bo spet sklicati no
primerno. Zato so začeli zahodni voditelji takoj po konferenci mrzlična posvetovanja. Med Elizejsko palačo in britanskim poslaništvom je neprestano zvonil telefon. De Gaulle in Mac Millan, ki sta se takoj sestala, se na vse načine trudita, da bi posredovala med Hruščevom in Eisen. hovverjem. Ob 19. uri je Mac Millan spet obiskal de Gaulla v Elizejski palači. De Gaulle pa se je še prej posvetoval z zunanjim ministrom de Mur-villom in s francoskim poslanikom v Moskvi Dejeanom. Ob 16. uri so se sestali tudi zahodni zunanji ministri, ki so se razgovarjali približno eno uro.
Mac Millan je po nocojšnjem razgovoru z de Gaullom obiskal Eisenhowerja v ameriškem poslaništvu. Pozneje so sporočili, da se bodo jutri zju. traj ob 10. uri sestali v Elizejski palači Eisenhovver, Mac Millan in de Gaulle, da vidijo, ali je mogoč kompromis. Vsekakor bo skušal zlasti Mac Millan storiti vse, da se konferenca ne razide, še preden se je začela. Sovjetski predstavnik Harlamov je namreč na tiskovni konferenci, na kateri je prebral izjave Hruščeva. poudaril, da se konferenca pravzaprav «sploh ni niti začela«.
Mac Millan se je ob 21,20 sestal s Hruščevom. Njun razgovor je trajal eno uro. Hruščev je Mac Millana sprejel že na stopnicah sovjetskega poslaništva in ga je po razgovoru spremljal do stopnic. V britanskih krogih zatrjujejo, da ni prišlo do nobenega kompromisa in da se bosta ponovno sestala jutri. Zjutraj se bodo sestali najprej Eisenhower, Mac Millan in de Gaulle, zatem pa bo imel Mac Millan
vo sejo, če bo videl, da je tol nov razgovor s Hruščevom.
Izjave Hruščeva
To je zgoščena kronika dneva. Kakor rečeno, so podatke o govorih predstavnikov štirih velesil spožočili na tiskovni oknferenci predstavniki štirih tiskovnih uradov.
Prvi je na konferenci govoril Hruščev in o njegovem go. voru je poročal Harlamov.
Hruščev je izjavil, da je 1. maja ameriško letalo izvršilo proti Sovjetski zvezi izzivalno dejanje. «Na žalost ne gre za omejen primer napada s strani ameriškega letalstva*, je izjavil Hruščev. »Naravno je, da je sovjetska vlada imela za potrebno obsoditi podel značaj tega dejanja, ki je v očitnem protislovju z napori za zmanjšanje mednarodne napetosti. Ameriška vlada je takoj razširila povsem nesmiselno verzijo akcije ameriškega letalstva trdeč, da je bil polet slučajnosten in da pilot ni imel vohunske naloge. Dejstva so pakazala netočnost te verzije in tudi, da je ameriško letalo imelo vohunsko nalogo, ki jo je odobrila ameriška vlada. Hkrati tepta ameriška vlada določbe mednarodnega prava in načela listine Združenih narodov.
V sedanjem trenutku se postavlja vprašanje, kako proučiti vprašanja, ki so nastala, spričo dejstva, da ameriški bodo nadaljevali, ter da je i- predsednik ni obsodil izzival-mel on namen sprožiti pred-1 nega dejanja, pač pa je izjavil,
■iiiliaiuiiiiiiitiiiililiiiifBaiiaiiiiiliiii«lVfilalliiii>B«>i««iB|lf||ll*lilll|a|,|,|,l|,a,,,fI||li|||,iia>|pi|||,i||1*||f>i,,|ia,|f|l>ll|,|ail,a|f,|,|lt,,,|,i,|»i||ili,f||,ia|111
Mac Millanova prizadevanja da reši pariško konferenco
da namerava nadaljevati to
politiko. Kako iskati sporazum o raznih vprašanjih, ki jih je treba rešiti za zagotovitev miru na svetu, medtem ko ena od držav udeleženk odkrito izjavlja, da je njena po. litika v sistematičnem vohunskem delovanju, kar samo veča mednarodno napetost.
Ne samo, da ameriška vlada in predsednik Eisenhotver nista obsodila tega dejanja, temveč sta izjavila, da je to sestavni del ameriške politike. Jasno je, da te izjave, ki predstavljajo politiko, ki se vodi v vojnem času. že v naprej onemogočajo sleherni poizkus sporazuma na konferenci najvišjih. Ce bi ameriška letala znova prodrla nad sovjetsko o-zemlje, jih bomo sestrelili*.
Sovjetska vlada si pridržuje pravico slehernega ukrepa proti tistim, ki bodo sokrivi poletov nad njenim ozemljem. Sprejeti bodo vsi primerni u-krepi, tudi da se prepreči ponovitev take akcije, pri čemer niso izključeni udarci proti oporiščem, ki služijo za izhodišče. Kako bi mogla Sovjetska zveza sodelovati pri pogajanjih v pogojih, ki pomenijo dejansko ogrožanje s strani države, ki trdi, da organizira te vohunske polete in da jih namerava nadaljevati? Ce se ZDA obvežejo, da ne bodo kršile meja Sovjetske zveze in obsodijo pretekla de-
Danes se bo ločeno sestal z Eisenhovverjem in zatem še s Hruščevom
PARIZ, 16. — Iz poučenih virov se je zvedelo, da bo imel Mac Millan ločen razgovor z Eisenhovverjem takoj po jutrišnjem sestanku treh zahodnih velikih, ki bo ob 10. uri.
V zahodnih krogih menijo, da je še možnost rešiti konferenco, zatrjujejo pa, da Ei-senhovver ne bo napravil ((novega koraka« nasproti Hruščevu.
V britanskih krogih menijo po današnjem razgovoru Mac
Millana in Hruščeva, da je še «medla luč« upanja za prihodnost konference. To upanje ne temelji na nobenem novem dejstvu, temveč na dejstvu, da se bodo razgovori med Mac Millanom in Hruščevom nadaljevali. To je vse, kar je Mac Millan lahko dosegel nocoj od Hruščeva Most ni torej še porušen.
Za sedaj nič ne kaže, da je Hruščev spremenil stališče. Mac Millan pa mu je izjavil, da je Eisenhovver že napravil korak naprej in da je Hruščev j
de dveh glavnih točk: predsednik Eisenhovver je odredil ukinitev izvidniških poletov nad sovjetskim ozemljem in je to odločitev objavil.
Po jutrišnjem razgovoru treh in nato med Eisenhovverjem in Mac Millanom bo nedvomno sledil nov razgovor Mac Millana s Hruščevom.
V poučenih krogih trdijo, da namerava Mac Millan predlagati, naj bi se štiri velesile sporazumele, da se bodo vzdržale nekaterih oblik vohunstva, vštevši izvidniških poletov nad ozemljem drugih držav. Zatrjujejo, da je Eisen. hovver pripravljen razpravljati o nekaterih oblikah vohunstva tudi na dvostranski podlagi.
Toda prav gotovo bo Hruščev odklonil taka pogajanja, ker je izjavil, da vse kaže,
ščev nastopil na ta način na konferenci zaradi notranjega pritiska.
Zverev zaprosil za razrešitev
MOSKVA, 16. — Tass javlja, da je finančni minister SZ Zverev zaprosil, naj ga razrešijo njegove funkcije zaradi slabega zdravja. Zvereva bo nasledil njegov sedanji pomočnik Garbuzov. Zverev ima 60 let.
 <t»-----
B. Kraigher je odpotoval v Argentino
LJUBLJANA. 16. — Danes je odpotovala v Argentino ju-
janja ter kaznujejo krivce, sem pripravljen začeti razgovore s predsednikom ZDA. Ne moremo biti udeležni pri kakrš-nih _koli pogajanjih tudi o vprašanjih, ki so dozorela, v sedanjin pogojin neenakosti. Sovjetska zveza se ne odpoveduje vsem naporom, da pri. de do sporazuma. Mnenja je, da je sporazum mogoč, le če temelji na zdravem razumu; toda zdi se, da ga za sedaj ni. Absolutno potrebno je, da ZDA priznajo, da je njihova politika obsojanja vredna, da priznavajo, da so izvršile napadalna dejanja in da priznajo, da_ je ta politika negativna. Mogoče je samo miroljubno sožitje ali vojna, ki bi se končala z uničenjem napadalcev. Potrebno je, da poteče še nekaj časa,_ dokler se bodo nujna vprašanja, ki so nastala, lahko razvila, in da bodo voditelji lahko analizirali odgovornost, ki jo imajo, ko izvršujejo napadalna dejanja.
Zaradi napadalnih in izzivalnih dejanj proti Sovjetski zvezi so se ustvarili pogoji, v katerih bi imeli malo možnosti sprejeti predsednika ZDA z vso prisrčnostjo, s katero sprejemajo Sovjeti pričakovane go. ste. Zaradi tega smo mnenja,
da je v sedanjem trenutku primerno odložiti potovanje predsednika ZDA v Sovjetsko zvezo in sporazumeti se o novem datumu, ko bodo obstajali pogoji za ta obisk. Obžalujemo da ta sestanek ni dal rezultatov, ki so jih vsi narodi sveta pričakovali. Naj sramota in odgovornost padeta na tiste, ki so razglasili politiko banditizma proti Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza ne bo s svoje strani zmanjšala naporov, da pride do sporazuma. Mnenja sem, da bo svetovna javnost razumela naše stališče in da bo razumela, da nam je odvzeta možnost, biti udeleženi pri teh pogajanjih*.
Hruščev je tudi izjavil: »Sovjetska vlada je globoko prepričana, da, če ne bo ta vlada ZDA, tedaj bo druga, in če ne druga naslednja razumela, da ni druge poti nego miroljubno sožitje med obema sistemoma, kapitalističnim in socialističnim, ali pa vojna, ki bi pomenila nesrečo za vse, ki vodijo napadalno politiko*.
Predstavnik sovjetsfce delegacije je pozneje obrazložil, da je Hruščev izrecno govoril o odložitvi za šest ali osem mesecev, ker se bo tedaj pogajal z drugo ameriško vlado.
Izjave Eisenhowerja
Predstavnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty pa je prebral časnikarjem naslednjo Eisenhovverjevo izjavo:
«Ker sta me general de Gaul. le in predsednik vlade Mac Millan včeraj obvestila o stališču, ki ga je Hruščev zavzel do sedanje ,,konference med razgovori, ki ju je imel včeraj z hjima. sem skrbno raz-
mišljal o načinu, kako naj se zadeva obravnava. Upoštevajoč veliko važnost te konference in upanje, ki so ga vanjo vložili narodi sveta, sem prišel do zaključka, da je v sedanjih o-koliščinah bolje videti, ali obstaja na današnjem privatnem sestanku možnost rešitve vprašanja poletov z zdravim razumom in zmernostjo, tako da
se omogoči nadaljevanje konference.
Nisem imel nobene utvare glede možnosti uspeha tega poizkusa, toda čutil sem, da je bil tak napor potreben, upoštevajoč veliko odgovornost, ki jo imam kot predsednik ZDA. S tem v zvezi sem užival izredno odločno podporo svojih kolegov, predsednika de Gaulla in ministrskega predsednika Mac Millana.
Na današnji privatni seji
sem kljub silovitosti in netočnosti trditev Hruščeva odgovo. ril sovjetskemu ministrskemu predsedniku, kakor sledi: «Bil sem že obveščen o splošnem tonu izjave, ki jo je pravkar prebral Hruščev. V svoji izjavi od 11. maja in v izjavi, ki jo je 9. maja podal državni tajnik Herter, so ZDA jasno obrazložile neprijetno nujnost vohunske dejavnosti na svetu, na katerem narodi ne zaupajo v medsebojne namene. Mi smo poudarili, da nima ta dejavnost nobenega napadalnega namena, pač pa ščititi varnost ZDA in svobodnega sveta proti izne-
(Nadaljsvanje na 5. strani)  «»----------------
M. Marinko se je vrnil iz Milana v Ljubljano
LJUBLJANA, 16. — Predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, ki je kot gost predsednika milanske občine Virgilia Ferrarija obiskal Italijo, se je danes vrnil v Ljubljano. Med bivanjem v Milanu se je Miha Marinko seznanil s pridobitvami tega največjega italijanskega industrijskega središča in z njegovo neposredno okolico.
Vesoljska
ut**. - .
'IS'"
V Sovjetski zvezi so v nedeljo izstrelili vesoljsko ladjo težko 4.544 kilogramov, v kateri je maneken in številni aparati, ki bodo dali vse potrebne podatke za pripravo poleta človeka v vesolje. Kabina se bo na komando z Zemlje ločila od satelita in bo začela padati proti Zemlji. Za sedaj ni še predviden njen povratek na Zemljo in se bo zaradi tega razkrojila v. atmosferi. Ko bo rešeno vprašanje povratka človeka na Zemljo, bodo za zadrževanje kabine uporabljali posebna padala. (Glej obširno poročilo o satelitu na peti strani)
HiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
Poslanska zbornica nadaljuje danes s svojim delom
Glasilo KB «PopoIo» odločno odklanja vsakršno vladno koalicijo s PLI in PDI
La Malfa zavrača Pacciardijev centrizem in pravi, da so bile centristične vlade samo krinka za dejansko konservativno in reakcionarno vlado - Monarhisti potrdili sodelovanje s PLI in skupen odpor proti odprtju v levo
(Od našega dopisnika)
RIM, 16. — Medtem ko se bo senat sestal na zasedanje šele prihodnji ponedeljek 23. t. m., ko bodo začeli z diskusijo o državnem proračunu za finančno leto 1. julij 1960 — 30. junij 1961 in bo na vrsti najprej proračun prosvetnega ministrstva, bo poslanska zbornica zasedala jutri dopoldne in popoldne. Na dnevnem redu so interpelacije Quinterija (KD), Pirastuja (KPI) in drugih glede stanja, v katerem se nahajajo
da bi hotele zahodne države1 goslovanska delegacija pod
spremeniti konferenco v pogajanja, kakšno obliko vohunstva naj udeleženke vršijo.
V nekaterih krogih konfe-
dejansko dobil zadoščenje gle | renče so mnenja, da je Hru-
vodstvom predsednika izvršnega sveta Slovenije Borisa Kraigherja. Delegacija se bo udeležila 150. obletnice neodvisnosti Argentine.
priprave za letošnje olimpij ske igre. Nato bodo diskutirali o zakonskih predlogih Zanibellija (KD) in drugih ter Fogliazza (KPI) in drugih o načrtu za izgradnjo stanovanjskih hiš za kmečke delavce v združenem tekstu ustrezne posebne parlamentarne komisije.
Po tem bo zbornica nadaljevala z diskusijo ki jo je prekinila ostavka Segnijeve vlade, v zvezi z interpelacijami o znižanju cene sladkor ia. Ob zaključju te diskusije bo vlada potrdila svoj sklep o znižanju cene sladkorja v višini 35 lir pri kg (25 lir na škodo države in 10 lir na ško. do industrijcev). Kar zadeva znižanje cene sladkorja in ostalih artiklov, se bo v četrtek sestal medministrski odbor za cene (CIP), s katerim se je Tambroni že posvetoval in pripravlja ustrezne dekrete, ki jih bo predložil jutri poslanski zbornici v o-dobritev. Znižane cene bencina (na 100 lir), bencinske mešanice (za 5 lir) m banan (za 25 lir pri kg) bodo stopile v veljavo prihodnjega 22. maja, za sladkor pa bo treba počakati, da to znižanje odobri tudi senat in bo stopilo v veljavo šele proti koncu prihodnjega meseca.
Glede dejavnosti posameznih strank, smo poročali o zasedanju glavnega odbora bivših monarhističnih strank, ki sta se nedavno preimenovali v Italijansko demokratično stranko (PDI), in ki se je nadaljevalo, in zaključilo včeraj z resolucijo, v kateri se odobrava Covellijevo poročilo in potrjuje sodelovanje med PDI in PLI ter obsoja vsakr-šem poskus vlade levega centra tudi s posredno podporo socialistov, hkrati se poudarja, da se KD moti, če misli, da bo mogla računati z desničarskimi glasovi za svojo ((levičarsko« politiko.
Včeraj se je zaključil tudi
sestanek Pacciardijevega krila v republikanski stranki z resolucijo, v kateri se obsoja politika levega centra, hkrati pa se pozivajo ((demokratične stranke« na ponovno oživitev centristične vladne koalicije. Ta linija Pacciardijeve skupine v republikanski stranki, je sicer doživela polom na nedavnem kongresu v Bologni, vendar pa se Pacciardi ne namerava podvreči strankini disciplini in je, ob priliki Fan-fanijeva poskusa z vlado levega centra, celo javno izjavil, da bo v parlamentu glasoval proti taki vladi. Zaradi tega svojega neuspeha na kongresu v Bologni, je Pacciardi sedaj ustanovil, v okviru stranke, svojo skupino ((Difesa re-pubblicana«, za katero menijo, da more računati na 40 odst. vpiiv v strankinih organizacijah.
Toda zdi se, da kljub vsemu temu in drugačnemu pritisku sedanje vodstvo KD vendarle ne namerava popustiti in da je politični tajnik KD Moro slej ko prej odločen zavrniti in vabila z desne strani, pa tudi vabila nepoboljšljivih oboževalcev centristične vladne koalicije. S tem v zvezi je značilen članek, ki ga ie poslanec Mor-lino napisal za strankino glasilo «Popolo», v katerem odločno zavrača vladno koalicijo desnega centra z liberalci in monarhisti, ker bi tako sodelovanje pomenilo za KD izgubo njene politične o-sebnosti, hkrati pa zatrjuje, da bi se KD, v primeru sodelovanja s PLI in' PDI, spremenila iz moderne stranke v «nedvomno nediferenciran konservativen blok« «Naše nasprotovanje Covellijevi in Ma-lagodijevi desnici — zaključu. je odv. Morlino — ne izhaja iz ((nepremostljivih predsodkov«, ampak je rezultat ljudskega. demokratičnega in pro-titotalitarnega značaja KD«. Kar zadeva Pacciardijevo domotožje po centristični vladi, je dovolj jasno, da take vlade ni moč sestaviti samo z
njegovo skupino, kajti obrža-ti bi se mogla edinole z glasovi monarhistov (res lep uspeh za republikanca Pac-ciardija!)
Na to Pacciardijevo stališče je danes odgovoril republikanski poslanec La Malfa s svojim govorom v Ravenni. La Malfa je med drugim dejal, da vlada levega centra, v vzdržanjem socialistov, predstavlja naraven in logičen lazvoj italijanskega demokratičnega položaja, ker se je šti-ristrankarska koalicija vedno smatrala za izhod za silo v pričakovanju, da bodo socialisti v stanju sprejeti samostojne sklepe. Ko se je od golih besed prešlo na konkretno možnost vlade levega centra Pa so se proti njej zagnale .•eakcionarne gospodarske, kle-likalne, fašistične in lažilibe-ralne in lažno demokratične sile, ki si danes nadevajo najrazličnejše krinke, toda vse imajo enako reakcionarno vsebino. In v tem sovraštvu proti vladi levega centra, v sovraštvu proti naprednejšim strujam KD, v sovraštvu pro-
ti Fanfaniju in Moru, so se zatekli k enobarvnim vladam, s podporo fašistov ali s podporo liberalcev, monarhistov in fašistov, ali v najboljših primerih, k tako imenovanim (.entrističnim vladam, ki naj ti imele na levici republikan-sko in socialdemokratsko krit-tje. Gre za najrazličnejše krinke edine konkretne stvarnosti:	reakcionarne, v bistvu
protidemokratične in avtoritarne stvarnosti, ki naj zaduši vsakršno novo perspektivo zaključuje La Malfa.
A. P.
Vojaški uspehi alžirske vojske
KAIRO, 16. — Kakor je sporočila alžirska vlada, je alžirska osvobodilna vojska ubila od 7. do 12. maja 610 francoskih vojakov, ranila pa 355. Razen tega so razstrelili 40 oklepnih vozil, sestrelili devet letal in uničili dva vlaka.
15. obletnica osvoboditve Beograda
BEOGRAD, 16. — Obletnico zmage in 15. obletnico osvoboditve Beograda so včeraj proslavili s polaganjem vencev na grob neznanega vojaka na Avali, na grobove osvoboditeljev Beograda, padlih rodoljubov, narodnih herojev in spomenik žrtev fašizma v Ja-jincih. Pri polaganju, venca zveznega izvršnega sveta in Jugoslovanske ljudske armade na grobu neznanega junaka na Avali so bili navzoči tudi zastopniki vseh diplomatskih misij v Beogradu in vojaški atašeji. Na pokopališču osvoboditeljev Eeograda, kjer je pokopanih 1395 borcev narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in 711 borcev Rdeče armade, so bili položeni venci- ljudskega odbora Beograda, mestnega komiteja Zveze komunistov, mestnega odbora Socialistične zveze in mestnega odbora Zveze borcev. Na slovesnosti so bili navzoči tudi sovjetski veleposlanik Zam. čevski in osebje veleposlaništva. Nad deset tisoč Beograjčanov in prebivalcev iz okoliških krajev se je udeležilo slovesnosti polagan a vencev na spomenik v Jajain-cih, kjer so Nemci pobili o-krog 80.000 rodoljubov.
DUBROVNIK. 16. — Iz Jugoslavije je danes odpotoval poveljnik ameriške Vi. flote admiral Anderson, ki je pred tremi dnevi na križarki «Des Moines« prispel v Dubrovnik, Iz Jugoslavije je prav tako odpotoval ameriški kontraadmiral Dixon, ki je na letalonosilki «Forestal» prispel na
dvodnevni obisk v Split
n"""............................     initiiiiniiiuinui.......
Japonska bo zahtevala umik ameriških izvidniških letal?
Nova sovjetska protestna nota ameriški vladi ■ Demonstracija v Šanghaju proti japonsko-ameriškemu vojaškemu paktu
TOKIO, 16. — Predsednik japonske	vlade	Nabosuke	Ki-
ši je	po	radiu	izjavil, da	bi
japonska vlada utegnila zahtevati,	naj	ZDA	umaknejo	le-
tala vrste «U-2» s svojih oporišč na Japonskem, ker obstajajo dvomi glede dejanske vlo. ge teh letal. Zahtevo po odstranitvi teh letal so postavili japonski socialisti, sindikalna! zveza in visokošolci, ki bodo	s tem v	zvezi organi-
zirali prihodnji četrtek pohod proti oporišču v Atsugi Agencija «Nova Kitajska« javlja, da se je včeraj v Šanghaju okrog 1,700.000 ljudi u-deležilo demonstracije proti japonsko-ameriškemu vojaškemu paktu. V teku preteklega tedna sa je podobnih demon-
stracij udeležilo nad 12 milijonov Kitajcev in omenjena agencija dodaja, da gre za «največje demonstracije, ki smo jih kdaj koli imeli v kitajski zgodovini«.
Iz Moskve javljajo, da je Sovjetska zveza poslala ZDA ponovne protestno noto v zvezi s sestreljenim ameriškim letalom v odgovor na ameriško noto od 12. t. m,, s katero poziva ZDA, da obsodijo izzivalna dejanja svojih oboroženih sil in da se odpovedo za mir tako nevarni politiki kršitve zračnega prostora drugih držav. V zaključku note se zatrjuje, da bodo letala takoj uničili, če bi se ponovno pojavila nad SZ,
hkrati pa nota dodaja, da taka napadalna politisa ameriške vlade spravlja v nevarnost dežele, kjer so ameriška oporišča, ker bo SZ sprejela potrebne ukrepe tudi glede teh dežel in bo napadla ta oporišča.
Poveljnik sovjetskih čet v Berlinu je zahodnim poveljnikom izročil protestno noto zaradi tega, ker je neko letalo 5. maja preletelo zračni prostor Vzhodne Nemčije. Kasneje se je izkazalo, da gi e za francosko zasebno letalo, zaradi česar so se Francozi že opravičili, ker gre za pomoto na letalski piogi med Strassburgom in Malmoejem 1 na Švedskem.
Vrem« včeraj: Najvišja tempera, tura 24,2 stopinje, najnižja 17,5, ob 19. uri 22,4 stopinje. Zračni tlak 1015,7 pada, veter sever severovzhodnik 7 km, vlaga 57-od-stotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 18,5 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 17. maja MOJCA
Sonce vzide ob 4.32 in zatone Ob 19.31. Dolžina dneva 14.59. Luna vzide ob 0.29 in zatone ob 11 -u Jutri, SREDA, 1*. maja DUBRAVKA
Slovenski književniki v pretesni Gregorčičevi dvorani
Literarni	večer
in nepozaben kulturni dogodek
V bodoče obiski književnikov iz matične domovine ne sinejo biti več tako redki - Jutri nastopijo v Gorici
Gregorčičeva dvorana je bila včeraj zvečer znatno premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so hoteli videti in slišati skupino slovenskih književnikov, ki so prišli k nam, da nam preberejo nekaj iz svojih del. Med občinstvom smo opazili ljudi, ki so prišli poslušat pesnike in pisatelje potem ko so pustili umazano delo v delavnicah; opazili smo dijake, ki niso mogli dočakati večera, ko bodo književniki
masto vztrajali na svojih sta- men, starostne dobe itd. liscih in se sploh niso hoteli
prav zanje brali v Dijaškem domu; opazili smo učitelje in profesorje ter pripadnike raznovrstnih poklicev. Videti je bilo, da je vendar v vseh še živa ljubezen do neposredne slovenske besede.
Večer je s pozdravom otvo-ril prof. dr. Jože Kosovel, ki je predstavil novzoče književnike, katere je občinstvo pozdravilo z burnim ploskanjem.
uiiiiiiiHiiiiiiiiiiuitiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiMiiiii
Vzvišena radost
Nedeljski «11 Piccolo« zmagoslavno ugotavlja, da odpade v letošnjem šolskem letu na osnovnošolske otroke v tržaški pokrajini samo 9 odst. (1303 od 14.732) v primerjavi z 21 odstotki slovenskih šolarjev v šolskem letu 1945-46 (4315 od 20.352) in da znaša padec za slovenske šolarje kar 70 odstotkov. Padec števila italijanskih učencev znaša 20 odst. (s 16.037 na 13.429).
Toda tudi padec v italijanskih šolah bi bil večji, če ne bi bilo priseljenih ezulov. Hkrati pa bi bil padec v slovenskih šolah manjši, če se ne bi prav Slovenci relativno v večjem številu selih v Avstralijo. Saj je isti «Pic-colo» pisal 19. maja 1957, da je število v tržaški pokrajini naseljenih beguncev znašalo pred tremi leti 50.045 oseb.
V tem številu pa niso všteti priseljenci iz Italije, od koder je prišel dobršen del sedanjega državnega aparata. Število priseljenih beguncev znaša torej okrog 15 odstotkov vsega prebivalstva, kar bi moralo dati sorazmerno prav toliko otrok več (okrog 3300) v italijanskih osnovnih šolah. To p omeni: če ne bi bilo ezulov, bi število italijanskih učencev letOš rte znašalo 13.429, temveč komaj 10.000. Ce pa bi upoštevali še priseljeni državni aparat, bi se to število znižalo morda celo na 9000 in bi znašalo letos 55 odstotkov manj kot pred, petnajstimi leti. To pa pomeni, da bi število slovenskih osnovnošolskih otrok znašalo kljub izseljevanju v Avstralijo okrog 13 odst. in ne samo 9 odst.
To je seveda v primerjavi z 21 odstotki še vedno zelo mnogo. Toda vzroki tega padca so taki, da se z njim italijanska demokracija ne more ravno pohvaliti. Z njimi se lahko hvali samo «Picco-lo», in tako dokazuje da se ni prav nič spremenil od takrat, ko je z besedami iztrebil vse Slovence ne le iz Trsta, temveč tudi iz vse Julijske krajine, od kjer so jih «Piccolovi» somišljeniki trebili od leta 1920 dalje s požari in umori in z njimi še bolj temeljito nadaljevali med vso drugo svetovno vojno. Ti vzroki pa so; neenakopravnost Slovencev, neizpolnjevanje ustavnih določb, še manj pa obveznosti mednarodnih sporazumov. Zares: vzvišeni vzroki raznarodovanja in genocida!
Morda pa bi bil že čas, da bi vsi ti nepopravljivi zado-voljneži navedli vzroke, zakaj se prebivalstvo tržaške pokrajine «stara» po letu 1934. Prav gotovo bi se med temi vzroki morali globoko zamisliti in premisliti o zgre-šenosti vse svoje dosedanje robote.
PHIH0RSK1 DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI Ml TELEFON P3-808 IN 94-818
Poštni predal 659
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL —
Tel. 33-81
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA k. tO — Tel. *t. 17-398
OGLASI Cene oglasov: Za vaak mm
v širini enega atolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 80 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri opravi.
NAROČNINA MeaeCna 4*0 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir polletna 2500 Ur, celoletna 4800 Mr — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 80 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 3*0 din — PoOtnl tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trat 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljuoljana, Stritarjeva ul 3-1., tel. 21-92*, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trat
N*n
Kot prvi je bral pisatelj Juš Kozak zaključno poglavje iz svoje knjige «Balada o ulici*, v kateri opisuje povojnega ljubljanskega človeka. Sledil mu je Matej Bor, ki je prebral ciklus «Sel je popotnik skozi atomski vek* iz zbirke «Sled naših senc*. Ciklus je bil preveden v nemščino in druge jezike. Pisatelj Anton Ingolič je prebral odlomek iz svojega romana «Kje ste Lamutovi*, v katerem obdelava izseljeniško problemati. ko. Nato je pesnik Ciril Zlobec prebral ljubezenski ciklus večinoma še ne objavljenih pesmi. Drago Druškovič Rok Arih je zatem prebral odlomek novele »Pravljica o velikem Zato* iz novelistične zbirke »Zato* Večer je zaključil Janez Menart, ki je povedal nekaj svojih humorističnih in satiričnih pesmi, deloma iz zbirke »Prva jesen*, predvsem izmed v revijah objavljenih pesmi.
Večer pomeni nadvse odličen kulturni dogodek, ki bo ostal vsem, ki so se ga udeležili, v neizbrisnem spominu. Obenem je ta lepi večer opozorilo, da v bodoče obiski literatov iz naše matične domovine ne smejo biti več tako redki. Našim gostom, slovenskim književnikom, pa želimo prijetno prebivanje v našem mestu ter v sredo v Gorici.
pogajati o nekaterih zahtevah glede izredne doklade, kvalifikacij, delovnega urnika, zajamčenega letnega zaslužka itd., medtem ko so pristali na pogajanja glede dopustov, iz-
Pokrajinsko tajništvo te stroke poziva vse delavce, naj bodo pripravljeni, da bodo lahko s svojim nastopom podprli svoje sindikalne predstavnike med pogajanji z delodajalci.
Nagrade starejšim delavcem arzenala in ladjedelnice Sv. Roka
V nedeljo je bila na sedežu dopolavora podjetja v Ulici Mazzini nagrajevanje najstarejših delavcev Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka, ki je bila pred nekaj meseci priključena arzenalu. Nagrajevanja so se udeležili med drugimi direktor ladjedelnice Sv. Roka, poddirektor Tržaškega arzenala in predstavniki nekaterih drugih podjetij ter oblasti.
Nagrade je prejelo skupno 78 uslužbencev in delavcev ladjedelnice Sv. Roka ter 12 delavcev in uslužbencev Tržaškega arzenala, ki imajo vsak Po najmanj 20 let delovne dobe pri podjetju.
Nov tribun tržaške univerze
Včeraj je bil na tržaški u-niverzi izvoljen nov tribun, in sicer Giancarlo Sangerma-ni (AGI). V izvršni odbor pa so bili izvoljeni Vittorio Ver-doglia, Roberto Cimadori, Ma. rio Barnaba, Roberto Cafoga-ti, Roberto Pallini in Romolo Massalin.
Eden mrtev in dva hudo ranjena pri prometni sreči pod Križem
Avtomobilu, ki je vozil s precejšnjo brzino, je počila sprednja leva guma m je treščil najprej v motor, nato pa v stene ob cesti
Seja tržaškega občinskega sveta
LITERARNI
Slovenski književniki Vladimir Pavšič (Matej Bor), Juš Kozak, Anton Ingolič, Ciril Zlobec, Drago Druškovič in Janez Menart bodo brali iz svojih del 17. maja ob 20.30 v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, jutri 18. maja ob 20.30 v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi.
Prireditelja Narodna in študijska knjižnica v Trstu in Zveza prosvetnih društev v Gorici vljudno vabita na polnoštevilno udeležbo.
Vstop prost.
prvih jutranjih urah se. na levi strani ceste in se pie-je včeraj zgodila na obalni ce-'vrnil ter obtičal na desni stra-
Za novo delovno pogodbo delavcev cementne industrije
Včeraj je bil na sindikalnem sedežu sestanek delavcev, ki so zaposleni pri industriji cementa. Razpravljali so o problemu sklenitve nove delovne pogodbe, za katero se bodo začela pogajanja jutri v Rimu. Kakor je znano, so bila prva pogajanja že ob konfcu aprila ih pr-; ve dni maja, a so bila prekinjena, ker so delodajalci tiv
liiiiiHiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiniimmMiiiiiimiiimiiHiiimniiiimmiiiiiiiiimimiiaiiinmiiiiiMi,
Huda nesreča tržaških izletnikov pri Črnem kalu
Štiri ranjence so sprejeli v izolsko bolnišnico, kjer so sedaj izven nevarnosti
sti pod Križem huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 34-letnega Riccarda Darisa s Trga Sv. Jakoba 9; dva potnika pa se borita s smrtjo. O-krog 4. ure se je po omenjeni cesti peljal z avtomobilom od Sesljana proti Trstu 33-letni Gino D’Arsie iz Trevisa. Ker m bilo velikega prometa, je D’Arsie vozil s precejšnjo brzino, nenadoma pa mu je na ovinku počila sprednja leva guma Zaradi tega je avtomobil zletel na levo stran ceste. Tedaj pa je s tržaške strani privozil z motorjem Daris. Na zadnjem sedežu je sedel njegov prijatelj 49-letni Giorgio Berger iz Ulice Rossetti 41.
D’Arsie se je zavedel nevarnosti, zatrobil je in pritisnil na zavore, toda ni megel več obvladati vozila, ki je treščilo v motor. Daris , in Berger sta zaradi možnega udarca zletela kakih 10 metrov vstran in obležala na cesti; avtomobil pa je nato treščil ob stene
V nedeljo zvečer se je zgodila na cesti pri Črnem kalu prometna nesreča, pri kateri so dobili hude poškodbe štirje izletniki iz Trsta, ki se sedaj zdravijo v bolnišnici v Izoli. Njihovo zdravstveno stanje je sicer resno, toda zdravniki pravijo, da so 2e izven nevarnosti, čeprav se bodo morali zdraviti še precej časa, in sicer dobra dva meseca
S Kozine so se v nedeljo zvečer peljali z avtomobilom proti Kopru 24-letni Celso Co-ciani iz Ul. Torricelli 4, ki je šofiral avtomobil, njegova
19-letna žena Lucilla Cociani, njegova 48-letna mati Olga in
20-letna Romilda Rusič iz Ul. Sorgente 9. Na nekem ovinku je verjetno zaradi prevelike brzine avtomobil zletel s ceste in se prekotalil precej metrov pod cesto.
Celso si je zlomil medenico, st poškodoval levo ramo in se močno udaril v trebuh; Romilda si je zlomila lobanjo in desno roko ter dobila pretres možganov; Lucilla si je zlomila lobanjo in desno roko ter dobila pretres možganov; Olga pa si je zlomila štiri rebra na levi strani ter medenico.
Z rešilnim avtomobilom so jih prepeljali v Izolo, kjer se bedo zdravili dober teden, nato pa jih bodo verjetno prepeljali v Trst za nadaljnje zdravljenje.
 «»------
Pridržana prognoza
za motorista
s Proseka
Sinoči okrog 21. ure se je z motornim kolesom hudo ponesrečil blizu križišča, kjer se odcepi not na Gabrovec od ceste Prosek-Nabrežina, 34-letni Marcello Paoletti s Proseka št. 391. Paoletti se je peljal s Proseka proti Križu, na omenjenem ovinku pa je zadel ob sprednji levi del avtobusa podjetja «Autovie Carsiche*, ki ga je vozil 35-letni Luciano Da-puzai iz Ulice Sette Fontane 86 in je prihajal iz Gabrovca. Pri tem si je Paoletti verjetno prebil lobanjo in se je močno ranil ter pobil po čelu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek.
 «»------
Dva poskusa samomora
Po prepiru z možem si je Gaspar iz Ulice Orologio 4 včeraj popoldne 28-letna Silvana Saltalamacchia poročena
ni ceste.
Nekateri ribiči s Križa, ki so takrat ribarili, ob obali, so slišali tresk in se jim, je takoj zazdelo, da se je na cesti zgodila nesreča. Pustili so svoje čolne in mreže ter pohiteli, da bi ponesrečencem nudili pomoč. Medtem pa je prišla na kraj nesreče izvidnica prometne policije, ki je bila tam v službi. Nemudoma so poklicali rešilni avtomobil, ki je kmalu nato odpeljal ponesrečence v Trst.
Za Darisa ni bilo več pomoči, ker je nesrečnež bil pri priči mrtev, saj mu je dobesedno zdrobilo lobanjo in hudo poškodovalo hrbtenico, Berger si je zlomil levo nogo, D’Arsie pa si je prebil lobanjo.
D’Arsieja so sprejeli s pridržano prognozo na H. kirurški oddelek, Bergerja tudi š pridržano prognozo Pa ortopedski oddelek. Bergerja so takoj po sprejemu operirali in mu odrezali nogo, ki je bila zelo poškodovana.
Daris in Berger, po poklicu šoferja, sta bila namenjena v Gradež, da bi prevzela tovornik in odpeljala tovor na določeno mesto. Zaradi tega sta šla zgodaj od doma, ker ju je čakala dolga pot. Daris, ki je bil še samski in je stanoval pri družini Carboni se je pred kratkim zaročil s hčerko lastnika stanovanja, kjer je bi) v podnajemu. Avtomobil je peljal v Trst izvode beneškega dnevnika «11 Gazzetti-no», ki ga prodajajo v našem mestu.
■ *»---------
2 motorjem v mali tovornik
Okrog 10. ure se je včeraj dopoldne 62-letni Angelo Germani iz Ulice Cisternone 62 peljal z motorjem po Ulici Udine proti Greti, pred njim pa se je peljal z malim pol-tovornikom 33-letni Luigi Am-maturo iz Ulice Flavia 1240, ki je krenil na levo. Zaradi tega je Germani zadel s svojim vozilom v tovornik in oba vozača sta zletela na tla. Am-maturo se je pobil po glavi in opraskal po koleno leve noge ter se bo moral zdraviti nekaj dni, Germani pa se je pobil in opraskal po rokah
iiiuiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiniMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiii
Nastop gojencev Glasbene šole v dijaškem domu
hotela vzeti življenje. Z briv-no britvico si je hotela pre-tezati zapestje leve roke, pa se je verjetno premislila, ko je zagledala prve kapljice krvi. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč, nato pa jo odslovili.
Zaradi družinskih razmer Pa si je včeraj dopoldne hotel vzeti življenje 18-letni Um-berto Conella s Proseka 38. Prišel je v bar Scagnol v Ulici D’Azeglio in zaužil nekoliko strupa za miši. Začelo ga je zvijati v trebuhu, ves je prebledel, nato pa je sam pohitel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. medicinski oddelek. Izprali so mu želodec, zdraviti pa se bo moral še 10 dni.
V nedeljo dopoldne so gojen, ai Glasbene šole Glasbene Matice priredili v Dijaškem domu pravi koncert. Koncertu niso prisostvovali samo gojenci dijaškega doma, temveč tudi njihovi starši, ki so po končanem koncertu imeli z upravitelji roditeljski sestanek.
Ob začetku prireditve je upravnik tov. Drago Pahor pozdravil profesorje in učence Glasbene šole ter v kratkih besedah poudaril njen pomen.
Na koncu prireditve se je predsednik Glasbene Matice tov. Dušan Hreščak zahvalil vsem prisotnim za udeležbo, saj je bila dvorana polna, in je v nekaj besedah orisal naloge Glasbene Matice ter povabil mladino, da se v čim večjem številu vpiše in so-
deluje v Glasbeni šoli.
Na sporedu, ki je bil zelo bogat, so sodelovali poleg komornega. godalnega in mladinskega orkestra Glasbene Mati. ce še solisti: Edvin, Jadran in Jordan Žerjal, Antek Serasin, Zoja Tence, Miran Hrvatin, Vasilija Boštjančič, Helena Trampuž in Nataša Daneu. Ne bomo hvalili posameznih, ker so bili vsi mladi glasbeniki dobro pripravljeni za ta nastop. Največ uspeha in priznanja je žel orfkester, ki je pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra zaigral nekaj komadov Čajkovskega, Bacha, Brittena itd.
Po prireditvi so vsi navzoči z močnim ploskanjem nagradili vse nastopajoče, ki so pripravil' Uko prijeten nedeljski po. poldan,	M.	M.
in kolenu leve noge ter si zvinil zapestje desne roke. Zdraviti se bo moral dober teden.
Požar v trgovini v Ulici Carducci
Zaradi kratkega stika je sinoči nastal požar v trgovini Contento v Ul. Carducci 7. Požar je napravil precejšnjo škodo, ker je zgorelo dosti blaga, zlasti spodnjega perila, srajc, zaves itd.
Gasilci si imeli opravka od 21.35 do 23.40, da so pogasili požar in preprečili še večjo škodo.
Nadaljevanje razprave o združitvi klinike za dojenčke z «Burlo Garofolo»
Predlog svetovalca dr. Pmcherla, da bi v Trstu odprli razstavo taborišč smrti
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Na včerajšnji seji občinskega sveta je bilo spet na dnevnem redu vprašanje združitve klinike za dojenčke z otroško bolnišnico Burlo Ga-rofolo. V razpravo so posegli komunistična svetovalka Laura Weiss, demokristjanka Ba-stiani in misovec Tagliaferro.
Se prej so nekateri svetovalci zastavili razna vprašanja občinskemu odboru in županu Franzilu. Socialistični svetovalec dr. Bruno Pincher-le je opozoril odbornika Pe-corarija, da bi lahko, kot je govorniku zagotovil sen. Ca-leffi, priredili v Trstu konec tega meseca razstavo taborišč smrti. Omenjena razstava je bila odprta do predvčerajšnjim v Vidmu, a danes jo bodo otvorili v Benetkah. Dr. Pincherle je vprašal odbornika Pecorarija, če je pripravljen, da se v tej zvezi poraz-govori z organizatorji. (O drugih vprašanjih bomo poročali jutri.)
Potem ko je župan Franzil spregovoril nekaj besed v spomin pokojne Luise Catol-la, ki je bila nekaj let tudi občinska svetovalka, je dobila besedo svetovalka Laura Weiss v zvez z vprašanjem klinike za dojenčke. Tudi komunistična svetovalka je poudarila, kot že drugi levičarski govorniki pred njo, da je federacijska rešitev najboljša. Kljub temu da je klinika za dojenčke v marsikaterem pogledu izboljšala svoje prilike, vendar ostane odprto vprašanje higienskih in sončnih prostorov. V tem pogledu moderna stavba bolnišnice Burlo Garofolo nudi nekaj nenadomestljivega. Potrebno bi bilo torej, da se klinika za dojenčke preseli tja, toda u-pravi obeh ustanov bi morali ostati ločeni. Dr. Weiss je pojasnila, da v upravnem pogledu otroška bolnišnica Burlo Garofolo ne nudi dovolj resnih jamstev, ker je preveč odvisna od privatnikov. To velja tako v odnosu do bolnikov, kakor tudi osebja, ki je tam zaposleno. Zato je svetovalka vztrajala na zahtevi, da ostane klinik z otroke pod ladzorstvom združenih bolnišnic, kjer privatni interesi ne
pridejo do veljave. Treba je razširiti dejavnost javnih zdravstvenih ustanov ter o-krepiti demokratično nadzorstvo nad njimi, Z združenimi bolnišnicami bi bilo treba povezati tudi otroško bolnišnico Burlo Garofolo.
Nato je spregovoril misov-ski svetovalec Tagliaferro, ki se je sicer v marsičem strinjal z zahtevami levice, a je navsezadnje obtičal na takem stališču, da se ni izrekel ne za eno ne za drugo tezo. Popolnoma nasprotnega mnenja pa je bila demokristjanka Ba-stiani, ki je odločno trdila, da je treba preseliti kliniko za dojenčke v bolnišnico Burlo Garofolo, a je z druge strani zanikala možnost dveh ločenih uprav. Očitno je Ba-stianijeva govorila v prid tistih krogov, ki bi hoteli docela privatizirati V pomembno socialno službo ter jo odtegniti demokratičnemu nadzorstvu vsega prebivalstva.
Po razpravi o vprašanju klinike za dojenčke so razni odborniki predložili občinskemu svetu v odobritev vrsto sklepov. Odbornik Geppi je predložil sklep, ki predvideva po-
daljšanje ceste od Ul. Saltuari do Trga Tra i rivi v Rojanu. Gre za to, da se poveže Ulico Barbariga naravnost z omenjenim trgom. Predlog je bil odobren. Isti odbornik je tudi predlagal zgraditev cestnega podvoza pod železniško progo L Marzio - Opčine na odseku 51izejske poljane - Sv. Jakob. Dela bodo stala preko 120 mi-' ijonov, toda stroške bo v veliki večini kril vladni komi-nariat. Tudi ta predlog je bil odobren.
Med drugimi sklepi naj omenimo še nakup na račun Ace-gata vodne črpalke za postajo Goli vrh, dva sklepa glede p la. panja neiztirljivih vsot za bolniška oskrbovanja v znesku preko 6 milijonov lir in izdatek 18 milijonov lir za opremo pomožnih prostorov v novi porotni dvorani na sodišču.
Precej dolga je bila razprava v zvezi z odobritvijo sklepa 5 milijonov lir za občinsko revijo «La citta di Trieste». V razpravo so posegli svetovalci Pincherle, Fogassi in Dulci, ki so povedali kakšna naj bi morala biti, po njihovem mnenju, ta revija. Sklep je bil končno odobren.
iiiiniHiiiiiiiniiinitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz tržaških kinematografov
«Oklopnica Potemkin»
Ako so se ljudje, ki se u-kvarjajo z razdeljevanjem filmov (in jim je važen predvsem komercialni vidik, odločili, da spravijo zopet v obtok film, ki ima že 35 let in je torej še iz časov nemega filma, tedaj mora biti ta film zares nekaj izrednega, In da je Eisensteinov film «Oklopnica Potemkin» res izreden film, je bilo že večkrat povedano v nedvomljivi obliki, in to tudi v zadnjih časih. Na treh mednarodnih referendumih (leta 1952 v Angliji, 1955 v Italiji v neki milanski reviji ter 1958 za časa svetovne razstave v Bruslju) so kritiki z vsega
•iinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiKtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiai
Iz sodnih dvoran
Oproščeni dolinski fantje Ki so «ukradli» topole za mlaj
Mu niso mogli dokazati, da je ukradel radioaparat - S tatvino je poplačala gostoljubnost naivnih staršev
Kot vsako leto so se tudi lani dolinski fantje pripravljali na tradicionalno postavitev mlaja za prvo nedeljo v maju. Zato so se na navečer slavnostnega dne odpravili ponoči proti Škofijam, kjer so imeli že zaznamovana dva topola. Ko so ju posekali, so ju naložili na tovorni motocikel ter se napotili proti Dolini. Pri gostilni Sartori pa jih je ustavil neki policist iz miljskega komisariata, ki jih je prijavil sodnim oblastem. Na policijo so poklicali tudi lastnika zemljišča, Maria Ellera, ki je tedaj izjavil, da ne ve nič o vsej tej zadevi.
Po enem letu je prišla zadeva pred sodišče in včeraj so se skoraj vsi obtoženci zbrali pred sodnikom D’Amatom, in sicer:	Oskar Vodopivec, Va-
lentin Žerjal, Sergij Ferluga, Giorgio Bevk, Mario Cantazzo, Josip Canziani, Bernard Sancin, Vito Jercog, Giordano Lo-vriha Josip Strajn, Bruno Cuk. Guido Foraus, Ervin Bra-sel, Egidij Canziani, Livio Zlobec, Rihard Bevilacqua, Edvin Sancin in Klavdij Simič, ki so bili obtoženi tatvine dveh dreves.
Takoj v začetku razprave je sodnik vprašal Oskarja Vodopivca, ki je tisto noč vozil tovorni motocikel, če so res ukradli omenjena topola. Vodopivec je to potrdil, a pripomnil je, da so drevesi posekali, ker tako zahteva tradicija. Pojasnil je še, da gre za tradicionalni praznik na kate-cega navečer dolinski fantje postavijo sredi vasi mlaj. ki nosi češnjevo krošnjo. Nato je sodnik poklical Maria Ellera, lastnika zemljišča, kjer sta bila topola posekana. Ta je povedal, da je bil s fanti pravzaprav zmenjen in da so mu plačali za obe drevesi 5 tisoč lir.
Nato je dobil besedo tožilec Borgna, ki je bil zelo kratek s svojimi zahtevami: oprostitev obtožencev, ker njim pripisano dejanje ne predstavlja zakonskega prekrška. S tem je pa tudi naloga branilcev, dr. Civellija in dr. Berdona postala lažja. Odvetnik Civello je v svojem govoru poudaril, da v tem primeru ne gre za noben prekršek, temveč za staro tradicijo, ki zahteva, da fantje «ukradejo» drevesa. Za to ve cela vas in tudi prizadeti lastniki ne smatrajo takih dejanj kot kršitev njihovih lastninskih pravic.
S svoje strani pa je odvetnik Berdon razložil zakaj lastnik Mario Eller ni povedal že policijskim oblastem, da je bil dogovorjen s fanti. Vse priprave za praznik plesa pod mlajem morajo namreč biti zavite v strogo tajnost in tega se morajo držati vsi brez iz jeme.
Sodnik D’Amato je sprejel dne sta obe ženski šli na že-tožilčevo zahtevo in oprostil lezniško postajo, toda o neča-
vse obtožence, ker njih dejanje ni kaznivo.
* # *
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je moral včeraj zagovarjati 25-letni mehanik Dario Stra-diot iz Ul. Del Pozzo 4, katerega so obtožili, da je ukradel radioaparat. Tožilec je zahteval zanj 6 mesecev zaporne kazni, sodišče pa ga je o-prostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Radioaparat, o katerem je govora, je izginil v prvih dneh aprila letos iz police v trgovini z radioaparati v Ul. Gat-teri 47, katere lastnik je Ar-noldo Madalon. Slednji je imel poslovne zveze z nekim Mariom Salicem, ki je po mestu iskal odjemalce radioapa-ratov. Da bi trgovina bolje uspevala je Salice stopil v stik s Stradiotom, ki je tako začel zahajati v trgovino. Nekega dne ko sta se gospodar i Salice pogovarjala, je Stradiot vzel radioaparat na polici in odšel. Seveda so ga prijeli, toda on se je branil, češ da je vzel aparat zato, da ga pokaže nekemu klientu, ki je bil prišel iz Istre z namenom, da ga kupi.
# * *
Isto sodišče je sodilo tudi 54-letni Giovanni Surini, ki pa ni prisostvovala obravnavi, ker je nikjer niso mogli dobiti. Ženska je bila obtožena tatvine, ker je ukradla 12.500 lir 76-letnemu Pietru Giurcu. Gio-vanna Surini je prišla na njegovo stanovanje ter se mu je predstavila za Eleno Marini in mu dejala, da ima razkošno stanovanje na Greti. Rekla mu je še. da prihaja iz Genove, od koder bi morala priti z njo tudi neka nečakinja, kateri je hčer starega Giurca v Avstraliji zaupala paket. Pripomnila je še, da bo njena nečakinja z gotovostjo prišla v Trst naslednjega dne. Giurco in njegova žena sta bila zelo vesela tega sporočila ter sta tako povabila Marinijevo, naj prenoči pri njih. Naslednjega
Taiie /m
■
kinji ni bilo ne duha ne sluha. Marinijeva je potolažila Giur-covo ženo, češ da če ni prišla danes, bo gotovo prišla jutri. Rekla ji je še, da bo sama čakala na postaji. Poslovili sta se in Giurcova je odšla domov, kjer je z žalostjo ugotovila, da ji je neznanka odnesla 12.500 lir. Sla je na policijo ter prijavila zadevo. Pokazali so ji slike raznih žensk, ki so bile že obsojene zaradi tatvine in v eni izmed njih je Giurcova spoznala svojo • gostinjo*.
mi iiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiii mi Milim mniitn
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA SMRTI IN FOHOKl!.
Dne 15. in 16. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 19 oseb, porok pa je bilo 10.
POROČILI SO SE: zidar Luigi Brucoii in gospodinja Giorgi-nr Cot.de, delavec Santo Bonin in gospodinja Apna Baruzza, oficir A,os Politi in gospodinja E-liana Rossi, mehanik Claudio pe-resson in gospodinja Luisa Cubi, uradnik Mario Marcuzzi in bolničarka Clara Urbani, pomorščak Giamranco Plet in prodajalka E-lena Marcon, električar Claudio Marži in delavka Mansa Scara-mella, pomorščak Dario Semolich in gospodinja Maria Sirotich, delavec Remigio Laganis in barist-ka Paola Abbascia, poštni uslužbenec Luciano Serra in gospodinja Claudia Giacca.
UMRLI SO:	95-letna Giovina
Fiorentino vd. Capriati, 76-letna Olga Chia-ruttlni vd Mauro, 66-letni Karlo Novak, 86-lecna Lucia Bruni, 82-letni Giovanni Marz, 61-letnl Matteo Gorella, 86-letna Tereza Sosič vd. Piščanc, 49-letn-i K.milio Montemarani, 75-letna Mar-gherita Stocovaz por. Dambrosl, 71-ietn-i Giovanni Antoninl, 65-let-m Elmo Tomasmi, 80-letni Pietro Gasperutti, 53-letni Giorgio Bon -facio, 50-letnl Gabriele Gregori, 59-letni Giuseppe Scherl, 68-letnl Ernesto Zamarchi, 69-letni Luigi Tomaseili, 84-letna Nicefora Ber-meh por. Zacchigna, 20-letni Al-do Pribaz.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo - Carmel. Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 111 Al. Galeno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan); Alia Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Li-berti.
predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 18. uri Columbia barvni film:
«Paiite na
Igrajo; DORIS DAY, JACK LEMMON in ERNIE KOVACS
sveta na vprašanje »Kateri je najbolj pomemben film v vsej filmski zgodovini?» odgovorili, da je to «Oklopnica Potemkin«. Povsem prav je, da se je končno ta film pojavil tudi v italijanskih kinematografih. (Sploh ne bo slabo, če se bo ta ali oni kinematografski podjetnik opogumil ter iz kinotek zahteval še druga velika dela iz zgodovine filma.)
Zelo umestno je, da se obenem z velikim Eisesteinovim filmom prikazuje dokumentarni film o režiserju Sergeju Mihailoviču Eisensteinu samem. Ta dokumentarni film na lep naetn postgv}ja Eisensteina rfg tisto visoko mesto, ki mu v kinematografiji pripada. Mogoče bolj kot katerokoli drugo' ime je postalo ime Eisensten v kinematografiji poj m; njegova pojava in njegovo delo pomenita ep oho v zgodovini filma, preko katere ni mogoče.
Ko gledamo film «Oklopnica Potemkin», se komaj zavedamo, da prisostvujemo filmu, ki je še iz dobe nemega filma. (L. 1950 je dobil film glasbeno Spremljavo Krijuko-va, za predvajanje v Italiji pa je opremljen z govorno spremljavo, ki jo je oskrbel igralec Arnaldo Foa.) Toda če nam je še danes film tako živ in svež, potem si komaj lahko predstavljamo, kakšen nenaden vzpon je moral predstavljati v svoji dobi. Ves film nam v vsaki najmanjši sekvenci govori z nenadkriljivo izraznostjo. ki je prisotna v zunanjosti in vsebini.
Eisensteinovo stališče je bilo. da je mogoče narediti film tudi iz novele, dolge nekaj strani. Tudi za zgodbo o «Po-temkinu» je imel na razpolago t>; nekaj zapiskov o uporu na tadji, ki jih je našel v carskih arhivih. V filmu je potem oživil zgodbo iz leta 1905, ko je prišlo na ((Potemkinu» do upora. Povod za upor je bil dokaj nenavaden — nezadovoljstvo zaradi hrane. Toda v vnetljivem ozračju je vsaka iskra dovolj. In vzrokov za nezadovoljstvo v carski Rusiji ni manjkalo. In zato je tudi ljudstvo Odese takoj solidarno z uporniki na «Potemkinu». Toda do upornikov je treba biti neusmiljen: m carska garda koraka in strelja iz svojih pušk vse, kar ji pride pred orožje, tudi otroke v zibelki. Na to nasilje odgovori ((Potemkin« s topovskimi streli. Potem gredo enote mornarice proti «Potemkinu», toda ob vzklikih «Bratje!» ga puste, da odpluje na široko morje.
Lahko bi govorili na dolgo, če bi hoteli natančno opisovati vse odlike filma, a to končno ni naš namen. Ne moremo pa opustiti priložnosti, da ne bi opozorili nanj vse tiste, ki se kakor koli sploh za kinematografijo zanimajo. Ti morajo «Oklopnico Potemkin« videti in prepričali se bodo, da je slava, s katero je film obdan, upravičena.
OLEDAil
ščaJ
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 17. t. m. ob 20.30 v Skednju, jutri 18. t. m. ob 20.30 n® Opčinah
NIMFA IZ CENTRALNEM PARKA
«L«
Luil*i'
TEATRO NUOVO
Drevi ob 21 uri ponovi«, predstav «L’imbecille», patente* in «La giara* Firandella.
V četrtek ponovitev ^ predstav z nižjimi cenam ... delavce, člane EN AL ■“ jake.
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB »JADRAN*
priredi v petek 29Ujjj;
ob 20.30 v mah na stadionu «PfV1
glasbeno literarnh^
ljubljanske univerz*-
( R A Z S T A
-aisttt-
V baru Moncemsio ‘rj p tja sedaj nekaj svojih “ ^0t riški slikar Sergio Alt'eT'' stal-je znano, so v tem *,aI" ra v ne razstave. Doslej ,s® s|j, stavljali številni tržaški ^ karji in tudi Pohlen p«, pra, sedaj pa bodo Pr ijjrjrji lagoma na vrsto tudi s iz bližnjih pokrajin.
( Šolske ve
Havuaieijsivo nižje le s slovenskim učnim I v|j-
v Trstu sporoča, da je *** . ju t1 ganje prošenj za spreJ*mn‘ 0|JJa. nižji tečajni izpit do m- ,,, uti Izpiti se bodo začeli 3. Jun 8.30
C
K 1 f*
Fenice 16.00 «SOS P?«'^	_
Pierangeli in E.	h.	P&
Excelsior 16.00 algralec* lipe. Technicolor. -.-ve*, * FTlodrammatico 16.00 je ubi-l svoje truplo»-|Cj t* Grattacie'0 16.00 »^‘Sia.
temkin*. Film Eisens a jiV Supercinema 16.00 *~Lanu Po Chessmanovemi r«n gjtP Arcobaleno 16.00 «Zab ne noči*.	z eoc
Aurora 16.30 «Se enkra kom*.	,,
Aiabarda 16.00 «Sdznj« , le» J. Derek, M. Vrta itvrtf Capitol 16.00 ((Vprašan« j; M1J nja ali smrti* H. »usnw ^
dini prepovedano.	ton» 5,
Cristallo 16.00 »LeP^
dfl«*
Mastroianni in
Garibaldi 16.00 «Zaseda na
T. Poyer, A Baxter. drl>le’ Im pero 16.00 «Jovanka m Silvana Mangano. . .. je>% Italla 16.00 «Starši S. Koscina in Ogo
Mlad.
d«-
Moderno ^620 »Plavi k^cind"*' tega mesta* C. Moore.	,
Manlmo Brynner in C. Heston. color.	,.post*'
Vittorio Veneto '.^jrjdso'1'
pripoveduje* Rock,..
ris Day. Technicolor-Ideal« 16.00 »Reakciji*
let*1* t
prihaiajo* S. Brovie- j,j» Marconi 16.00 «Venere s .^..j Bartok. Mladini Pr*,^lrent>e San Marco 17.00 »N^Udaikl proces* Mladini pr*R“nS|d B Savona 16.00 ((Pomlad®1 ter* F. Tagliavim, L- 5" Odeon 16.00 «Veter ne »	,
ti* Technicolor.	.	—	®
Astra 16.3* «Hadži Mu**1
Vrop>v
( uCIINKA
Barkovl lansko
tvo bo imelo dan e s 1)eni $ seio, na katero so va odborniki, ker bodo n* uued redu različna vprašani* terimi tudi nameravan1^_
[ BAZNA
nm
ZVEZA VOJNIH NOV ZA TRŽAŠKO vjB| vabi svoje člane na Ajj. '^0#-zbor, ki bo v nedelj® Jjj, oh 9. uri v dvorani 0*) teccm 6-IV. Ker se “h"pflP'r navala važna vprašanj* p«« črmo točnost In po!"°» deležbo.
OOK***1
M A („1
BRUS1NI CAHLO, tisti 20, tel
29841,
gospodinjske tlek,l!Jr ATh||f« te - hladilnike FlA' piafJU lit m druge znamke uflt‘U tudi v 24 obrokih P« opf* kovinsko kuhlnl**
le,
TRŽAŠKA KNJI
Ii-mI - Dl. »t. f lelelon
NOVO:
Diirrenmstt:
Sodnik
in njegov rabelj
Bratož Hinko-Oki-Dnevnik partizan^ g$0,-
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapus dragi
GABRIJEL GREGORI-GRGIČ
gostilničar
n rij*'
Žalostno vest sporočamo vsem znancemi jrt P (it tel jem žena LJUDMILA, hčerki GABRU*'Tj0|gi-VOJKA, teta IVANA, mati, sestre in ostali sortw jg
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Padriče, 17. maja 1960
Pisatelj Jean Paul Sartre a književnosti in o sebi
Nihče ne more biti svoboden, če ni svoboden ves svet... Književnost, ki beži od sveta, nima več nobenega pomena!
jwe dni se mudi v Jugoslaviji Jean Paul Sartre, brez \ gojena v proteinih, živi je-
^sj, - eden od naj zanimivejših pojavov sodobne franki? Književnosti. O njem in proti njemu so napisa-jo o!f'?lne. knjige. Medtem ko ga eni ogorčeno napada-Wih	lmaj° drugi za sodobnega	Voltaira.	V	povojnih
ij“* beumomo deluje na raznih področjih književnega š»eln^esa živlienja in kot izredno ploden in živ duh •o iznaša svoja nekomformistična mišljenja.
]ji j ancoska študentska revija «Les Cahiers libres de tater Uesse>> objavlJa zanimiv razgovor s Sartrom, v »oip	^	Risec razložil ne	samo	svoje	poglede	na
tuf Sledališko delo in na gledališče sploh, temveč ^ela, za katera se bori in piše. Zaradi zanimi-lofelc,0 1 jamo del tega razgovora, ki ga je imel s *rienim omeniene revije Jactjtsesom - Alainom Mil
v	je	književnost za
C sredstvo, da se osvo-»H „ Materialnih pogojev, i!et?	’	da pridete v
Nikoli
nisem pojmoval
iWef.v'nosti drugače kot Hm anie v svetu, če be-w, . * ta* nima več nobe-»ij 0J?Ornena- P°G°sto so k n H, da se omejujem te Pjjažirano literaturo. ^ p Revnost ni vse, ni ie> da lahko TOifc ?h in P° svojih tj 0 ’ ki SO različni, pridem. Ne gre torej
/
■■■i^ea.nBažirano literaturo, » literaturo globo-‘‘vetu.
vendar «Some of &a.^ays> (melodija, ki ■Wjraje posluša glavni Szairomana «Tegoba») J yjj° spominja na «Ma-Vf«ovo sonato« pri
's J)
\	bilo popolnoma
•"Ojo • °d tedaj sem c	Ker	sem
iziran- 80 m°ie
Postale vse bolj
mogli označiti Je imel na
C *« ^e
v # c znaien, poseb-^tm.tku, vendar ne Karreci,v kolikšni me-naju razdvaja je jhoboko religiozna
i Uisfjr"'
Ptoiufi stran- Kafka > ,1v neko židov-
?2uPhost in istočasno Protislovju z njo.
tli.. ™i-osaj v Franciji ni
iSo h gr.acija je tukaj i »m.°°v gibčna. Treba
ji «eu,„ , ------- -------
Jfke	kakšne so zveze
%, skupnostjo, z mir MlruStegovim očetom. V	neke	popolno-
Mti ene osebe ne mo-
naše:	francoska
l/n. mnogo manj e-^Ou °t skupnost čeških
, dvajsetimi leti ^ u?.1.1 . članek, ki je aca v imenu
i* 	—_____
j it romana in ki
L f°tharvlJučil: «Mauriac N^°Plsec». Trdite to
da bi danes C4 biti ’ smatrajoč, da Jlavna lastnost i^a.’ r,fa razburja, da arsJfci kil manj drob-? metodah. To s ■ ta oa’ ker sem o-
metode.tri:
amerisfctmi
i°, kni Pisec vedno vi-in . misli reči čita-C?' aZ ie vedno pri-je eriško uresničenih »,s.uf)tilnejše, toda
« «ObrmTn‘ *» PU \Sia ga romana ni
\^ečn^da’ da P*’
f0)?' h i<tno sam iz-■iJSis,,,1 moral ponov-‘n^ušni *p°tl svobodo, V 0 brej Prikazati vsako Sipka>nt, mentorja in h °tf svojega ob-
v^e^a absolutno,
te... yame ^ ^ Fa.
i) '
,Jv]e Pravica...
jft0 haakor- Metode od-
\fteia ?li dru° na’
'Dni4 Pa jdol°čene dobe. 't *• z /e treba, da se H ftelešc cri je Suve-imefal samega Bo-!V »to,iZ obsolutno vt-KaVa podložnikov,
SV neki resnici
Pav!?fanu- Madame
V % %eJte ;e pisala z Sin ^trin?0a in suvere-SS p, izham ^ ob-t Ne ah?d,a in lahko
n0lntno gledišče. rK 1 te0%°P ne obstaja-
V Je "
bi J? vas pravica? Priznaval ne člo-
veške ne božje pravice? Torej?
— človek ne more pobegniti iz družbe kakršna je naša. Ni nobene absolutne oznake, ki je mogoča ocenitev, da sodna oblast predstavlja pravico, obtoženi pa krivico. Tako gledano je pravica samo oblika zaščitne družbe. Prave pravice danes ni mogoče definirati. Definirati jo bi pomenilo pasti v krivico...
— Govorimo torej o Akciji? Za koga in za kaj postane neki akt gesta?
— Akt postane gesta, kadar je sam po sebi neučinkovit. Na primer če sem zaprt v zaporu pa tolčem •po vratih, da bi prišel ven. je to gesta. Če v neki vrsti krize kličem paznika, je to tudi gesta. Geste so nedokončana dejanja. Dejanje mora doseči namen... V dejanju obstaja resnica, ki je v gesti ni. Obstaja literatura gest in literatura dejanj. Literatura gest ne povzroča nikomur zla. Ne jezi in ne rani nikogar. Gesta je karikatura dejanja.
— V imenu česa se boste borili in za katere določene cilje?
Dvoje načel
nje bo human odnos od o-nega dne, ko bodo lahko vsi jedli do sitega in ko bo vsak človek opravljal svoj poklic v primernih pogojih. Boril se bom ne samo za izboljšanje življenjskega nivoja, temveč, da bo vsak imel tudi demokratične pogoje za življenje, za osvobojenje vseh izkoriščanih, vseh tlačenih.
— Verujete v učinkovitost teh dejanj, v učinkovitost, ki jim bo preprečila, da se ne pretvorijo v geste?
— V tem pogledu bom
zelo pesimističen. Mislim, da te učinkovitosti ni mo-moče nikoli doseči razen v toliko, da se prepreči najslabše. Reči hočem, da če se v neki družbi izkoriščanja in tlačenja, po svoji politični obliki v diktaturi, zdi, da vsi ljudje nanjo pristajajo, je potrebno, da tam obstojajo tisti, ki bodo pokazali življenje onim, ki nanjo ne pristajajo: tedaj se preprečuje najslabše.
NOVE KNJIGE
Črnka Helene Williams, bivša plesalka in sedaj Diorova manekenka, vzbuja zaradi svoje lepote pozornost v Cannesu
«Nuerenberški proces»
Dragoceni vir za spoznavanje dogodkov v drugi svetovni vojni in zgovoren dokument nacističnega barbarstva
Čeprav proslavljamo sedaj že petnajsto obletnico osvoboditve in je čas druge svetovne vojne že precej stopil v ozadje, bosta knjigi založbe Borec, posvečeni niirenberške-mu procesu proti nemškim vojnim zločincem in s tem tudi vsej zadnji vojni, nedvomno deležni izrednega zanimanja. Zdi se, da bosta to knjigi, ki bosta tako brani kot le malokatera knjiga zadnjega časa. Po njej bodo segali vsi tisti, ki so preživeli strahote taborišč in teror okupatorja doma, pa tudi vsi tisti mladi ljudje, ki niso še občutili strahot vojne. Zato to izdajo označimo lahko kot dogodek na slovenskem knjižnem trgu.
Kot vsi vemo, so po zmagoviti vojni nad nemškim nacizmom in fašizmom sploh, zmagovite države ustanovile mednarodno vojaško sodišče, ki je poklicalo na odgovor vodilne osebnosti nemškega nacizma, tako stranke kot vojske, Prvič v zgodovini človeštva se je zgodilo, da so pred mednarodnim sodiščem in pred vsem svetom odgovarjali politični, idejni, gospodar-
ski in vojaški voditelji premagane države za zločine proti človeštvu. To je bilo na slovitem procesu v Nurenber-gu, ki se je začel novembra 1945 in končal oktobra 1946 ko je bilo enajst izmed dvaindvajsetih obtožencev obešenih. Niirenberški proces je imel v vsem svetu izreden odmev, ker je tudi razumljivo, saj je prišla do izraza volja svobodnega človeštva, da daznuje naj več je zločince vseh časov. Zato je po vsem svetu vladalo takrat za proces izredno zanimanje. In zato so tudi o njem bile napisane cele knjige. Eno od teh sta napisala tudi nemška novinarja Joe Haydecker, ki je bil navzoč ves čas na procesu kot poročevalec, in Johannes Leeb. Prevod njune knjige smo zdaj dobili v slovenščini, v dveh delih, v žal ne preveč skrbnem prevodu Davorina Rav-Ijena in primerni opremi.
Ze sam proces v Nurenber-gu je bil izredno zanimiv, tako zaradi samih obtožencev kakor tudi zaradi tega, ker so na njem obravnavali skoraj vsa dogajanja zadnje vojne in neposredno pred njo.
Tuja pomoč je dobrodošla, toda brez koncesij.
Basi, Kitajci ia Američani grade temelje jemeaskega gospodarstva
Kitajci gradijo novo cesto, Rusi luko, Američani pa so dobili koncesijo za vrtanje naftnih vrelcev in iskanje rud
— V imenu dveh načel, ki hodita skupno: prvo, nihče ne more biti svoboden, če ni svoboden ves svet; drugo, boril se bom za izboljšanje življenjskega nivoja in delovnih pogojev. Svoboda, ne metafizična pač pa praktična, je po-
TAIS (Jemen), sredi maja Zgrešeno bi bilo misliti, da je Jemen še vedno «pre-povedana dežela«, kjer se je zgodovina ustavila in kjer je pot napredku zaprta. Zelo počasi in ob tisočerih težkočah in ovirah se je premikanje naprej vendarle začelo. In ne gre le za uvoz dokončnih izdelkov iz tujine, pač pa tudi za napore, včasih nekoliko sra-
mežljive, celo neorganizirane, toda za napore, da se stanje v deželi korenito spremeni.
Kdor je na primer pred leti obiskal Tais, bi ga danes skoraj niti ne mogel več spoznati, Ob starem mestu je zraslo novo mesto. Pred tremi leti n. pr. je bil Tais tako rekoč brez mestne razsvetljave. Danes pa ima to mesto, kot tudi Hodejda in Sana ge-
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jugoslovansko ladjedelništvo se uveljavlja v svetu
Veliki potniški prekomornik v načrtu puljskega Uljanika
Načrte za moderno potniško čezoceansko ladjo izdeluje tehnični kolektiv samih mladih inženirjev
' * Im >“**'
mm*
Skica velike prekooceanske potniške ladje, ki jo bodo gradili v ladjedelnici
uUljanik« v Pulju
Reške ladjedelnice zares ni treba predstavljati. V povojnih letih se je že tako afirmirala, da se more kosati z marsikatero ladjedelnico na svetu, ki ima mnogo večjo in daljšo tradicijo. Toda tudi puljska ladjedelnica »Uljanik« se začenja pojavljati med tistimi tovrstnimi podjetji na svetu, ki že imajo svoj sloves. Ladjedelnica «Uljanik» je torej že prodrla v svet. Kar smo rekli za puljsko ladjedelnico, velja tudi za splitsko ladjedelnico «Split».
V začetku prihodnjega leta bodo v puljski ladjedelnici postavili gredelj za večjo čezoceansko ladjo, ki jo bodo gradili za Brazilijo. Enako plovno enoto bodo za isto deželo gradili tudi v ladjedelnici «Split» Naročnik obeh ladij je brazilsko plovno podjetje za obalno plovbo, Ker bosta obe ladji približno enaki, se bomo ustavili pri oni, ki jo bodo gradili v Pulju.
Ladja bo dolga 150 m, široka 19 m imela pa bo 9 500 BRT. Ze ti podatki kažejo, da gre za dokaj velik plovni objekt, o kakršnih v tej ladjedelnici še pred nekaj leti niso niti sanjali, da bi jih zgradili.
Ladjo bosta poganjala dva Diesel - motorja s silo 8.000 konjskih sil (HP), ki ju bodo izdelali prav tako v puljski ladjedelnici. Motorja bosta ladji pri polni obremenitvi dala brzino 18 morskih milj na uro.
Ladja bo imela lastno električno centralo z zmogljivostjo 1400 kWh. Ladja bo imela 5i42 postelj v potniških kabinah in 160 postelj za posadko. Čeprav ne gre za kako
mi za reguliranje temperature in za ventilacijo, kakršno imajo najrazkošnejše ladje. Prostori bodo sicer razdeljeni na dva razreda in sicer na prvi razred in na tako imenovani turistični razred, vendar bosta oba razreda popolno opremljena z vsemi sodobnimi napravami, ki zagotavljajo udobno plovbo.
Ladja bo imela šest palub in dva bazena. Eden, ki bo namenjen prvemu razredu, bo imel površino 28 kv. m, drugi, za turistični razred, pa bo meril 16 kv. m. Ladja bo imela dve obednici s po 150 sedeži, nadalje udobne salone za zabavne in družabne prireditve ter še vrsto prostorov kot n. pr. čitalnice, knjižnice, telovadnico in končno kino dvorano, ki bo služila tudi za koncerte in podobne prireditve. Ladja bo imela tudi otroško obednico in prostore, ki bodo namenjeni otroški zabavi. Na palubi bodo tudi športna igrišča.
Glede opreme in razdelitve prostorov bo posebna zanimivost ladje njen «dimnik», ki ne bo služil svojemu normalnemu namenu, pač pa bo v njem urejene razgledni stolp, nadalje bo v njem urejen prostor za sončenje Za odvajanje dima pa bosta služila dva dimnika, ki bosta imela obliko nižjih jamborov.
Ladja bo grajena po vseh sodobnih načelih tudi glede varnosti in zaščite pred požari in podobnim. Nadalje bo ladja opremljena z najmodernejšimi plovnimi napravami za varno plovbo, kot so n. pr. naprave za avtomatično plovbo, radar, radiogoniome-izredno razkošno ladjo, bo I ter, giroskop in druge. Nada-opremljena z vsemi naprava-1 lje bo ladja opremljena tudi
s posebnimi stabilizatorji, ki bodo v obliki plavuti preprečevali, da Di se ladja stransko zibala.
Kot vidimo, gre za ladjo, ki bo izdelana po najsodobnejših načelih. Toda najbolj zanimivo pri vsem tem je sledeče: Načrte za obe ladji — za ono, ki jo bodo izdelali v Pulju, in za ono, ki jo bodo 'zdelali v Splitu, izdeluje mladi tehnični kolektiv puljske ladjedelnice, v katerem ni nikogar, ki bi bil čez 35 let star. Sam ing. Mladen Klasič, ki je šef te ekipe tehnikov in ki je izdelal idejni načrt za ladji, ie star komaj 32 let.
Ce si tako mladi ljudje upajo prevzeti tolikšno delo. je popolnoma razumljivo, da v
neratorje, ki izmenično delujejo od sončnega zatona do zore. Do pred nekaj leti je bilo motorno vozilo ali celo kolo v Taisu kot v Jemenu nasploh še redkost. Danes je v deželi več tisoč motornih vozil, predvsem tovornjakov, terenskih avtomobilov in dqi-pov, ki morajo voziti po sicer slabih cestah. Na poljih seveda še vedno kraljuje leseni plug, toda pri premožnejših kmetih se že pojavljajo poljedelski stroji. Tako Tais, kot Sana, in tudi Hodejda imajo danes male telefonske centrale, ki jih do pred kratkim ni bilo.
Toda mnogo bolj važno od tega je tisto, kar se dela pri ustvarjanju osnovnih pogojev za splošni gospodarski napredek dežele. In v tem zavzema prvo mesto gradnja cest, brez katerih se 1* tej planinski deželi ne more nič zamisliti. Za sedaj sta v načrtu in že v delu dve veliki cesti, ki bosta povezovali tri najvažnejša središča; Hodeido na Rdečem morju s Sano na severu in Sano s Taisom., ki je sedanja prestolnica dežele in ki leži skoraj na skrajnem jugu dežele.
Dela na cesti med Hodejdo in Sano, ki so se začela pred dvema letoma, so precej napredovala in Jemenci menijo, da bo ta važna arterija, ki bo dolga približno 200 kilometrov, dokončana že prihodnje leto. Cesto grade Kitajci na temelju sporazuma o pomoči, ki je bil sklenjen m'-d Jemenom in Kitajsko pred približno dvema letoma.
Vprav te dni pa je bil v Taisu sklenjen sporazum med ZDA in Jemenom. Po tem sporazumu prevzemajo Američani delo pri gradnji ceste, ki bo povezovala Tais s Sano in ki bo dolga okoli 300 km. Gradnja ceste se bo začela kmalu in računajo, da bodo Američani v ta dela vložili od 10 do 15 milijonov dolarjev.
Luka v Hodejdi
Med najvažnejše načrte, ki težijo k ustvarjanju osnovnih pogojev za splošni gospodarski napredek dežele, spada luka v Hodejdi na Rdečem
morala zaključiti že letos Ko bo luka dokončana, bo Jemen končno imel stalno pomorsko zvezo z ostalim svetom in ne bo več odvisen od Adena, od britanske kolonije, preko katere še vedno gre večina jemenskega izvoza in uvoza.
Ze doslej so ladje pristajale v Hodejdi, vendar so se ustavljale na 5 do 10 km od obale. Blago so nato prevažali v majhnih arabskih džun-kah proti obali, vendar niti ti čolni niso mogli popolnoma do obale m so preostalih nekaj sto metrov s plitvo vodo morali pristaniški delavci nositi blago na svojih plečih. Z deli v pristanišču je nekoč zapuščena Hodejda — formalno glavno mesto konfederacije Jemen-ZAR — dobila povsem drugačen videz.
Prirodna
bogastva
Pulju že govore, kako bodo j morju, ki jo že nekaj časa
grade strokovnjaki jz Sovjetske zveze. Glavna dela pri tem velikem podvigu bi se
v kratkem, že čez kako leto v «Uljaniku» postavili gredelj tudi za ladje s 25.000 BRT.
Jemen je prirodno bogata dežela. Veliko ima rudnin, ki pa so še vedno nedostopne, kajti manjka prometnih zvez. manjka cest in železnic. Jemenci na primer poznajo železo še od davnine in že od tedaj so ga na svoj primitiven način obdelovali in izkoriščali v najrazličnejše namene, predvsem za izdelovanje znanih jemenskih nožev. Na obalah Rdečega morja, severno od Hodejde, obstaja velik rudnik najfinejše soli, ki so jo pred kratkim izvažali v vse dežele, celo na Japonsko. Poleg tega je v Jemenu veliko marmarja in alabastra, ki je po kakovosti takšen, da morejo Jemenci iz njega delati najfinejše plošče, tako tanke plošče, da jih namesto stekla uporabljajo za šipe v cknih.
Nikakega dvoma ni, da so v Jemenu tudi petrolejska ležišča. Pred nekaj leti je neko zahodnonemško podjetje dobilo koncesijo za vrtanje na obmorskem področju Tihama. Po določenem času so predstavniki nemškega podjetja sporočili, da raziskoyanja niso dala posebnih rezultatov in tedaj je bila pogodba z zahod-oonemško družbo prekinjena. Toda v Taisu se vztrajno širijo glasovi, da je nemško podjetje petrolej odkrilo, toda koj zatem vrtine zabetoniralo. Kmalu zatem je dobila kon-
fiiiiiifiiiiMiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiimiiiiiHHiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiHHimumuniiminiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiMiiuHHHui
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Pridobili boste na osebnem prestižu. Vaše iniciative bodo sprejete kot nekaj, o čemer se sploh ne razpravlja. Ta uspeh naj vas ne zanese.
BIK (od 21. 4 do 20. 5.): Ne verujte besedičenju tistih, ki bi hoteli napraviti zdraho med vami in vašimi. Zanesite se raje na lastne izkušnje in na mnenje pošten.h ljudi DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Godilo vam bo, ker boste uveljavili nekaj svojih zamisli. Toda to je bolj naključje kot trajnejši uspeh, za katerega se boste morali še boriti RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Od brzine, s katero boste ukrepali, je odvisno, ali bodo šli vaši načrti prav ali ne. pri tem pa se ne zaletite. «Hi-ti počasi« so rekli Rimljani-LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Možen popoln uspeh tudi v na videz tveganem poslu. To velja tudi za finančne špeku-
HOROSKOP
 ZA DANES__
lacije. Ne boste pa zadovoljni v domačem krogu, kjer se nekaj lomi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.): Nekdo vas speljuje na na. pačno pot Pazite, da zares r.e zabredete, kajti nasveti so mikavni, nimajo pa trdnih temeljev. Zvečer ostanite raje doma.
TEHTNICA (Od 23. 9. do 23. 10.): Vsako površnost bi mogli drago plačati. Bodite zato zelo pozorni, da Se ne bj jutri kesali. Najbolje se boste počutili v svoji stari družbi.
ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.): Nepričakovano prijateljstvo, ki vam bo prineslo veliko zadovoljstva in tudi
moralnega zadoščenja. Enkrat boste vendarle prodrli.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.); Ne rinite med ljudi, ki vas ne marajo Bolje bo ostati na svojem in med svojci, kot doživeti povsem nepotrebno razočaranje Zdravje kar dobro
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.): Ob vsaki težavi se zaupajte osebi, ki jo imate radi. Ne delajte si načrtov, ki jih ne morete izvesti. Nekoliko več počitka, toda ne preveč.
VODNAR (od 21. 1. do 29. 2.): Pazite na pobude ljudi, ki se vam zdijo sumljivi. Važnejše opravke opravite raje sami, ker boste bolj gotovi in večje bo materialno zadoščenje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Ce se ukvarjate s trgovino, vam bo dan naklonjen, ne bo Pa tako za one, ki se ukvarjajo z drugimi svobodnimi poklici, predvsem z umetnostjo.
cesijo za vrtanje ameriška družba Georgesa Allena, bivšega pomočnika ameriškega zunanjega ministra, vendar so jemenske oblasti tudi to pogodbo leta 1958 prekinile. Pretekli mesec pa je jemenska vlada dala ameriški družbi gOverseas Investiment Asso-ciation« koncesijo za 30 let in to za večje področje, kjer naj bi bila ležišča petroleja, ter za ležišča rud v vsem Jemenu. V Taisu zatrjujejo, da je bil tokrat sporazum do podrobnosti preciziran in že v kratkem morajo prispeti sem potrebne naprave za začetek del. V začetna dela bo ameriška družba investirala okoli 4 milijone dolarjev sredstev.
Skrb za kmetijstvo
Jernen je predvsem kmetijska dežela, in vsaj za sedaj je njen napredek in razvoj odvisen prvenstveno od sredstev, ki se bodo vložila v poljedelstvo. To v drugih besedah pomeni, da morajo jemenske oblasti svojo dejavnost osredotočiti v gradnjo jezov in rezervoarjev vode, v kopanje prekopov in postavitev črpal-nih naprav za namakanje, To. da tudi za to, kot za vsako večje delo z lastnimi sredstvi Jemen ne bo mogel priti daleč. Potrebna mu je tuja pomoč. Toda jemenska vlada je Ze večkrat odklonila tujo pomoč in celo že sprejete pogodbe pretrgala, ko se je pokazalo, da je neka dežela nudila pomoč ali posojilo z namenom, da bi z dajanjem pomoči zasegla poiitično-strate-ške položaje, na katere so jemenske oblasti hudo ljubosumne.
Knjigi, ki sta izšli sedaj, pa sta nadvse privlačni tudi zaradi tega, ker sta izredno zanimivo napisani in se be. reta kakor najbolj napet ra man. Avtorja sta se snovi lotila izredno spretno in sta obširno snov podala v dveh ne preveč debelih knjigah Razen tega pa je njuno poda janje tako, da prikažeta najprej odlomek iz procesa, nato pa postrežeta bralcu z zgodovinskim gradivom in svojim komentarjem, ki je napisan stvarno, pa vendar z osebno noto, podprt povrh tega z dokumentarnim gradivom. Tako ja celotna knjiga posrečena združitev reprodukcije procesa in dogodkov v zadnji vojni. Seveda je v knjigi obilo dokumentarnega gradiva, pa tudi celotna sodba procesa in vrsta slik.
Predaleč bi nas zavealo, če bi hoteli prikazati vse, kar knjiga v posameznih poglavjih obsega. Lahko pa omenimo, da spoznavamo iz knjige tudi ozadje munchenskega sporazuma, ozadje Dolfussovega umora, likvidacije Avstrije in Češkoslovaške, spoznavamo kako je Hitler govoril v javnosti eno, na sestankih s svojimi voditelji stranke in vojske pa docela drugače, kako je že leta 1939 pripravljal uničenje Jugoslavije, napad na Sovjetsko zvezo in druge megalomanske načrte za uničenje celih narodov ter podjarmljenje sveta. Seveda pa spoznamo tudi ozadje velikih čistk v Nemčiji sami, pa tudi kje so bili začetki uničevalnih taborišč, spoznamo vso zločinsko dejavnost SS in raznih drugih krvniških organizacij, ter vse osebe, ki so ta dejanja pripravljala. Iz knjige izvemo, kako so zavezniki neposredno po koncu vojne polovili vodilne nemške osebnosti, kako je ušel kazni Himmler, pa tudi kako so potem končali na smrt obsojeni vojni zločinci. Seveda lahko dobimo vpogled tudi kdo je bil odgovoren za strahote pod-morniške vojne, kdo je začel bombardirati angleška mesta, kakšni so bili vzroki za totalno vojno, ki jo je začel Hitler. Skratka, v tej zanimivi knjigi spozna bralec dogodke same zadnje vojne in vse njih vojaško in politično o-zadje.
Knjiga o niirenberškem procesu je dragocen vir za spoznavanje vseh teh vojnih dogodkov, obenem pa nam pomeni tudi ohranitev dragocenega gradiva. Vsem pa predstavlja tudi opomin, da se kajj podobnega kot se je to dogajalo v zadnji vojni, ne bi smelo več dogajati. Obenem je knjiga tudi dokaz mednarodnega sodelovanja, ki je v zadnji vojni in neposredno po njej dobilo v mednarodnem vojaškem sodišču najlepšo potrditev.
To dokumentarno dragoceno, obenem pa izredno zanimivo knjigo mora vsakdo prebrati. Nikomur tega ne bo žal.
Sl. Ru.
Sartre v slovenščini
Pri Državni založbi Slovenije je pod naslovom ((Nepokopani mrtveci« izšel izbor iz dramatike Jeana Paula Sartra. Knjiga obsega pet del: ((Muhe«, «Zaprta vrata«, ((Spoštljivo vlačugo«, ((Nepokopane mrtvece« in ((Umazane roke«. Prvi dve je prevedla Draga Ahačičeva, ki je prispevala tudi spremno besedo, ostale tri pa po vrsti Jože Javoršek, Mira Miheličeva in Vida Sturmova.
IZ GALERIJ |
Mario Sormani razstavlja v baruMoncenisio
Bar Moncenisio, v Cardue-cijevi ul., je pač najbolj delavna razstavna galerija: že skoro poldrugo leto se neprestano vrste razstave na njenih stenah.
Sedaj je na vrsti M. Sormani, ki se ga pridni obiskovalci razstav novejših časov gotovo še spominjajo kot Hana skupine eZelenihn. Potem je za nekaj časa ((umolknil«, da se je spet pojavil obogaten z novejšo slikarsko izkušnjo dunajske umetnostne akademije in njenega realizma. Po ahasverskih blodnjah po Španiji, Švedski in drugod je njegovo likovno gledanje zavzemalo vedno bolj zanimive razvojne faze, ki so Pa ostale še vedno trdno rea. listične. Seveda so se oplodile z modernimi, plodnimi izrazili, ki so se postopoma otresala vsakega akademizma tn celo klasičnih likovnih-sli-karskih pridobitev ter prešle preko nekakega eprimitiviz-ma» in pridobitve modernejšega «očesa», ki zna v malo potezah zadeti zaželene pred. stave in razpoloženja, bodo sedanje razvojne faze.
Razstavljenih 9 akvarelov podaja poetično podobo največ ščedenskih — lahko bi to bile tudi barkovljanske, svetoivanske, rocolske — vaških, idiličnih krajin, sončnih dvorišč z vinogradi naokrog. Realistična sivina predmestnih železniških postaj z monotonijo tovornih vozov, pa sivorjavi «bragoci» v «Sacchetti» harmonično dopolnjujejo to slikovito vizijo malega, pedmestnega Trsta.
O «primitivizmu» tu skoro ni več sledu: prosojne ploskve akvarelnih barv sekajo in omejujejo skrbno dozirani risarski posegi s tušem ali s prišiljenim čopičem črno sivih odtenkov. Vse to virtuozno z malo potezami.
Vsekakor lep razvoj mladega slikarja in gotov estetski užitek tudi za razvajenega obiskovalca galerij.
Z. JELINČIČ
Marij Pregelj
novi predsednik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije
Na svojem zaključnem zasedanju je kongres likovnih u-metnikov Jugoslavije izvolil nov Izvršni odbor. Za novega predsednika je bil izvoljen akademski slikar Marij Pregelj iz Ljubljane. Znani slovenski umetnik je takoj po izvolitvi dejal:
((Seveda kongres ni do kraja rešil vseh problemov, čeprav se je dotaknil in nakazal številna vprašanja, ki so jih likovni umetniki reševali že poprej, prav tako pa tudi nekatera nova, ki so se pojavila šele v zadnjem času. Tako je bila ustanovljena komisija, ki bo poglobila in razširila sodelovanje Zveze s sorodnimi združenji.
Nekateri problemi, ki smo se jih dotaknili, so zelo pomembni, naj omenim v prvi vrsti problem odnosa med likovnimi ustvarjalci in občinstvom, torej problem razume, vanja likovnih umetnin. Žara-di tega bo zveza posvetila še posebno pozornost likovni vzgoji naših ljudi, tako mladih kot starejših, prav tako pa bo bolj kot doslej skrbela, da kvalitetna dela ne bodo ostajala samo po muzejih, mar več bodo našla pot med naš« ljudi.
Marij Pregelj se je rodil leta 1913 v Kranju. Študiral j« na Akademiji v Zagrebu, več-krat se je izpopolnjeval v tujini. Umetniško se udejstvuj« od leta 1938. Med vojno j« bil tri leta v internaciji.
J{ n flio in fp/pf/si/Vi
___________T®rek,	IO.	mufa 1900	___________
Nacionalni program
Radio Trst A
7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Drobiž od vsepovsod in... Zena in dom: 12.10 Za vsakogar nekaj; 12,45 V svetu kulture; 12.55 Orkestra Gregor in Kaempfert; 13.30 Glasba po željah; 17.20 pesem in ples; 18.00 Tone Penko: »O papriki in popru«; 18.10 Frank Martin:	Mala koncert-
na simfonija; 18.30 Slovenski zbori; 19.00 I. Theuerschuh: »Pomen šolskih počitniških kolonij« 19,20 Skladbe Haendla in Bacha; 20.00 Šport; 20.30 Stare melodije v sodobni izvedbi; 21.00 Saša Martelanc:	S po-
pevko okrog sveta; 21.30 Bo-rodin; «Knez Igor«, III. in IV. dejanje; 22.45 Melodije v Somraku; 23.30 Do polnoči v ritmu in melodiji.
11.00 Radijska šola; 11.35 Komorna glasba:	Tartini, Stra-
winsky, Hindemith; 12.10 Po-j66 Latilla, Lojacono, Testa; 13.30 Operno gledališče; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Program za mladino; 16.30 Delavnik znanstvenika; 16.45 Grška folklorna glasba; 17.40 Zanimivosti od v-epovsod; 18.00 Pesnik Saba- 19 ^0 Oddaja za delavce; 19.30 Novosti, ki jih je vedno videti; 11.00 «Javnt tožilec« Fritza 1' hvvaeldera, imo; 23.00 ;ov orkester;
režija En-rico Co! simo; 23.00 N Rotondo in njegov orkester; 23.20 Orkester Carla Esposita.
ba; 8.30 Iz filmov in glasbenih revij; 8.55 Lidija Gorup: Junak Tone Tomšič; 9.25 Z. Ciglit Prva simfonija; 10.10 Izberite melodijo tedna! jl.00 J. Ar-mandola — Persi: Dve suiti; 11.23 Naši pevci v popularnih operah; 12.00 Instrumentalni kvartet Skrjanček; 12.15 Ing. J. Terček: Načrtovanje krmljenja molznic; 12.25 Mezzosopranistka Dana Ročnikova- 12.45 Trio Modic; 13.30 Fr. W. Rust: Sanjska dežela- 13.50 Z Vaškim kvintetom; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Iz Mozartovih oper; 15.40 Milenkov: Ponoreli november- 16.00 Izbrali smo za vas; 17.20 L. Van Beethoven:	Četrta sim-
fonija; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Kotiček za mla-
Trst
II. program
let«- 11.00 .Glasba. za_ vas, ki W™?gang“ auch^rid s^-
12.10 »Tretja stran«; 14.15 »Eno uro v diskoteki«; 15.15 Pesmi brez besed«; 15.40 Franco Russo ob klavirju.
delate; 11.30 Pojd Caravano Gabrielli. Guald-i itd; 13.45 «SeT
nun pogorjem; 21.25 E Grieg: Peer Gynt, suita št. 1. 21.40 Z 22.15
Koper
7.15 Glasba za dobro Jutro; 11. Otroški kotiček; 11.30 Pe-ričičeve, Arničeve in Logarjeve skladbe; 12.00 Glasba po željah; 13,40 Kmetijsk-1 nasveti; 13.45 Odlomki iz oper; 14.30 Sola in življenje; 14.50 Glasbena medigra; 15.10 Zabavna glasba; 15.20 Pesmi in plesi iz Srbije; 15.40 Prenos RL; 16.00 Melodije za vsakogar; 16.30 Tretja stran; 16.45 Glasba iz filmov;17.30 F. Schubert »Simfonija št. 6«; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poj 6 The Fontane Sieters; 19.30 Prenos RL; 22.15 Igra Wlld Bill Davison; 22.35 Glasba za lahko noč.
vernica-* — moda; 14.45 Pesmi orkestrom ’ Ma rt v rbvin dneva; 16.00 Miniaturni kon- slavna dela	H
cert- 16.20 Fantazija motivov; terZe
17.06 Pregled operJh_deL.17,30 mfra^Iepria';0 TsT^erišg
popevke.
Ital. televizija
13.30 TV šola; «Znanstvena opažanja«, «Zemljep!s in državljanska vzgoja«; 17.00 TV za mladino:	»TV šport« in
»Praporščak«; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Ragzovor z gledalci; 19.10 simfonični koncert; 19.35 Zgodbe umotvorov: 20.30 TV dnevnik; 21.00 TV zgodba »Nenavaden gost«- 22.00 Glasbeni program «Souvenir»; 23.00 Cinelandia, 23.30 TV dnevnik.
Jug. televizija
«11 buttafuari«; 18.35 Plešite z nami; 20.30 »Hranilnik« z M. Bongiornom; 21.45 Romantična Jula; 22.00 Jazzovska glasba.
III. program
17.00 Baletne skladbe:	R.
Gliere, F. Poulenc; 18.30 Filmski pregled; 18.45 Skladbe Leonarda Lea, A. Scarlattija in B Marcella; 19.15 Znanost filozofija in tehnika v sodobnih pogledih; 20.00 Vsakovečerni koncert: Mentelhsohn; 22,05 Slkad-be Roberta Schumanna; 23.05 Za radio prevedena dela; 23.25 Searlattijevih »Osem sona-t«.
Slovenija
on- c.	Od	20.30 dalje prenos spo-
8.06 Slovenska solistična glas- reda italijanske postaje.
ttUJMUiajU UlVfcVlMlK
— 4 —
17. maja
1DWI
Gorišho-beneški dnevnik
Ob prisotnosti okoli 100 zdravnikov iz Beneške dežele
Otvoritev radiološkega oddelka civilne bolnišnice v Gorici
Komemorirali so radiologa Eiovannija Smerchinicha, ki je postal žrtev svojega poklica
Ob prisotnosti okoli 100 zdravnikov in radiologov so v nedeljo dopoldne otvorili radiološko sekcijo goriške civilne bolnišnice. Primarij radiološke sekcije civilne bolnišnice v Gorici prof. Rocco Roc-co je najprej komemoriral Giovannija Smerchinicha, kije bil svoj čas voditelj tega oddelka goriške bolnišnice.
Prof. Rocco Rocco je s tem v zvezi dejal, da je postal Smerchinich 1955. leta, ko je imel komaj 60 let, žrtev svojega poklica. Izžarevanje mu je namreč povzročilo tako hude rane, da je postalo njegovo ozdravljenje nemogoče. Dasivarno je bil na moč bolan, s svojim delom ni odje-njal, ampak je v skrajno neugodnih razmerah, kakršne so bile v bolnišnici Rdeča hiša in Brigata Pavia, nudil pomoč tako bolnikom kakor tudi osebju svojega oddelka, da ga je usposobil za nadaljnje delo na tistem mestu, katero. je moral prehitro zapustiti.
bilo deležnih 982 družin z 2455 člani. V javnem prenočišču so zabeležili 926 nočnin, v hiralnici pa 2133. Meščani so v aprilu darovali za ECA 2420 lir. Ustanova je razdelila iz sklada za zimsko pomoč 1350 živilskih paketov v vrednosti 1,5 milijona.
Skupno je v preteklem mesecu ustanova potrošila 7,8 milijona.
Otvoritvi nove radiološke sekcije, so poleg zdravnikov z najrazličnejših krajev Veneta prisostvovali tudi najvišji pokrajinski in občinski predstavniki.
Dobrodošlico je v radiološkem oddelku izrekel dr. Bardi, ki je poudaril veliko važnost tega oddelka in prikazal težave, s katerimi se je bolnišnica borila, da je prišla do te neobhodno potrebne sekcije. Dela s tem v zvezi so v zaključni fazi; nekateri pododdelki pa že delujejo.
Delovanje podporne ustanove v aprilu
V aprilu je občinska podporna ustanova (ECA) razdelila v gotovini za 1,2 milijona podpor. Podpore v hrani so znašale nekaj nad 1 milijon lir. Za hiralnico So izplačali 1,1 milijona, 117,000 lir pa so izplačali za najemnino v «ca-sermetah« kjer stanujejo begunci in prisilni izseljenci. Skupno je za te namene podporna ustanova potrošila 3,9 milijona lir. Njene podpore je
50 milijonov za cesto med Prosnidom in Tipano
Ze dolga leta prebivalci vasi Prosnid in Platišče pričakujejo, da bi jim država pomagala zgraditi cesto, ki bi jih povezala z vasjo Tipano, ki je njihova občina. Toda te dni je prišlo sporočilo, da je država ugodila njihovi prošnji in dodelila prvi prispevek. Prebivalci teh vasi so morali do sedaj hoditi dobri dve uri po ostri in gozdni cesti, če so hoteli v Tipano. Pozimi pa so bili dobesedno odrezani od sveta.
Predvidevajo, da bodo za to cesto potrošili 50 milijonov lir. Občina je sedaj prejela na račun 2Q milijonov; z deli bodo pričeli v prihodnjih
dneh, saj jih je že prevzelo neko podjetje.
ZSPD organizira v sredo 18. maja ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Verdijevem Jcorzu štev. 13
LITERARNI VEČER
Iz svojih del bodo brali slovenski književniki Vladimir Pavšič (Matej Bor), Juš Kozak, Anton Ingolič, Ciril Zlobec. Drago Druškovič in Janez Menart.
Vstop prost.
v««»V., »S \	\	.	VV\	••
s
Igralci in pomožno osebje z režiserjem Adrijanom Rustja po premieri v Avditoriju
«Nimfa iz Centralnega parka» v Slovenskem gledališču
Duhovito	komedijo
uspešno	približal
Igralski ansambel se je tudi to pot lepo uveljavil
Igra, ki jo je mladi režiser Adrijan Rustja pripravil za svoj debut, ni med najlažjimi, sNimfa iz Centralnega parkaš je namreč /fantastična* komedija ne samo zaradi tega, ker v njej nastopa bajeslovno bitje-Nimfa, ampak tudi, in rekli bi predvsem, zaradi svojevrstne izgradnje. Človek ima občutek, da sta si avtorja Eric Godal in Christiane Grautoff porazdelila delo tako, da je prvi skrbel za vodilno filozofsko misel, medtem ko je druga skrbela za dramatizacijo neke zgodbe, ki naj bi se ne-
kako samo «približno» prilegala vodilni misli. Nikjer pa ni videti, da sta avtorja dejansko delala skupaj, zakaj prav do zadnjega prizora se osnovna misel sramežljivo drži ob strani, kot bi se bala vplivati na zgodbo, ki gre nemoteno svojo pot in bi prišla do istega zaključka, tudi če bi nimfa ne bila zares nimfa.
Od vsega početka je namreč jasno, da je pisatelj Leslie Whitebrook navdušen pristaš tiste utopistične filozofije, ki odklanja sleherno družbeno vez in se sklicuje na naravo
niiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiin
22. maja gostuje ob 16.30 in ob 20. uri S G iz Trsta v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 13 z delom
Balada o poročniku in Marjutki
Spisal Branko Kreft. Nastopata Mira Sardoč in Stane Starešinič. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš. Sedeži po 300 in 200 Ur, stojišča 150 lir, dijaška stojišča 100 lir.
um m ihiiii luninim um i um, n umu iiniiiifiitiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiim
luniiiiuiiuuiiiiiiiiii
Delovanje SPD iz Gorice
Ha pobočjih Velikega vrba so nabirali šmarnice
m
MHi
Naslednji izlet na Vrhe na Krasu
V nedeljo zjutraj je velika skupina goriških planincev odšla na izlet v hribe v bližin no Mosta na Soči, kjer prav te dni cvetejo šmarnice. V izredno lepem vremenu so se povzpeli po pobočju Velikega vrha do višine 900 metrov, od koder se jim je nudil tudi zelo lep razgled po okoliških hribih in dolinah. Nazaj grede so nabrali lepe šope šmarnic, s katerimi so se precej podržali tudi ob povratku
IIIIIIIIIIUIII   IIIIIII..........................................................................11IIIIII lil IIIIIIIJ
Avtomobilski rallye v Gorici
550 m dolgo progo na Grad prevozil Tržačan v 40 sekundah
Tekmovanje v pravilnostni vožnji je bilo na 129 km dolgi progi
V nedelje dopoldne so številni avtomobilisti iz najrazlič. nejših krajev Veneta tekmovali na 12» km dolgi progi po goriški pokrajini za pokal Cherin, Tekmovanje je organiziral goriški avtomobilski klub. Razdeljeno je bilo na dva dela; tekmovanje v pravilnostni in hitrostni vožnji. Tekmovanje v hitrostni vožnji je bilo nazadnje na 550 m dolgi progi s Trga pred kvesturo na Grad. Vzdolž tekmovalne proge, ki je bila speljana čez križišče v Villano-vi in Gradež, je bilo več nadzornih postaj, kjer so merili čas tekmovalcev. Proga Je bila speljana tudi po Dolu, Kalvariji in Oslavju.
Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje v hitrostni vožnji. Temu je prisostvovalo tu. di največ gledalcev, saj je bilo vreme zelo lepo in je earao še povečalo užitek. Goriški tekmovalci so se v tej di&oiplini dobro izkazali. Ce bi Della Ricca ne imel manjše nesreče pri drugem hranilnem zidu iz slamnatih bal, bi bil nedvomno prvi. Izkazali so se tudi Zuccolo, Del Tcrre, Gratton, Tomasi, Krainer in Predolin, ki so poželi tudi največ aplavzov domače publike. Najboljši čas je dosegel tej disciplini tekmovalec ft. 48 Cavallari, ki je prevo-zii progo v 40 sekundah in treh petinah, takoj za njim pa je na lestvici Della Ricca.
V splošni lestvici si je priboril prvo mesto tržaški univerzitetni dijak Fabio Mer-luzzi na avtomobilu Fiat 1100-103 TV. Med goriškimi tekmovalci je zasedel Luigi Tomasi osmo mesto. Po skupinah so goriški avtomobilisti četrti.
V Tipani preizkušali nove traktorje
Tipani v Beneški Slove-so te dni razni kmetijski ;ovnjaki poizkušali, kako s obnesel način obdelave itanina« na tej f01"8)1* ji. Ob prisotnosti števil-vaščanov so izvedenci pri-li način obdelave in ora-s posebnimi traktorji, na-
rejenimi za gorske kraje. Domačini so bili zelo zadovoljni s poskusom. Do njega je prišlo zaradi zanimanja občinskega svetovalca Vittoria No-acca in župana. Poleg številnih kmetijskih izvedencev je preizkušnji prisostvoval tudi geometer Marino Silvestri, direktor kmetijske šole v Hu-minu.
S kolesom v jamo
V nedeljo okoli 18. ure se je 12-letni dijak Alessandro Bru-mat iz Fare peljal s kolesom po nogometnem igrišču in se zaletel v kamen. Nesreča je hotela, da je bila tam v bližini jama z gašenim apnom, v katero ja fant padel. Tovariši, ki so bili na igrišču, so mu takoj nudili prvo pomoč, nato pa so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki ga je prepeljal v bolnišnico San Giusto, ker se je fant pri padcu ranil po trebuhu. Pridržali so ga na opazovanju.
v Gorico.
V zasebni hiši pri Klohu so si sami skuhali kosilo, in sicer testenine, ki jih je gospodar prinesel s seboj. Vmes so si gasili žejo z medico. Slovensko planinsko društvo sporoča, da organizira 29, maja enodnevni izlet na Vrhe na Krasu. Zbirališče ob 8.45 na kolodvoru v Novi Gorici. Odhod ob 9.04. Udeleženci izleta se bodo peljali do Štanjela, od tam pa bodo šli peš na Štjak, Sv. Ano, Tomaj, Avber in Dutovlje. Kupijo naj nedeljsko povratno vozovnico. Hrana iz nahrbtnika, za skupno kosilo pa naj se prijavijo pri Petru Čermelju na Kor-nu. Povratek z zadnjim vlakom.
Kino v Gorici
VERDI. 16.30: «Zakaj si prišel tako pozno«. M. Morgan, E. VŠdal.
VITTORIA. 17.15: «Deč!ki z zahoda«, S. Laurel, O. Hardy. CENTRALE. 17.00: »Gorila«, G. Calley, G, Petre, cinemasco-pe v barvah.
MODERNO. 17.00: «Totč in fanatične ženske«.
DEŽURNA LEKARNA
(Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 27 sto-plinj ob 15. uri, najmižja 13,8 stopinje ob 4.40. Vlage 50 odstotkov.
Jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Poskus samomora s plinom
S pridržano prognozo so sinoči sprejeli na I. medicinski oddelek 76-letnega Gina Roma-nija iz Ulice Eremo 57. Njego-gova hčerka, ki ga Je spremila v bolnišnico, je povedala, da je okrog 18. ure, ko se je vrnila domov, našla očeta nezavestnega na tleh v kuhinji, ki je bila vsa polna plina. Verjetno si je hotel Romani zastrupiti s plinom zaradi svojega slabega zdravja.
mi
ZS*~"r *■
Stopnišče palače Lantieri na Trgu sv. Antona v Gorici
Uspela razstava goveje živine sivorjave pasme v Zgoniku
Skupno je bilo razdeljenih 57 nagrad - Nezadovoljstvo živino» rejcev, ker so bili vsi uradni govori samo v italijanščini
Josip Gruden
■ '	. V,.. y -s * - r d
• ■»;n■ “ v! iW£y , - t,
r ■»'iJ' .	'C:
is * fe. s
c n	„	»	ti
, , « » :» » . .fW Sr • - ‘(‘t s
Karel Štolfa
V nedeljo dopoldne je bila v Zgoniku Ul. razstava goveje živine sivorjave pasme, ki jo je priredilo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. Živinorejci iz zgoniške občine so prignali na razstavo izbrano živino že preu 8. uro na prostoren travniK pred zgoniškom županstvom, kjer je bila živina kategorizirana po sekcijah. Kmalu potem so začele svoje delo ocenjevalne komisije, katerih naloga je bila, izbrati najboljše glave razstavljene živine. Omenimo naj še posebej, da so komisijo sestavljau strokovnjaki m domači živinorejci iz drugih občin in celo pokrajin, tako da je bila vsaka pristranost pri ocenjevanju že vnaprej onemogočena.
Razstavljenih je bilo skupno 130 glav živine. Govedo je na razstavišču nudilo izredno zanimiv prizor, saj je bila tu razstavljena najlepša in najboljša živina, ki jo premore zgoniška občina. Poseben okvir je razstavi dajala praktična demonstracija uporabe kmetijskih strojev, med njimi traktorjev in motornih kosilnic, poleg tega pa so si kmetovalci lahko ogledali še razstavo močni hkrmil, valilnice in druge predmete, ki služijo kmetijstvu.
Razstavo si je ogledalo nekaj sto kmetovalcev, ki so prišli tudi iz sosednih občin ter celo iz Brega. Lahko rečemo, da je razstava zelo dobro u-spela in so bili tako razstavljavci kot obiskovalci zadovoljni.
Opoldne je bila razglasitev nagrad, kajti komisije so že liro prej končale svoje delo. Prvi je živinorejce pozdravil načelnik kmet. nadzorništva dr. Emmo Perco. V svojem govoru je predvsem omenil potrebo po izboljšanju govedi na našem področju s posebnim
poudarkom na tehniko prehrane živali. Za njim je živinorejski strokovnjak Tagliaferro pozdravil vse razstavljavce ter prebral seznam živinorejcev, ki so dobili nagrade za najbolje ocenjeno živino. Ravnatelj oddelka za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu dr. Pic-coli pa je v svojem govoru predvsem pozval živinorejce, da izboljšajo svoje pašnike in travnike, saj je v ta namen na razpolago precej denarja. Živinorejci, ki nameravajo izboljšati pašnike ali pa ki nameravajo popraviti svoje hleve, bodo deležni posebnega prispevka. Končno je govoril še dr. Baša, in sicer kot načelnik kraške sekcije kmetijskega konzorcija.
Skupno je bilo med živinorejci razdeljenih 57 nagrad. Nagrade so dobili;
Nagrade v kategoriji selekcionirane živine:
I. sekcija — biki; I. in II. nagrado je prejel Josip Gruden iz Saleža 25; II. sekcija — telice: I. nagrado je dobil Herman Škerl iz Saleža 35, II. pa Lenart Gerlanc iz Saleža 23; III. sekcija — junice: I. nagrado je dobil Stanislav Colja iz Samatorce 20, II. nagrado je dobil Just Vodopivec iz Koludrovce, III. pa Karel Štolfa iz Saleža 46; IV. sekcija — prvesnice; I. nagrado je dobil Karel Peric iz Saleža 27; IV. sekcija — krave druge telitve: I. in II. nagrado je dobil Karel Štolfa iz Saleža 46, III. nagrade pa Dušan Grilanc iz Saleža 24, Josip Gruden iz Saleža 25 in Karel Ostrouška iz Saleža 47.
Nagrade v kategoriji navadne živine:
V sekciji telic je dobil prvo nagrado Josip Purič iz Malega Repna 9, II. nagrado Anton Milič iz Saleža 16, III. nagradi Josip Furlan iz Gabrovca 27 in Mario Milič iz Malega Repna 8, IV. nagrado pa so prejeli Franc Milič iz Zgonika 12, Edvard Milič iz Malega Repna 21, Josip Sardoč iz Saleža 29 in Josip Skerk iz Saleža 61.
V kategoriji junic je dobila prvo nagrado Marija Milič iz Briščikov 13, II. nagrado Justina Škerlj iz Saleža 44, III. nagrado Mario Pirc iz Saleža 36, IV. nagrado pa so prejeli Angel Gruden iz Samotorce 17, Ivan Kralj iz Samotorce 8 in Josip Simoneta iz Zgonika 30.
V kategoriji prvesnic je I nagrado odnesel Anton Milič iz Briščikov 10, II. nagrado Ivan Oblak iz Saleža 14, Ul. nagrado pa so dobili Angela Kodran iz Zgonika 13, Ivan Milič iz Koludrovice 9 in I-van Grilanc iz Saleza 2.
V Kategoriji krav nad sedem let je aobil prvo nagrado Dušan Milič iz Zagrajca 2, II. nagraui Ivan Milič iz Koludrovice 9 in Karel Furlan iz Gabrovca 26, III. nagrado pa so prejeli Josip Simoneta iz Zgonika 30, Angela Kodran iz Zgonika 13, Anton Prinčič iz Briščikov 28 ter Ludvik Gruden iz Zgonika 39.
V kategoriji krav druge telitve izpod sedem let je 1. nagrado piejei Dušan Milič iz Zagrajca 2, II. nagradi sta prejela Anton Milič iz Briščikov 40 in Just Vodopivec iz Koludrovice 4, III. nagrade so prejeli Justina Škerl iz Saleža 33, Franc Milič iz Zgonika 1, Stanislav Milič iz Zgonika 34 in Lenart Gerlanc iz Saleža 23, IV. nagrade pa so prejeli Justina kerl iz Saleža 44, Albina Milič iz Koludrovice 7, Edvard Milič iz Malega Repna 21, Mario Mi-
iiiiiiiiiiiiimiiimimmiHtniiiimiiiHnmimniMitniitHiiiiiiimiiiiimimHiHtiiiiiiitHiiiiiiiiiit
Hud položaj v ladjedelnici Sv. Roka
Nezadovoljstvo delavcev zaradi pomanjkanja dela
V ladjedelnici Sv. Roka v miljah vlada veliko nezadovoljstvo med delavci, ki so zaskrbljeni zaradi pomanjkanja dela in naročil. Včeraj so se vsi delavci omenjene ladjedelnice zbrali pred uradi ravnateljstva in zahtevali, naj vodstvo sprejme delegacijo, ki bi obrazložila zahteve in predloge delavcev. Predvsem so delavci zahtevali, naj vodstvo ladjedelnice poskrbi, da ho zagotovljena zaposlitev in zaslužek, ker so sedaj skoraj vsi delavci v pričakovanju dela. Poleg tega so protestirali, ker
se jim krči zaslužek ko imajo redko priložnost, da delajo.
Vodstvo ladjedelnice je sprejelo delegacijo na razgovor in izjavilo, da bo na zahteve in proteste delavcev odgovorilo v doglednem času.
Pri raztovarjanju železnih cevi se je včeraj dopoldne ponesrečil 43-letni Anton Benčič iz Milj Cevi so bile težke in Benčič si je pri dviganju nekoliko poškodoval hrbtenico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dobra dva tedna.
lič iz Malega Repna 8, Josip Doljak iz Samatorce 12, Josip Gruden iz Saleža 25 ter Justina Milič iz Malega Repna 23 (dve nagradi).
Med živinorejce so bile razdeljene še tri posebne nagrade, ki so jih prejeli naslednji; Josip Gruden iz Saleža 25 je dobil 10.000 lir nagrade tržaške hranilnice, ker je na razstavo pripeljal največ glav živine (sedem). Drugo nagrado, in sicer v znesku 5000 lir, je prejel od kmetijskega nadzorništva Miroslav Žigon iz Zgonika 36 (6 glav živine), medtem ko je Karel Štolfa iz
Saleža dobil stroi za pripravo
oj _ _ krme, dar zgoniske občine za najbolje vzdrževano živino.
Na zgoniški razstavi smo lahko slišali negodovanje ži-
vinorejcev, in sicer zaradi tega, ker so bili vsi uradni govori le v italijanščini. Negodovanje je prišlo do izraza celo v tem, da so živinorejci že nekako sklenili, da v znak protesta ne bodo prejeli nagrad. Takrat pa je interveniral pokrajinski svetovalec Marij Grbec in na osnovi njegove intervencije je spregovoril še dr. Baša.
Z naše strani ne bi rekli drugega kot to, da bi bilo potrebno ob takih in podobnih prilikah poskrbeti za uraden govor v slovenščini ali pa vsaj poskrbeti za prevajalca, ki bo besede italijanskih funkcionarjev prevedel v slovenščino. Upamo, da se primer z zgoniške razstave ne bo več ponovil.
kot na edino jamstvo za resnično duhovno in telesno svobodo. Bil je v Hiroširni, prisostvoval je eksploziji atomske bombe in je zato popolnoma razočaran nad civilizacijo. Vrh tega je kot umetnik naravno dovzeten za poetične, nelogične rešitve življenjskih in družbenih vprašanj. Njegov ideal je zavoljo tega mitični svet grških bogov, to je tisti svet, v katerem niso poznali greha in so se zadovoljevali s tem, da živijo in uživajo darove neskončno modre narave. Simbol tega svetovnega nazora je seveda nimfa Cipe-rija, ki jo zaprejo v sanatorij za živčno bolne potem, ko je zapustila drevo, v katerem je bila skrita dolga tisočletja, in se je popolnoma gola sprehajala po Centralnem parku v Neto Yorku. Leslie, ki se zdravi v istem sanatoriju, se takoj zaljubi vanjo, toda njegova ljubezen je posebne vrste. V Ciperiji vidi le svežino nepokvarjenega sveta, o katerem že dolgo sanja. Zato živi z njo kot s svečenico svoje nemogoče naturne vere in še na misel mu ne pride, da bi jo kdaj lahko vzel za ženo. Pripravljen je celo na to, da ga bo nekega dne zapustila in ko se to res zgodi, ga stvar ne moti preveč. Ze prej si je naročil tajnico s solidnim poznanjem grške mitologije. Ci-perija mu je v resnici samo pomagala, da odkrije vse čare naturne filozofije in zdaj lahko živi tudi brez nje. Nova tajnica, ki se pojavi v obličju pravkar izginule Ciperije, bo s svojim pristnim navdušenjem za grške bogove nadalje skrbela, da v njegovi hiši ne bo ugasnil čisti plamen nemogoče svobode.
Okoli teh dveh likov živijo še dr. Frank Pearson, pravo nasprotje	pisatelja - idealista,
Lilian Sanford, pravo nasprotje nepokvarjene nimfe, prof. Ryner, svojevrsten edeus ex
Živina na razstavnem prostoru niiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiinuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz koprskega okraja
Drugi koprski občinski praznik v znamenju gospodarskih uspehov
Za reklamo 8.000 steklenic piva brezplačno * Včeraj odhod štafete mladosti - V aprilu je pristalo v Kopru 14 ladij
Koprska občina je že drugo leto po vrsti slavila svoj občinski praznik v spomin na prvo protifašistično vstajo v Slovenski Istri v Marezigah leta 1921.
Letošnji praznik je bil v znamenju številnih gospodarskih uspehov, ki jih je občina dosegla v zadnjih letih. To je naglasil tudi predsednik občine Miran Bertok na slavnostni seji občinskega ljudskega odbora v nedeljo dopoldne. Koprska občina, kjer je nekdaj prevladovalo zaostalo kmetijstvo, se je razvila v močno gospodarsko enoto s pomembnimi industrijskimi objekti, med katerimi je treba omeniti zlasti tovarno Tomos in pristanišče. V zadnjih štirih letih se je povečal družbeni bruto proizvod za 15 milijard in znaša zdaj 21 milijard dinarjev. Vzporedno z industrializacijo se je večala tudi življenjska raven prebivalstva, saj so v zadnjih štirih letih zgradili med drugim 64 tisoč kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Pred vojno je bilo na tem področju zaposlenih 2200 ljudi, zdaj pa jih je že nad 11.000.
Razen slavnostne seje je bila v soboto in v nedeljo na sporedu še vrsta drugih manifestacij in prireditev. Tako so v soboto zvečer priredili v Kopru slavnostno akademijo, na kateri je govoril sekretar občinskega komiteja ZKS Rado Pišot-Sokol, v kulturnem delu sporeda pa so sodelovali oktet študentov koprskega o-kraja ter gojenci koprske glasbene in baletne šole.
Študenti koprskega okraja so organizirali v dneh pred praznikom pohod po istrskih vaseh, ki so Se posebno odlikovale v partizanskem boju. V mnogih vaseh so priredili
manjše mitinge. Prebivalstvo je študente prisrčno sprejelo in jih pogostilo,
V mali galeriji koprskega muzeja so odprli razstavo A-polonija Zvesta, domačina iz Bertokov kj študira v Ljubljani na Akademiji za upodabljajočo umetnost. Mladi u-metnik je razstavil slike in grafike ter vzbudil z njimi živo pozornost občinstva.
V Verdijevi ulici so odprli nove prostore Ljudske knjižnice. To je velika pridobitev za Koper, saj so bili sedanji prostori pretesni, da bi lahko ustregli željam številnih bralcev. Novi prostori so najsodobneje opremljeni, občinstvo pa bo brez dvoma pozdravilo zamisel, da si bodo bralci sami izbirali knjige.
Ob občinskem prazniku so odprli tudi moderno pekarno na Semedelskem polju. Pekarna je najsodobneje opremljena in bodo v njej spekli o-krog 6000 kg kruha v osmih urah. Izbira bo odslej zelo pestra tako da bo v celoti zadovoljila potrebe domačega prebivalstva kakor tudi turistov. Naj omenimo, da bodo pekli 19 vrst kruha ter najrazličnejše pecivo in slaščice.
Letošnjega občinskega praznika se bodo s posebnim veseljem spominjali tudi najmlajši, V Semedeli in v Kopru so namreč uredili lični otroški igrišči z raznimi napravami za igre, poskrbeli pa so tudi za klopi za starše.
Prireditvam v okviru občinskega praznika so prisostvovali številni predstavniki političnega, kulturnega in družbenega življenja občine. Opazili pa smo tudi več visokih gostov, med njimi člana Zveznega izvršnega sveta dr. Marijana Breclja, republiškega ljudskega poslanca Bran-
ka Babiča, predsednika OLO Koper Albina Dujca in sekretarja okrajnega komiteja ZK v Kopru Alberta Jakopiča-Kajtimira.
* * *
V gostišču Konvent v Ankaranu so priredili v nedeljo «pokušnjo piva«. Ljubitelji te pijače so prihiteli iz vseh koncev in krajev, saj tako redke priložnosti, da jim je kdo nudil pivo zastonj, ne bo tako kmalu. V nekaj urah so izpraznili okrog 8000 steklenic najboljšega laškega piva. Pivovarna v Laškem je namreč za popularizacijo svojega izdelka brezplačno ponudila omenjeno količino piva ankaranskemu gostinskemu podjetju.
* * *
machinas, Bettg Smitk dekle s skromnimi mi ideali, nato Se M« _ .11___  ’______„,'/,1	no 1»"'
policaj s provincialno .. nostjo, dasi živi v veleme^
kori-
pacientka z nejasnimi L pleksi, ter Abe in Cap,
m-
v funkciji zbora.
Toda vse te osebe s kako odveč m sI«z*J£> ^ ti
jem le kot slučajni P°".rtu zgodbo, ki bi se sicer ^ omejiti na neskončen ^ med nimfo in pisatelje • ^ zori, ki sestavljajo *o duhovito komedijo, se * koli ne prelijejo	pi
celoto, v katen bi 0lav sel zaživela z dramim....
kom*1*
učinkovitostjo in s flt. prepričevalnostjo. Vse e ^ vija po vzporednih »	' #
se nikoli ne sre i P morda v prihodu	mit«-
lidnim poznanjem ffr‘K ,ttf-logije. Toda tudi ta edi ji na točka je tako me se šele posredno in * # ti-dokoplje do gledalčeve! zuma.
Spričo vseh teh P? vosti v izgradnji J* 0gr
Adrijan Rustja P}
ravilno
..— .J- r-	-je	I,
dotočil svoje
posamezne prizore, s k - j« je skušal ustvariti c<[oti resonanco, ki jih del° ^-lis
nima. V tem svojem v ^ sevanju je morda vcasio ^ koliko predaleč, sai rorjjeV" poživiti z burkaškimi v £ k tudi nekatere prehod , z(to, terjali več umirjenost b0[/ da bi filozofska nit P ( m<r /In	Vandaf - ttfl'
do izraza. Vendar
remo kaj, da bi se njali z njim tudi v t -ba je bilo namreč n l jMO,
poživljajoče režijsko &gjrSW da se z njim	bi 1
Sit*
jte
k
■6
N
f-Hi
ua se z i.J.n. J'-,	J,,	01
veljavnost besedila, K sicer sklicevalo z8°‘pietet ske reflekse selo 0 .. je števila gledalcev. KUSJ ;e 1»^
rej ubral edino pot, Vjtisf|;“' ko približala delo ? ^
Za mladega režiserJ	t
cetku umetniške nedvomno že velik	"*
lavomno ze	\
Bogdana Bratuže?
dobila vse prej kot t
ibW
mitološke Ciperije -jpruB*! nežnostjo, pristno * gjla J in primemo iOTivOSi,'no !,a« res pravo nepokvatj slovno bitje, ki se	-
naključju mora. stroji in z drugimi dvajsetega stoletja. clr
pogledu je bila .’n<’icj tts resničnejša od tiste.
jo zamislila avtorja■ ^ 1 Prav tako prcV™?JTs**
rrav luno V'.r ctnflS " nam je zdel tudi St šinič, ki je v vlogi pisatelja znal ubrano	r
ssr. ir	*
\\
v tipično -V- T0 7» t
dih, vendar tega JK	Vr> it
čutiti. Menimo, Ja 1	(<J
cvilil' meminvf	,\a
r,
gove najnovejše	KT,.
Prof. Rpnerja j« .L /vK Nakrst, ki je z vel*M M
šaše mvaovol Y!l\S& J
ijen, skratka brili«’1
teto prevzel nase 'r~tvo- L* go, da zabava ob~,iv
je duhovit, iznajdi^
redkokdaj.	,
" v Jtr
Nevina Drašičeva J po. Lilian Sanford P°^.fci zala,	da je v 'Pr	irt! str
nosti	talent mnogo £ i
nejši	od izkušnje.	pr«« Jk,
jenk Igralske šole tovo	ena najbolj Mte0 ,s
Igra z naravno	w
in s prirojenim * £0 l(-odrsko konverzacijo- -rePL, uspelo ublažiti svojo , .
vajočo temperamen irn .
kušnjo in s pref%n0„tr°!tp-njem odtenkov in ji|č« «.cj» bo Slovensko gled?uL
■ »i
stu imelo na razPola^° . t dragoceno moč. jt^Mt Dr. Frank P«««0” >.> skladu z besedilom^nst^ nasprotje pisatelja d0 ■‘V ka. Njegovi nizkotn, ia1^ i
ski naanni SO blU
Po
ski nagoni so b«‘* volj učinkovito 'n dasi so mestoma ^ r ^
so	_	O' .	s>'
rahlo opolzkost "r	ainr*c	jt
ronu sta avtorja	;0fj0.	„t
prtila neprijetno	v1ipj\
simbolizira vso j, t**
kvarjenost sveta,
greh zoper naravo■
Zlata Rodoškova ) f,s ^
Kakor vsako leto bodo tudi letos v koprskem okraju organizirali štafeto mladosti, ki bo nesla pozdrave predsedniku republike Titu. Skozi koprski okraj bo tekla štafeta danes, 17. maja. Začetek štafete bo ob 7.48 v Sečovljah. Tekači bodo no&ili palico skozi Portorož, Piran, Izolo, Koper, Kozino, Divačo, Sežano in Štanjel do okrajne meje, kjer jo bodo izročili okrog 15.30 tekačem goriškega o-kraja.
* * *
V Kopru so odlikovali 54 najzaslužnejših organizatorjev in delavcev Rdečega križa. Nagrade pa so razdelili nekaterim zaslužnim ljudsko-pro-svetnim delavcem in knjižničarjem koprske občine,
* * *
Kiata Koaus*”-'-. g
to izoblikovala va ^ # t\
Bettg in dosegla repm ^ jem dejanju zelo V . \,K ne trenutke. Obrob* , • licijskega narednike dobi‘ ,,t čaino spretnostjo }e t .Rinilo Turk. Toi??,rnima .L ** s soojima kprakte
lujlinu n.	,	k
tvorila Modesi
Justo Košuta. ne Zelo okusne °cgveta pravil scenograf . ■ s« jir notlič, medtem ko
lobni efekti dali P° Ije izkoristiti
Predavanje o astronavti v italijanskem W v Izoli
\
S
e V# Predavanji, kli teden ime fr^,ega . t»' lijanskega ^4 r	J
v Izoli prof L. h, ceptr ^ natelj tržašl16®8 -pui>1* j)<•
astronavtike, st®
nncliiinlni	-ah	P	.aW
astronavtike,	z®1	gir*-*
poslušalci ve*
rrot. tserio	,p
val o astronavti*1 pa nju vesolja u8.,!. d®
nju vesolja	r:,
in zanimiv n8« Vač«1 Ltc, lahko vsi
S
lahko vsi sledim r- r nastanku Zernlj > -11*1 t, človeka, nato
človeško™ dejaj
,fsal. kakšne	{>
V aprilu je pristalo v Kopru 14 ladij, od tega 5 jugoslovanskih in 9 tujih. Pripeljale so predvsem južno sadje in tunino, odpeljale pa so sladkor in rezan les.
opisal. ’ kakšne	Jj,	»
prihodnosti 8S,tr°,	i
Pri tem je	SVnJSf K
Pri tem je ri®«*	K
bodo morali st	,-t>t
sin	vsem1.	v
DOdo morau —- mjr»i“ v' šiti problem v nja VjdJ in nalog za P?1 razne , tJ' H#* Omenil Je r	L
!je. Omenil )e
strokovnjakov te	id	$
za astronavtske ^ napravil Slovel Potočnik.
S
napredni Švedski to ženske še vedno fcitno zapostavljene
t .'X'* sindikatom se tu-1 ‘etos
l! posrečilo v poga-
iv	zagotovi-
li^'® banicam take pla-i'k za delo na istem Mestu in v enakih '®»h prejemajo moški.
I J1®' tarifnimi pogodba-kile res razlike raz-2Menjšane, vendar
*>k
vedno takšne, da so
H ? P°vod z arazpravlja-aterih navajata obe Pol ®a‘raz‘ičnejše razloge kakršen je danes. i^j _ se razpravljanja ^ ulejo, bodo ženske še a Prejemale vsak me. H ri tovarniških blagaj-amo 7q	odstot-
ka, kar
kioski.
prejemajo za
delo itafeiu
X	trdijo, da je to
ijUg. ^*skriminacija, delete P* dokazujejo s po-qjf0,S'a**stike in računov ' o. Delodajalci pravi-#jp j l*nske pogosto izosta-
wela' da jih je teže
Ncije	2U nove <te'ovne
'•tila '	da traia njih°va
Hj ? aposobnost
polovico 1102 moških itd. Da
X Sa'° samo Pri govo-W )e statistični aparat (*Cev Vračunal, da je 't [9t^n®vembrskem tednu Vti.. izostalo v švedski
delavk in da ipje . an to razmerje 2:5. <j0 Ie Podajalcev je ne-ti*,jo avedlo tudi to, da #la žen*e za 15 odstot-•Hj ")8e Plače, in sicer Ji j 6ga’ da bi podjetja 'ijj t)EU*’e' ki jih imajo V i'aove odsotnosti od ,a jih 15 odstot-'tljJjoZaradi tega, ker o-rh i ol3irajno dela, za
yitilr,e.. p°trebna manjša , "kija.
L j® ^ s
i* Poy *n neprestano l^kcijf’ da govore o dis-1 ž*hskp’ kl S0 Podrejenih . kar se tiče de-' i»hkoeSt’ na katerih bi Xl aaPoslili. Navadno
y MaVpa2,0_vnico Pri želez-moški; toda
t -
to« prtliago se bo naj-Do|S ° krivit ženski hr-
■vi j v tovarnah se z V dnem ‘zira
čedalje bolj
Hi ra’ vendar pa so
'ki 6ajVea zaposleni mo-
.'Jih	gumbe	na
Sh . °delih v avtomati-
! trdii^Varnatl- Pri tem W ‘Jo, h= .
i»-.- ie na primer
'stih
Prinaša
Pet
novih poklicev.
nagli razvoj
•v >, zanesljivo rezer-
! °rj.a 51ndikatov in dru-^ °Sred2aC-'* Je b‘*a dolgo aiin,° °^ena na tem, da ■"® član‘
'S
ilko ’ S katerimi bo-tive)Vei5 a*! mani do’ so pri tem j '''nogjj 8peH> jih čaka se-kotj °'j dosledna bor-%h Jm°vanjem, zara-s°vori
% i.^inaciji
>eam zagoto-
, in '"-‘J1 glede na *lvica	1 katerih lah-
' hj 5e Poklicev, s kate-
1 * zač„?°gle bav‘ti, po-
**W enie.
e o krivici
"»ib,
ba
'Pskih
V nekate-poklicih, n.
ank-i
i! Xo vedo več ali { ’ s katerimi meti t»*. računa, prav 1 vedo, da bo v
začetku delovnega staža imela za 1 do 2 odstotka manjšo plačo kakor njen moški tovariš, ki je prav tako na prvem svojem delovnem mestu. Kasneje pa je lahko ta razlika, kakor n. pr. pri knjigovodkinjah, tudi do 25 odstotkov v korist moških. Delovno mesto knjigovodje je sploh v banki stopnja za žensko uslužbenko.
Toda enakost, ki jo za svoje članice zahtevajo sindikati in druge organizacije, ne bo do konca uresničena, ako ne bodo same nekaj ukrenile. Tu govore pogosto, da ženske — toda ne samo one — kažejo čedalje manj zanimanja za aktivno sodelovanje pri reševanju tega in drugih družbenih problemov in da se čedalje bolj kažejo stremljenja po zapiranju v ozki družinski krog. Takšen položaj je nastal predvsem zaradi tega, ker delajo ženske po opravljenem delu v tovarni ali pisarni tudi doma in jim ostaja le malo časa za družbeno delo. Vsi sindikalni in družbeni delavci se strinjajo, da je tukaj v prihodnje veliko področje reform. Več otroških domov in družbene skrbi za družino, vzporedno s tem pa tudi drugačna oziroma boljša organizacija delovnega življenja žensk je naloga, ki ji nameravajo Švedi posvetiti več pozornosti in skrbi.
Nov pomemben korak na poti osvajanja vesoljskega prostora
Sovjetska 4544 kg težka kozmična kroži v oddaljenosti 320
ladja km od Zemlje
Na ladji je posebna kabina, ki se bo odtrgala od ladje ter se pri poznejših poletih vrnila na Zemljo Mogoče bodo v SZ še letos izstrelili ladjo, pri kateri bo v kabini človek, ki bo ladjo vodil Sovjetski uspeh pomeni, da so v SZ v pogledu možnosti poleta živega pilota v vesolje daleč pred ZDA - Ameriški strokovnjaki izražajo rahel dvom o namenih izstrelitve tako težkega satelita
MOSKVA, 16. — Včeraj so iz Sovjetske zveze izstrelili v vesolje kozmično ladjo. Ladja tehta 4540 kg (brez zadnje stopnje nosilne rakete, ki je ladjo spravila na krožno pot okrog Zemlje). V ladji je tudi za 1477 kg raznih inštrumentov. Ladja, v kateri je kabina za človeka, ki bo pozneje take ladje vodil v vesolje, je rezultat študija biologov, kemikov, fizikov in a-stronomov ter leti okrog Zemlje v oddaljenosti 320 km. Po svoji teži močno prekaša vse prejšnje sputnike in nosilne rakete. Ladjo je mogoče primerjati z enosedežnim letalom, opremljenim z znanstvenim laboratorijem. Potem ko bodo z aerosputnika prejeli potrebne podatke, se bo hermetična kabina, pripravljena za pilota ter težka 2500 kg, odtrgala od ladje. Za sedaj še ni predvideno, da bi se kabina vrnila na Zemljo, ne da bi se vnela, ko bo šla skozi gostejše plasti zraka. Vsekakor se bosta kabina in ladja začeli vračati proti Zemlji na povelje, ki bo prišlo z Zemlje.
Davi ob 4.25 so iz observatorija Meudon v Franciji o-pazovali sovjetsko kozmično ladjo, ki je bila videti kot zvezda druge velikosti na jutranjem nebu. V Turinu pa sta dva radioamaterja, brata Giambattista in Achille Judi-
ca, od 10.15 naprej sprejema- prema kozmične ladje, je do-
la radijske znake s sovjetske kozmične ladje. Znaki so bili zelo močno slišni in prihajali so vse do 11 47.
Neki sovjetski strokovnjak je danes izjavil, da bi lahko kozmično ladjo z živim pilotom izstrelili še v tem letu.
Predsednik astronomskega sveta sovjetske znanstvene a-kademije Mihajlov je izjavil: «Izstrelitev kozmične ladje, zemeljskega satelita, je velikanske važnosti za študij kozmičnega prostora. Posebna o-
stavil, bo omogočila preizkusiti v poletu vse bistvene inštrumente za bodoče polete človeka v vesolje.#
Agencija TASS je dostavila, da tudi sovjetski fiziologi proučujejo sredstva za zaščito bodočih astronavtov pred smrtnimi kozmičnimi žarki ter sisteme za hranjenje v izven-zemeljskih prostorih.
V današnji «Pravdi» piše a-kademik Vasilij Fesenko, da bo mogoče dobiti s kozmične ladje fotografije Sonca ter po-
A. HORVAT
 .......................................................    ■■■■■■■	UMmamamMaiMa
Doslej najhujša železniška nesreča v Vzhodni Nemčiji
Devetinpetdeset oseb mrtvih pri trčenju dveh vlakov v bližini
  .	4	_	..	.....	,	-s	,
Uvedena je preiskava, ki naj ugotovi vzroke, da sta se oba vlaka v istem trenutku nahajala na istem tiru
BERLIN, 16. — Pri železniški nesreči v bližini Leipziga v Vzhodni Nemčiji je bilo 59 smrtnih žrtev. Agencija Vzhodne Nemčije ADN pa je sporočila, da obstaja bojazen, da se število smrtnih žrtev lahko še poveča.
Do nesreče j prišlo včeraj zvečer ob 20.25 v neposredni bližini centralne postaje v Leipzigu. Vlak, ki je odpeljal iz Leipziga številne izletnike proti Hallu, je trčil v potniški vlak, ki je prihajal iz Hallberstadta. Ni znano, kako da sta se vlaka nahajala v istem trenutku na istem tiru. Izvedelo se je, da je predsednik vlade Vzhodne Nemčije Otto Grotevvohl ukazal uvesti preiskavo o vzrokih nesreče.
Reševalna d la so silno težavna zaradi načina, kako sta se vlaka zaletela. To je doslej največja železniška nesreča v Vzhodni Nemčiji. Dne 15. februarja 1956 je bilo pri trčenju nekega tovornega vlaka s potniškim vlakom na postaji Bornitz med Leipzigom in Dresdenom 43 mrtvih ter 28 ranjenih.
— «»-----
Zagrebški velesejem
ZAGREB, 16. — Na mednarodnem zagrebškem velesejmu
z razstavo »Družina in gospodinjstvo«, je bilo sklenjenih za okrog 37 milijard dinarjev kupčij. Največje kupčije so sklenila jugoslovanska podjetja, katerih medsebojne kupoprodajne pogodbe presegajo 22 milijard dinarjev. Inozemska podjetja so na velesejmu prodala za okrog 4.6 milijard dinarjev blaga. Velesejem in razstavo je obiskalo okrog 285 tisoč oseb.
 »»-------
Kolektivna zastrupitev
NEAPELJ. 16. — V otroškem zavetišču je umrl 9-letni otrok Francesco Trieste med kolektivno zastrupitvijo še drugih 13 dečkov, ki so jih prepeljali v neapeljsko bolnišnico. Pravijo, da so otroci izven nevarnosti. Ostalih 140 otrok pa so izolirali v zavodu in jih zdravniško temeljito pregledali. Vzroka še niso ugotovili. Govori se, da so otroci uživali pokvarjeno meso, ki povzroča tako imenovani »botulizem«.
Komemoracija v Mauthausenu
DUNAJ, 16. — Ob 15. obletnici osvoboditve šo bile komemoracije v bivših koncentracijskih taboriščih Mauthausen, Ebensee in Schloss Hartheim
ski znanstveniki na Kavkazu povzročili umetni dež s pomočjo zvočnih valov. Zvočne valove so oddajali zelo močni generatorji in jih usmerili proti oblakom, v katerih so povzročili naglo spajanje delcev vlage. Rezultat je bil močan dež.
MOSKVA, 16. — Tass poroča, da so na moskovski podzemeljski železnici preiskusili MOSKVA, 16. — Moskovski L prvega »avtomatičnega voza-radio je poročal, da so sovjet-|ča».
pri Linzu (Avstrija). Komemoracije so se udeležili zastopniki Poljske, Jugoslavije (veleposlanik prof. J. Zem-ljak), CSR, Sovjetske zveze, Francije, Belgije, Grčije, Italije, Romunije, Madžarske, Vzhodne Nemčije in Zahodne Nemčije.
 •«»-----
Umetni dež
globiti študij o solarni fiziki. Razen tega, zatrjuje Fesenko, bo mogoče izvesti preiskave o sončnem žarčenju, ki se absorbira v zemeljski atmosferi.
Akademik Nikolaj Muškeliš-vili, predsednik georgijske znanstvene akademije, pa podčrtava v članku, objavljenem v «Pravdi», da je natančnost računov kar neverjetna, dimenzije kozmične ladje pa so presenetljive. Strokovnjaki ve-do, zaključuje Muškelišvili, da povečanje teže sputnikov ne predstavlja samo kvantitativnega napredovanja, temveč so za to povečanje potrebne nove računske metode ter izredno močne naprave za izstrelitev.
Ravnatelj molovskega planetarija Sevaljakov je v intervjuju «Pravdi» poudaril, da hočejo Američani obdržati v tajnosti podatke, ki so jih dobili s svojih satelitov, pod pretvezo, da te izstrelitve ne spadajo več v mednarodno geofizikalno leto. Sevaljakov nadalje trdi, da so Američani izstrelili 19 satelitov, od katerih najtežji ni imel več kot 770 kg. Toda njih napori, da bi izstrelili satelit, ki bi tehtal dve toni, so ostali brez u-speha. Polet pilota Francisa Powersa nad sovjetskim o-zemljem, dostavlja sovjetski znanstvenik, odkriva, kakšne vrste program izvajajo ZpA v kozmičnem prostoru. Pouda. ril pa je tudi, da je izstrelitev sovjetske kozmične ladje zelo značilna, ker je prišla ob začetku vrhunske konference v Parizu.
»Pravda#, ki je izšla z našlo, vom «Sovjetska kozmična ladja odpira pot človeku k zvezdam# na devet kolon poroča, da prihajajo na znanstveno a-kademijo številne prošnje sovjetskih in tujih državljanov, ki bi hoteli opraviti prvi polet v vesolje. Agencija TASS pa poroča, da je observatorij znanstvene akademije Uzbekistana v sovjetski centralni Aziji danes ob zori fotografiral kozmično ladjo. Fotografije dokazujejo, da gre sput-nik točno po krožni poti in po urniku, kot sta bila predvidena.
V ameriških znanstvenih krogih podčrtavajo po uspeli izstrelitvi sovjetske kozmične ladje, da se sovjetski načrti za prvi polet človeka v vesolje močno razlikujejo od a-meriških načrtov, poznanih pod imenom »načrt Merkur#. Po poročilu agencije TASS pravijo v ZDA, je mogoče domnevati, da bo sovjetski a-
stronavt potoval na samostojni kozmični ladji, ki se bo na določeni višini odtrgala od nosilne rakete. Ameriški a-stronavt pa bo potoval v vesolje v kapici v zadnji stopnji nosilne rakete »Atlas#; ta kapica torej ne bo samostojna. Odtrgala se bo od zadnje stopnje nosilne rakete samo za povratek na Zemljo. Kapica ((Merkur# bo samo za eno tono povečala težo nosilne rakete — to pač najbrž
zaradi tega, ker ZDA razpolagajo z izstrelitvenimi napravami, katerih moč je razmeroma' majhna.
V ameriških znanstvenih krogih pripisujejo veliko važnost sovjetskemu eksperimentu s stališča študija in preiskav, ki naj omogočijo povratek astronavta na Zemljo. Vendar izražajo tudi pridržke glede namena izstrelitve satelita tolikšne teže zgolj zaradi preizkušnje potrebnih
iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiminiiiiiiiiininuimiiiiimiiiiimii,,,,,,,,,,!!!,,,,!
Južnokorejske čete so leta 1951 masakrirale 800 oseb v neki vasi
SEUL, 16. — Sele danes, po devetih letih, se je izvedelo za grozen zločin južnokorej-skih čet, ki so zverinsko pobile nad 800 prebivalcev vasi Sančon in Hamjang. Do zločina je prišlo med 5. in 7. februarjem leta 1951. Prebivalci omenjenih vasi so bili obtoženi, da so «pomagali» ko. munistom. Južnokorejske čete so jih ((kaznovale# na ta način, da so jih postreljale s strojnicami, nato pa trupla
polile z bencinom in jih zažgale.
Sodstvo se je začelo za stvar zanimati zaradi pisanja listov. Za zločin je baje odgovoren ravnatelj »nacionalne policije# v vladi Singman-rija Kirn Cong Von, ki je bil v tisti dobi polkovnik in je imel nalogo, da izvaja vojaško sodstvo v tej pokrajini Južne Koreje. Seveda se je ta človek skril, še preden je pri-
    —-    __________________________________________________
KOSMAČ
šla na dan še ta njegova grozovitost.
Uradno je bilo objavljeno, da sta bila bivši finančni minister Song Insang ter bivši guverner korejske državne banke Kirn Hjung aretirana pod obtožbo, da sta si na nedovoljen način prilastila vladna sredstva, ki sta jih uporabila potem v volilni kampanji za liberalno stranko pri volitvah 15. marca.
mehanizmov, ki naj bi zagotovili povratek astronavta v zemeljsko atmosfero. Ti preizkusi, poudarjajo v Washing-tonu, bi se lahko izvedli tudi z znatno manjšimi sredstvi. Možno je torej, da v SZ preizkušajo novo tehniko, da izstrelijo nekako letečo postajo, ki bi služila za izhodiščno bazo za vesoljsko ladjo, ki bi jo vodil človek, in ki bi bil« sposobna prodreti daleč v vesolje.
    ...................
Konferenca
(Nadaljevanje s 1. strani)
nadnim napadom s strani velesile , ki se baha, da lahko uniči ZDA in druge države z raketami, opremljenimi z jedrskimi konicami. Kakor vsi vedo, Sovjetska zveza podrobno in stalno vohuni ne samo nad ZDA, temveč nad večino ostalih držav.
V sovjetski izjavi se opaža pomanjkanje razumevanja do poglavitnega vprašanja. Ta izjava ponavlja namreč, da so ZDA s svojimi uradnimi izjavami grozile z nadaljevanjem poletov. Hruščev je poudaril važnost tega zatrjevanega ogro. žanja. Toda ZDA niso formu-liraie take grožnje, ki je ni v mojih namenih in niti v namenih moje vlade. Omenjene izjave so samo pojasnile, da ZDA ne bodo opustile svoje odgovornosti, da se zagotovijo pred iznenadnimi napadi.
Dejansko so bili ti poleti prekinjeni po nedavnem incidentu in se ne bodo obnovili. Zato sovjetska argumentacija ne drži. Prišel sem v Pariz, da skušam doseči s SZ sporazum, ki naj odpravi potrebo sleherne oblike vohunstva, vštevši polete nad tujimi ozem. lji. Ne vidim potrebe, da bi se izkoriščal ta incident za prekinitev konference.
V primeru,, da ne bi zaradi sovjetskega ravnanja bilo mogoče proučiti tu v Parizu tega vprašanja, kakor tudi drugih važnih vprašanj, ki ogrožajo mir na svetu je moj namen predložiti OZN osnutek za u-vedbo sistema zračnega nadzorstva, ki naj ga organizira OZN in naj ima namen identificirati priprave za napad. Moj namen je bil predložiti ta načrt na sedanji konferenci. Ta sistem nadzorstva bi deloval nad ozemlji vseh držav, ki bi sprejele tako inšpekcijo. ZDA so s svoje strani pripravljene ne samo sprejeti letalsko nadzorstvo sstrani OZN, temveč storiti vse, kar morejo, da se naglo izvede ta organizacija. Mi Američani smo tu, da v vsej dobri veri proučimo važna vprašanja, ki se postavljajo tej konferenci. Pripravljeni smo bodisi iti še dlje pri proučevanju tega vprašanja ali pa začeti dvostranske razgovore med ZDA in SZ, medtem ko bi konferenca nadaljevala svo. je delo.
Moje izjave so	podprli in
odobrili moji zahodni kolegi, ki so razen tega pozvali Hru-ščeva, naj gre po poti razuma in zdrave pameti ter naj pozabi propagando. Tako ravnanje bi omogočilo konferenci nadaljevati delo.	Dal sem
Hruščevu zelo jasno razumeti, da ZDA ne bodo nikoli sprejele ultimata,	toda Hru-
ščev je zavrnil vse pametne argumente in ne samo da je ostal prj svojem ultimatu, temveč je vztrajal, naj se objavi izjava v trenutku, ki bi ga on izbral. Očitno je torej bilo, da je bil odločen torpedirati konferenco	v Parizu.
Dejansko je edini zaključek, ki se iz njegovega obnašanja
lahko napravi, da je prišel iz Moskve v Pariz z edinim namenom, da sabotira sestanek, na katerem temelji toliko upanja v svetu.
Kljub neprijetnemu in negativnemu poteku stvari nimam nobenega namena zmanjšati svojih stalnih naporov, da pride do pravičnega miru. To velja tako še za ostali del mojega bivanja v Parizu kakor tudi za prihodnost.#
Kakor je poročal ameriški predstavnik, je De Gaulle svetoval davi Hruščevu, naj zavzame zmerno stališče, in je predlagal, naj se delo konference odloži do jutri, toda Hruščev ni hotel tega poslušati.
Eisenhowerjev svetovalec Charles Bohlen je izjavil, da je povsem nerešeno vprašanje, ali bo jutri spet nova seja. Dejal je, da je Hruščev izrekel mnenje, da je današnja seja imela samo «priprav-lalni značaj# in da ni pomenila začetek konference najvišjih. Bohlen je izjavil, da je bilo ozračje seje »hladno in birokratično#. Hagerty pa je na vprašanje, koliko časa bo Eisenhower ostal v Parizu, odgovoril, da bo to odvisno od tega, kar se bo jutri zgodilo.
Kar se tiče preklica vabila Eisenhowerju, je predstavnik Bele hiše izjavd, da je to dejanje Hruščeva ((preprečilo a-meriškemu predsedniku, da bi mogel vabilo zavrniti ali sprejeti#.
Bohlen je izjavil, da je bila seja »hladna in posvečena delu#. Eisenhower in Hruščev si nista dala niti roke. Predstavniki so poudarili, da tri zahteve Hruščeva niso sprejemljive za ZDA.
Sporočili so tudi, da je bilo odpovedano kosilo, ki ga je imel de Gaulle prirediti jutri v Elizejski palači svojim kolegom in članom delegacije.
Izjave Mac Millana
Britanski predstavnik je na tiskovni konferenci sporočil, da je Mac Millan. ki je govoril za Hruščevnm in Eisenhower-jtm, na jutranji seji izjavil, da razume užaljenost Sovjetske zveze zaradi incidenta z letalom, toda namerava pozva. ti kolege, naj gledajo realno na položaj in naj gredo mimo preteklosti. Kar se je zgodilo, se je zgodilo, ie poudaril Mac Millan. Vohunstvo je sestavni del ((življenjske dejavnosti#.
Dalje je Mac Millan dejal, da bi razumel Hruščeva, če bi njegovo stališče temeljilo na ameriški izjavi, da so poleti nad sovjetskim ozemljem nujnost Toda predsednik Ei-senhower je jasno sporočil, da se poleti ne bodo obnovili.
Konferenca se torej ne bo nadaljevala pod grožnjo poletov ameriških letal. Mac Millan je izreke) zadovoljstvo, da Hruščev ni predlagal zaključka konference, temveč samo odložitev. Vendar pa neki francoski pregovor pravi: »Kar se odloži, se lahko zgubi#.
Mac Millan je poudaril, da •o oči vsega sveta uprte v konferenco, ter je izrekel u-panje, da se bo ta nadaljevala. in je v tem smislu pozval ostale kolege, naj pokažejo dobro volje
Ko_ je odgovarjal na razna vprašanja, je britanaki predstavnik izjavil, da mora general de Gaulle, kot predstavnik države vabiteljice, dati eventualno pobudo za sklicanje nove seje. Do teea bi lahko prišlo, če bi se pokazali ugodni znaki. Davi je general Charles de Gaulle izjavil, da je pripravljen biti na razpolago kolegom za eventualno sklicanje nove seie jutri zjutraj. Mac Millan b« ostal v Parizu ves potreben čas
Izjave de Gaulla
Predstavnik francoske delegacije Baradu« je sporočil, da je de Gaulle davi izjavil v glavnem naslednje: »Letalski incident se je dogodil 1. maja, t. j. mnogo dni pred začetkom sedanje konference. Na drugi^ strani pa je ta incident, če že hočemo, vzrok več za sestanek. Do njega je namreč prišlo zaradi mednarodne napetosti med obema velikima državama, kt imata ogromna uničevalna sredstva in se razen tega postavljata druga proti drugi •• ideološkega stališča. Ta napetost je v začetku bila vzrok za konferenco najvišjih in »edaj je bolj ko kdaj koli upravičena zaradi omenjenega incidenta. V sedanjem mednarodnem položaju letenje nad nekim ozemljem s strani letala ali katere koli naprave lahko velja za resen element take narave, da lahko poveča mednarodno napetost. Taki poleti z napravami ali letali se bodo še bolj razširili v prihodnje, in to kar velja za letala, velja prav tako za satelite. Sedaj leti neki sovjetski satelit vsak dan nad Francijo, nad francoskim o-zemljem nedvomno v mnogo večji višini katero bi lahko doseglo neko letalo, toda vendar leti nad tem ozemljem. Več časa ko bo poteklo, bolj se bodo ti poleti ponavljali. Vse te naprave imajo možnost fotografirati ozemlja katere koli države, kakor tudi povzročiti strahotno uničenje. Vse države, ki so se danes tu sestale, imajo dolžnost gledati na to vprašanje v okviru splošne razorožitve. Ce bi se druge države strinjale, bi bila Francija pripravljena postaviti tudi takoj o tem vprašanju konkretne predloge.
Na vsak način ne bi bilo primerno in bi bilo tudi v nasprotju z interesi človeštva, da bi danes nastal razkol v zvezi s tako lokaliziranim incidentom. To je toliko bolj res po izjavi predsednika ZDA, da so poleti prekinjeni.
Na koncu je de Gaulle predlagal, naj si štiri delegacij« vzamejo čas 24 ur, da razmislijo o izjavah ene in druge strani. On sam se bo sestal z voditelji teh delegacij, da z njimi razpravlja o razvoju dogodkov#.
44.
.	—»n	it	___
HUM m
*,ame je, čeprav sem prepotoval dokaj širokega Aje 1(Jel nekaj širokih travnikov. In nemara je moje V4t)0vPrav ob Pogledu na te resnične travnike razširilo & ob83. Podeseterilo njegove topole in jih pognalo j dobilo s svetlosivimi vrbami... skratka, dobro se Jo j.1 kako mi je v mrkih, trpkih urah vabljivo raz-£Jtj y ed očmi čudovito, domačo zeleno ravan, ki se je J ie (j rahlem vetru prelivala bujna, domača trava. No, C H)i k motožje pretiravalo .vsekakor z dobrim namenom, V* 2 m6piio tel° in bodrilo duha, čemu naj bi zdaj trezna ° Presojo zbrisala to lepo podobo in travnik V*D)bd ^ nJegtnc slv“rno mero in suho zemliepisno »Je	Domotožje je čustveni privid domovine V
Vetb m sanjskega, pretresujoče lepega in vabljivega. » 1 je v6 Je ta Privid zvesto spremljal ter me pretresal; ihjboj dieni marsikaj, verjetno celo slo po pisanju. Zato X Moteli,	..................
i >
S s., bjem
re» ljski svet, ki je naposled spet le svet čustvenih v hi 1Čnega sveta, sodi ludi Modrijanov travnik — VXj Sivel kot eden najlepših travnikov, pa čeprav W‘fe''f!stJ0Javi1 tako goreb bojevnik realizma, ki bi v svo-\ ^ h® berh pretresu moje pokrajine poslal »na lice ' ^ se Sani0 zemljepisca, temveč kar zemljemerca. Tako! Di50tbow da mali narodi bolj ali vsaj drugače ljubimo VNo	’ kakor j° Uubijo veliki. Majhna je... in ker
bje,, °Pevati njene prostranosti, opevamo in poveli-ne kotičke, ki pa so polni lepote, kajti lepota je
podobna resnici; resnica ne potrebuje debele knjige, da se nam razjasni, lepota ne širnega, brezmejnega prostora, da se razmahne, razbohoti in razcvete. Naj prostranost bobni in poje svojo mogočno pesem, resnična lepota tiho žari. Svojo domovino poznamo, kakor poznamo obraz svoje matere: domače so nam vse njene gube in gubice, poteze veselja in sreče, brazde bridkosti in skrbi. Nenehno čutimo objem njenih kmečko raskavih, a srčno dobrih in toplih rok, stiskamo se k njej in jo branimo že tisoč let, branimo jo največkrat preprosto, kar z golimi rokami, toda branimo jo uspešno, kajti prvi porok zmage je besna zaljubljenost, ki ne presoja in se zato tudi ne umika pred sovražnikovo premočjo. Da. najprej je potrebna ljubezen, ki je vsako uro pripravljena, dvigniti roko v bran, nato šele prideta do veljave razsodna misel in orožje.
Sam bog ve, v kakšne misli bi se bil še izgubil, če me ne bi zdramilo vriskanje in petje. Takoj sem dvignil oči na cesto. Izza Ustinar,evega roba se je prikazala precejšnja gruča ljudi Priostril sem pogled in kmalu sem po hoji spoznal, da so sami domačini. Pred vsemi se je zibala znana orjaška postava »Pa vendar ni Podzemljič še živ?» sem se začudil. »Saj je bil star že takrat, ko je našemu dedu zbil krsto.*
Gruča se je naglo pomikala po cesti, pela, vriskala in mahala s klobuki.
»Komu, vraga, le mahajo?* sem se vprašal. «Eh, najbrž v svoji srečni prešernosti pozdravljajo našo hišo ... saj hiša je vendar namestnik družine, kadar te ni doma.*
Odtrgal sem se od okna in naglo šel iz sobe.
Teta je stala pred hišo in si z dlanjo ščitila oči pred poševnim jutranjim soncem
»Kam pa gredo?* sem vprašal.
»V Dominov rob.*
« Po kaj pp ?»
»Cesto, ki so jo partizani razstrelil', bodo popravili.*
»Kar sanu?»
»Sami!* je prikimala teta in celo z vidnim ponosom. «To je	bila	Podzemljičeva	misel. Ni in ni	odnehal, čeprav	jih
ima ze nad osemdeset.*
«No,	no,» sem jo	prekinil z rahlo	zbadljivim smehom.
»Ti bi lahko do ure natančno povedala, koliko je star.*
»Enajstega oktobra jih bo petinosemdeset, če me že moraš zbadati s pratiko!* je zadrdrala z rahlo nejevoljo in takoj	nadaljevala s prejšnjim	glasom; «In	vidiš,	kako se
mu mudi! Sicer pa je bil zmeraj burjast dedec. Tudi med vojno. Sam bog vedi, kako je obdržal glavo na vratu. A zdaj? še preden se je polegel prah za poslednjim nažganim Nemcem, je bila že vsa njegova. ,Kaj bi čakali,’ je govoril in opletal z rokami. ,Zdaj je vse naše, tudi cesta, pa moramo zanjo skrbeti, kakor že od nekdaj skrbimo za domače kolnike in	poti.’	In ko se je čemerni Zavoglar,	ki med vojno ni	bil
ne	krop	ne voda — za	delo sam veš, da	ni bil od mlada	nič
prida	— razčeperil, češ da je	po njegovem	cesta	državna,
se je	Podzemljič takoj obregnil	obenj; ,Zdaj	pri nas ni več
države, temveč je čez in čez samo domovina.’ Zavoglar je pri priči hlastnil ter ga vzel v precep: .Kakšna pa je razlika?’	Podzemljič pa, saj veš,	kakor Podzemljič:	pritisnil
si je čokati palec na svoj drobčkani nos in ga začel presneto navijati, kakor bi mu drugače pamet sploh ne tekla v glavi, drugo roko pa je razgrnil pred Zavoglarjem in ga hkrati nasadil še na oster pogled, češ sirotka kisla, le miruj, kmalu bo odbilo. In res je odbilo; zravnal se je, 'ziknil slino, stegnil kazalec v Zavoglarja in zagrmel kakor rajnki Čar s prižnice: .Domovina daje, država jemlje!’
»Oho!* sem vzkliknil. Ostrmel sem spričo tetine žive govorice in Podzemljičeve odrezave modrosti.
»Kaj, ta bo predebela?* me je teta pogledala bistro in preplašeno hkrati.
»Hja! ...» sem se nasmehnil. »Prav tenka ni, prenagla pa je vsekakor.*
“Kako to misliš. . prenagla?* je vprašala z vsem svojim
začudenim obrazom.
»Ker je država še potrebna.*
«A?! ...» je široko zevnila in se takoj prijela za spodnjo čeljust, kakor bi se bala, da se ji bo spričo tolikšnega začudenja snela s tečajev, »če naj prav razumem,* je nato počasi rekla, «je zdaj še država, nekoč pa je ne bo več? .. j*
«Tako nekako.*
»A! ... In kdaj bo to?»
»Kdaj?... o tem nisem prida razmišljal... Ko bo domovina slehernega človeka svobodna, varna in ... pravično urejena, je nemara res ne bo več treba.*
«A! ...» je poskočila teta. «To bi se reklo: ko bodo povsod zmagali ljudje?*
»Tako nekako.*
«Tako?...» je prikimala in se spet zgrabila za čeljust. Nato je trznila, kakor bi ji nekaj novega prišlo na um. »Potemtakem pa je imel Podzemljič po svoje le prav!* je vzkliknila. »Veš, Zavoglar je gnal svojo in trdil, da je tudi Jugoslavija država. Podzemljič pa: .Dokler so imeli kralja, je bila država. Kako naj bi sicer kralj živel brez države? Zdaj imajo Jugoslavijo v rokah ljudje, a ljudje imajo domovino.’*
«To o ljudeh je dobro povedal!* sem priznal. »Vse drugo pa ni tako preprosto.*
«0, seveda ne bo...» je teta tiho priznala in si v nekakšni zadregi začela potiskati šop las za rob rute. »Zato pa človek razmišlja. Toda preden nas eden kaj razmisli.. > Zamahnila je z roko, a je takoj nadaljevala: »Ljudem bi bilo vendar treba razumljivo razložiti, posebno zdaj, ko vsi vsevprek česnajo. O ti moj bog, koliko je dandanes pametnih ljudi! Vsi vse vedo in vse znajo!... Vidiš,* se je obrnila k meni, «prav kar se države in domovine tiče. Razmišljam, bezam po svojem spominu, in kaj se izkaže? Da ne poznam piav nobene pesmi o državi, o domovini pa kar precej...*
^INadalfevanjs tledii
A LIGA
Rezultati
»Inter-Patermo	3-3
♦Juventus \lllan	3-1
♦Lanerossl-Homa	5-1
♦Laalo-Bari	1-1
♦Napoli-Botogna	2-9
♦Padova-Alessandrla	1-1
♦Sampdoria-Fiorentina	2-1
♦Spal-Genoa	0-9
♦Udinese-Atalanta	1-1
LESTVICA
Juventus	31	24	3	3	86	29	Sl
Fiorentina	31	18	7	6	63	29	43
Milan	31	16	8	7	31	34	40
Inter	31	12	11	8	48	39	35
Padova	31	14	7	10	47	40	35
Sampdoria	31	U	11	9	36	36	33
Spal	31	11	11	9	39	44	33
Bologna	31	13	6	12	41	38	32
31	12	7	12	45	49	31
31	9	11	11	29	32	29
31	10	9	12	36	39	29
31	8	11	12	29	36	27
31	6	14	11	36	50	26
31	6	13	12	29	44	25
31	7	11	13	26	43	25
Alessandr.	31	5	14	12	25	45	24
Palermo	31	5	13	13	24	38	23
Genoa	31	4	9	18	18	43	17
TEKME 22.5.1960 Atalanta - Spal, Bari . Juventus, Fiorentina - Alessan-dria, Genoa - Lazio, Milan -Bologna, Padova - Napoli, Palermo - Lanerossi, Homa -Sampdoria, Udinese - Inter.
Roma Atalanta Lanerossi Bari Udinese Napoli Lazio
B LIGA
Rezultati
♦Cagliari-Heggiana »Catanzaro-Simmonza ♦Como-Modena •Novara-Torino *Ozo Mantova-Messina ♦Parma-Marzotto
2 2 2-0 1-1 3-0 3-0 3-1
»Sambenedettese-Venezia 2-0
Catania-*Taranto
♦Triestlna-Lecco
•Verona-Brescta
3-2
1-1
1-1
LESTVICA
Torino
Lecco
Catania
Triestina
Reggiana
Brescia
Verona
Mantova
Marzotto
34	15 16	3 39	18	46
34	15 15	4 45	25	45
34	12 18	4 47	32	42
34	13 15	6 41	26	41
34	13 U	10 49	44	37
34	9 16	9 27	30	34
34	11 12	11 46	40	34
34	12 9	13 37	36	33
34	10 13	11 35	36	33
Simmonza	34	il	11	12	41	43	33
Como	34	12	8	14	42	42	32
Catanzaro	34	9	14	11	37	38	32
Venezia	34	9	13	12	33	37	31
34	9 13	12 34	45	31
34	9 13	12 37	45	31
34	11 8	15 31	35	30
34	12 6	16 31	38	30
34	10 1»	14 35	43	30
34	10 9	15 29	44	29
34	7 12	15 30	49	26
TEKME 22.5.1960 Brescia - Ozo Mantova, Ca-tapia - Novara, Catanzaro -Sambenedettese, Parma - Cagliari, Reggiana - Lecco, Sim-menthal Monza - Como, Taran-to - Modena, Torino - Messi-na, Triestina - Verona, Venezia - Marzotto.
Parma
Modena
Novara
Messina
Samben.
Taranto
Cagliari
Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
Z zmago nad milansko enajstorico Juventusu zagotovljen naslov
V B ligi presenetljiva zmaga Catanie
V A ligi niso manjkala presenečenja. Juventusova zmaga je bila predvidena, pa čeprav bi lahko tudi dvomili v njo, ker je bil nedeljski nasprotnik Milan. Ce je Milan prepustil
obe točki najboljši enajstorici v tem prvenstvu, pa je morala tudi Triestina kloniti na igrišču Sampdorie. Stanje je tako na vrhu lestvice nespremenjeno, kar velja tudi za razliko v točkah pred Milanom. Nasprotno pa je Juventus povečal naskok, zaradi česar je že gotov, da bo lahko pripel na majice znak državnega prvaka.
Tekma Juventus - Milan je --------------------
V
Športne stave
TOTOCALCIO zli, zli, lz z, zzzz
KVOTE: 13 — 7.110.000, 12
— 321.000 lir.
TOTIP
1 z, 12, 1 z, z z, z 1, 2 z
KVOTE: 12 — 7.203 860, 11
— 79.163, 10 — 6.501 lira.
bila res lepa in skozi in skozi napeta in borbena. Milančani so v začetku igre vztrajali in odbijali napade Charlesa in to-varišev, medtem ko se je o-bramba domačinov večkrat za. majala. Kljub dobri obrambi Milančanov, med katerimi se je posebno izkazal Tržačan Mal-dini, je Sivori našel prostor, da je poslal žogo v mrežo. Gostje so takoj odgovorili in so že 1’ kasneje izenačili. Od tega trenutka dalje pa so Milančani nekoliko popustili in so se začeli bati odličnih domačinov, ki so tako še dvakrat pretresli mrežo gostov in si zagotovili ob nepopisnem ve. selju občinstva tudi to zmago.
Sampdoria si je v nedeljo privoščila nič manj kot Fio-rentino, pa čeprav so morali domačini igrati večji del tekme z desetimi igralci. Mora, ki je v začetku igre dosegel prvi gol. se je ponesrečil, zaradi česar ga ni bilo mogoče več uporabiti. Kazalo je, da bo Fiorentina izrabila številčno premoč, toda tega ni storila. Medtem ko so bili domačini hitri, so bili gostje počasni in napad se n mogel sporazumeti. Le Hamrin je napravil vse, kar je bilo v njegovi moči, da povede Fiorentino v napad, toda več kot doseči gol ni mogel niti on.
Enajstorica Interja je bila v nedeljo precej »trudna« in tudi radodarna. Menili smo, da bo moštvo brez posebnih tež-koč odpravilo Palermo, toda po prvem polčasu, ki se je končal 3:1 v korist domačinov, so gostje navalili na vrata nasprotnikov in so najprej zmanj. šali razliko, v zadnji minuti i-gre pa so celo izenačili.
Presenetljiv je tudi rezultat, ki ga je Lanerossi iz Vicenze dosegel proti Romi. Pet golov v mrežo gostov ni vsakdanji rezultat. To potrjuje, da so bili domačini v odličnem dnevu, in kot govori kronika tekme, se je vsak njihov nevarnejši napad zaključil z golom.
Zmago je praznovala tudi neapeljska enajstorica, ki je i-mela v gosteh slabo Bologno brez volje do igre in še manj do zmage. Domačini so izrabili to ugodno priliko in so poslali domov goste z dvema goloma v žepu.
Vse ostale tekme so se končale z neodločenim rezultatom. Bari si je šel po točko v Rim, kjer je igral na igrišču Lazia. Sicer so domačini prvi prešli
v vodstvo, toda Erba je v 15’ drugega polčasa izenačil in s tem dosegel končni rezultat.
Med Spalom in Genoo se je srečanje končalo brez gola. To je sicer za Genoo uspeh, toda prišel je prepozno, zaradi česar ji pridobljena točka ne bo niti najmanj koristila.
Hladna prha tudi za Udinese. Sprejela je v goste Ata-lanto in po predvidevanjih sodeč bi se morala zmaga nasmejati domačinom. Toda malo je manjkalo, da niso Videmča-ni prepustil obe točki odličnim in izredno borbenim nasprotnikom. ki so prvi prešli v vodstvo v 12’ drugega polčasa z Novo. Domačini so šli nemudoma v napad in iskali možnost za izenačenje, ki pa je prišlo dve minuti kasneje. S tem se Videmčani niso zadovoljili, a čeprav so storili vse, niso mogli predreti dobre in skoraj hermetično zaprte o-brambe Atalante.
LIGA B
V tem prvenstvu sta se tako Torino kot Triestina znašla pred nepremagljivo oviro. Torino je izgubil v Novari 3:0,
Triestina pa je bila prisiljena sprejeti v igri z Leccom neodločen izid. Zadeva ne bi bila tako resna, če ne bi iz Taranta prišla vest, da je najnevarnejši tekmec Triestine Catania zmagala na tujem igrišču. In sedaj nekateri sumijo, da je Taranto »podaril« obe točki Cataniji, ki stremi kot Triestina za tem, da se plasira v A ligo. Pravijo, da so igralci Catanie dosegli kaj čudne gole z žogami, ki nikakor ne bi smele končati v mreži nasprotnika. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da je Triestina zapravila ugodno priliko. Z zmago bi imela isto število točk kakor Catania in borba bi se na. daljevala z enakim orožjem. Sedaj pa je Catania v prednosti.
Med Cagliarijem in Reggiano se je igra končala neodločeno, kar je zadovoljilo le Reggiano. Sicer si je Cagliari zaslužil zmago, predvsem ker sodnik ni priznal dveh že doseženih golov in ni privolol v enajstmetrovko zaradi grobe napake nad Colombatom v kazenskem prostoru gostov.
Igralci Parme so v nedeljo slavili pomembno zmago nad Marzottom. Isto velja za »Sambenedettese, ki si je z zmago nad beneškim moštvom nekoliko popravila kosti. Monza, ki je šla v daljni Catanzaro, se je vrnila domov s porazom v žepu. V zadnji tekmi dneva je Mantova odpravila Messino s 3:0, toda rezultat je glede na igro lažniv.
Včeraj se je sestal odbor, kii se ukvarja s tehničnimi problemi v zvezi s tržaško etapo ko-
 "..............................................      .m,,..,.............................    „„„„„.......„„„„„„„	un
Tenis za Davisov pokal
Itali j a - Madžarska 3:2
Z zmago Pietrangelija nad Adamom se je Italija uvrstila v četrtfinale
BUDIMPEŠTA, 16. — Z zmago nad Madžarsko s 3:2 se je
Italija plasirala v četrtfinale teniškega tekmovanja evropske cone za Davisov pokal.
V nedeljo sta prva stopila na igrišče Pietrangeli za Italijo in Adam za Madžarsko. Italijan je bil že od vsega začetka igre odličen in spravljal svojega nasprotnika večkrat v zagato. Vseeno pa se Adam ni pustil kar tako zlepa preslepiti in je odgovarjal kakor je pač mogel. Po 107 minutah i-gre je Pietrangeli zmagovito zaključil srečanje, s čimer je zagotovil italijanskim barvam nastop v četrtfinalu.
Rezultat srečanja Pietrangeli - Adam je sledeč: 6:2, 3:6. 6:2, 6:4.
Ker ni bilo več nobene nevarnosti za poraz, je proti Gu-lyasu igral Tacchini namesto Sirole. Ta mladi igralec se je precej upiral bolj izkušenemu Madžaru in ga je tudi prisilil, da mu je prepustil zmago v dveh setih.
Rezultat srečanja Gulyas -Tacchini je sledeč:	6:3,	6:2,
4:6, 5:7, 6:3.
V ostalih dvobojih II. kola tekmovanja za Davisov pokal v evropski coni so izidi sledeči: Francija - Argentina 5:0 V. Britanija - Holandska 5:0 Švedska - Španija 3:2 Danska - Avstrija 3:1 Belgija - Brazil 3:1 Cile - Monaco 3:2 Zah. Nemčija - Poljska 4:1
KOLESARSTVO
Jugoslovanska nogometna nedelja
Crvena zvezda na vrhu prve Split pa druge zvezne lige
Igralec ljubljanskega Odreda prepreči1 športno podkupovanje
V nedeljskem kolu prve jugoslovanske zvezne nogometne lige je bilo precej nepričakovanih izidov. V ospredju zanimanja je bilo predvsem srečanje med Dinamom in Vojvodino, ki sta se še enkrat razšla z enakim neodločenim rezultatom kakor jeseni. Dinamo je tako sedaj na drugem mestu in to zaradi sobotne zmage Crvene zvezde nad Rreko. Ta zamenjava je edina sprememba v lestvici. Beograd je proti pričakovanju igral z Budučnos-tjo neodločeno. Isto je bilo s Hajdukom, medtem ko je Partizan brez težkoč odpravil Rad-nički. Končno je Sarajevo pre
magal Velež.
Rezultati nedeljskih tekem so sledeči:
Budučnost : Beograd 0:0 Dinamo - Vojvodina 2:2 (2:2) Sloboda - Hajduk 2:2 (0:1)
							
Najlepša letošnja tekma pri Sv. Soboti
Triestina-Lecco 1:1 (0:1)
Lepo borbo so včasih motile pretirana grobost Leccovih igralcev in napačne odločitve sodnika
Strelca: v prvem polčasu v 43’ Gilardoni (L.); v drugem polčasu v 8’ Secchi (T.).
TRIESTINA: Bandini; Frigeri, Brach; Szoke, Varglien, Radiče; Fortunato, Puia, Secchi, Taccola, Magistrelli.
LECCO; Bruschini; Bartoli, Cardoni; Gotti, Bicchierai, Duzioni; Savoini, Arienti, Bonacchi, Fontanot, Gilardoni.
Sodnik: Orlandini iz Rima. Gledalcev 18.000. Koti 5:1 za Triestino.
Na stadionu pri Sv. Soboti že nekaj let ni bilo toliko gledalcev kot minulo nedeljo, ko sta se v borb: za dragocene točke pomerili enajstorici Triestine in Lecca. Od tega srečanja je bilo namreč v veliki men odvisno če se bo ali ne uresničil sen trenerja Trevisana in pričakovanje tržaških ljubiteljev nogpmeta, če bo torej Triestini uspelo povrniti se v A ligo. Z zmago nad svojim nasprotnikom, bi si Triestina verjetno ta povratek že zagotovila, ne glede na to, kako bi se obnašal njen najresnejši konkurent Catania. Poraz bi ji skoraj verjetno prekrižal vse račune, neodločen izid pa bi pustil vprašanje odprto in njegovo rešitev prepustil nadaljnjemu razvoju v preostalih štirih kolih.
Uresničila se je tretja možr nost, ki bi sama po sebi nikakor še ne bila kritična, če ne bi Catania istočasno proti vsem pričakovanjem zmagala na tujih tleh proti Taran-tu in se Triestini tako spet odmaknil^ za eno točko.
Nedeljska tekma je nudila gledalcem razen zmage domačih vsega, kar si more ljubitelj nogometna zaželeti. Spopadli sta se sicer dve po svojem značaju in po svojih lastnostih pcpolnoma različni, toda ne glede na to trenutno gotovo najboljši moštvi prvenstva B lige. Srečanje je bilo vseskozi borbeno in napeto, polno dramatičnih trenutkov pa tudi lepih tehničnih potez. Zal je to lepo borbo na trenutke motila pretirana grobost Leccovih igralcev in pa nekatere napačne odločitve renomiranega mednarodnega sodnika Orlandi-nija, od katerega pa je v glavnem ostalo samo še slavno ime.
Lecco se je predstavil kot
dobro organizirana enajstorica, katere moč se oslanja na fizično superiornost atletov in pa na smisel za defenzivno igro, čeprav ni mogoče reči, da bi zanemarjala napad, v katerem razpolaga z nekaterimi dobrimi posamezniki. Nasprotno je Triestina še enkrat potrdila že večkrat ugotovljeno dejstvo, da je pretežno tehnično moštvo, ki zna igrati lepo in z zelo razvito fantazijo, toda premehko in v zaključnih fazah premalo odločno.
Čeprav so vsi njeni igralci igrali požrtvovalno in borbeno in v njenem moštvu ni bilo nobene izrazito slabe točke, pa bi vendarle morali posebej poudariti izvrstno igro krilske vrste, posebno pa Ra-diceja in Szokeja, ki sta neumorno zalagala napad s koristnimi žogami, dajala ofenzivne	pobude in	v	njih tudi
sama	sodelovala.	Zal	teh po-
bud napada, ci pogosto niso dojemali z izjemo Puie in Secchia, ki sta bila najnevarnejša. Taccola je Fortunato sta bila nekoliko v senci, Magistrelli pa je kmalu izčrpal zalogo vzdržljivosti potem, ko je tudi zamudil nekaj ugodjih priložnosti za realizacijo.
Začetni udarec je imel Lecco, ki je tudi izvedel prvi napad s strelom mimo vrat. Toda	že v 4’	je	nevarno
prodrla Triestina in na Tac-colov	predložek	je	globoko
prodrl Magistrelli. Vratar mu je stekel nasproti in Magistrelli je dvignil žogo čezenj toda previsoko čez vrata. Gledalci so z bučnim navijanjem pozdravili ta prvi poskus domačih, ki so kmalu prevzeli pobudo povsem v svoje roke. Zapovrstjo je sledilo več napadov v katerih se je odlikoval posebno Puia. V 26’ je
Bicchierai grobo zrušil Sec-chija v kazenskem prostoru, toda sodnik iz nerazumljivega razloga ni odredil 11-metrov-ke, temveč indirektni strel. Izvedel ga je Szoke in na žogo se je kot raketa spustil Puia ter jo poslal z glavo proti vratom. Gledalcem je zastal dih. Zoga se je zdela v mreži, toda žal se je odbila od prečke v polje.
Sledila sta še dva kota za domače, v 36’ pa ie Bandiniju ušla žoga iz rok naravnost pred dva nasprotnika, ki pa nista bila pripravljena in Brach je lahko v zadnjem trenutku odvrnil nevarnost. V 42’ je Taccola streljal v vratarja, minuto kasneje pa so gostje iz na videz nenevarnega napada prešli v vodstvo z golom Gilardonija, ki je poslal usnje izpod pokritega Bandinija v mrežo V 44 še kot za Triestino in nato polčas
Tempo igre sedaj ni bil več tako hiter kot v prvem polčasu. Najprej so izsilili kot gostje nato pa domači. Vendar pa je tudi sedaj prevzela pobudo v svoje roke Triestina in v 8’ tudi izenačila. Gol je dosegel Secchi po množični akciji z ostrim prizem-nim strelom skoraj na enak način kot Gilardoni v prvem polčasu.
Izenačenje ie dalo domačim novega poleta, toda žal je bil v 10’ močno poškodovan Secchi, ki je ostal nekaj minut izven igrišča, nato pa se je vrnil na levo krilo, kjer je lahko nudil mnogo manj kot sicer. Kljub temu je Triestina še vedno prevladovala in v 20" je Puia z glavo zgrešil mrežo na predložek Magi-strellija. V 36’ bi lahko bili drugič uspešni gostje. Sledil je dramatični finale Triestine, za katero je v 44’ dozorela poslednja krasna priložnost. Secchi je sprostil žogo in jo podal Fortunatu, ta pa Taccoli, ki le iz ugodnega položaja streljal močno, toda visoko čez vrata. Sledil je še kot za domače in nato sodnikov zaključni žvižg.
J. K.
Radniški - Partizan 0:4 (0:1)
Sarajevo : Velež 4:3 (3:2) II. ZVEZNA LIGA
V tem prvenstvu je ljubljan. ski Odred premagal enajstorico Igmana, ki je na tem. da se poslovi in da se preseli v nižje prvenstvo. Odred je bil v nevarnosti, vendar kaže, da si je z nedeljsko zmago le zagotovil obstoj. Vseeno ljubljanski ligaš še ni brez skrbi in bo moral v preostalih tekmah dobiti vsaj še eno točko.
Zanimivo je, da so tudi v Jugoslaviji odkrili poskus podkupovanja. Predstavnik Igmana je nagovarjal igralca ljubljanskega moštva Gugolja, katerega je obiskal na domu, naj na tekmi z Igmanom igra tako, da bo zmaga pripadla slednjemu moštvu. Gugolj je o zadevi obvestil vodstvo Odreda. V soboto se je predstavnik Igma. na ponovno oglasil pri Gugolju in mu predlagal kakor 6ledi: Gugolj naj bi v tej tekmi poskušal vsiliti enajstmetrovko s tem, da bi v kazenskem prostoru ustavil žogo z roko, ali Pa da bi napravil grob prekršek nad enim izmed Igmano-vih napadalcev, če pa bi prišlo do enajstmetrovke proti Igmanu, potem naj bi Gugolj. ki po navadi strelja enajstmetrovke, z očesom pomignil vratarju Igmana, v katero stran bo streljal in s tem omogočil branilcu, da strel ubrani.
Igralcu so predstavniki Igmana, ki so seveda prišli k njemu z lepim avtomobilom, ponudili 100.000 dinarjev. 30.000 so mu jih takoj izročili, preostanek pa bi dobil ob koncu igre. Seveda je Gugolj denar
izročil vodstvu Odreda, ki je napravilo vse potrebne korake za kaznovanje nešportnih funkcionarjev Igmana.
V tej ligi so bili doseženi sledeči rezultati:
Odred - Igman 2:0 (2:0)
Split - Zagreb 5:1 (2:1) Borac - Varteks 7:2 (2:2) Elektrostroj - Zeljezničar 2:0 (1:0)
Šibenik - Proleter 4:1 (2:1) SLOVENSKA CONSKA LIGA
1. ZVEZNA LIGA
Zvezda	18	12	3	3 33:16		27
Dinamo	18	11	4	3 34:11		26
Partizan	18	10	4	4 39:19		24
Vojvodina	18	8	5	5 30:19		21
Hajduk	18	7 6		5 37:19		20
Sarajevo	18	8 3		7 25:29		14
Beograd	18	5 6		7	19:21	16
Velež	18	5 5		8 22:32		15
Radnički	18	5 4		9	21:27	14
Rijeka	18	6	2	10 26:45		14
Budučnost	18	3	4	11	11:32	10
Sloboda	18	3 4 U			13:40	10
II. ZVEZNA			LIGA			
Split	18	13 2		3 52:20		28
Borac	18	11	1	6 42:28		23
Trešnjevka	18	10 3		5	36:25	23
Šibenik	18	10 2		6 37:28		22
Zeljezničar	18	9	3	6 29:22		21
Proleter	18	7 3		8 32:34		17
Zagreb	18	7 3		8	39:46	17
Varteks	18	6 4		8	23:35	16
Odred	18	7	1	10 23:32		15
Lokomotiva 18		4 6		8	26:31	14
Igman	18	5	1	12	25:36	11
Elektrostroj	18	4	1	13	18:43	9
SLOV. CONSKA				LIGA		
Branik	19	15	1	3	79:17	31
Kladivar	19	14	2	3	57:36	30
Triglav	19	11	1	7	50:38	23
Ljubljana	19	10	1	8	42:35	21
Maribor	18	9	3	6	30:27	21
Rudar	19	9	2	8	51:28	20
Sobota	19	9	2	8	42:47	20
Ilirija	19	6	2	11	27:40	14
Krim	19	4	6	9	22:42	14
Grafičar	19	4	5	10	19:47	13
N. Gorica	18	4	3	u	32:54	11
Izola	19	0	8	11	14:53	8
V tem prvenstvu se položaj v razpredelnici ni nič spremenil. Kandidata za najvišji naslov, to je Branik in Kladivar, se še vedno držita na vrhu. kjer ju loči samo ena točka. Kladivar je v Novi Gorici o-svojil obe točki, s čimer se je nevarno približal prvoplasira-nemu Braniku, s katerim se bo prihodnjo nedeljo sestal na domačem igrišču, kjer bo med njima končni obračun. Ni izključeno, da bo prav ta tekma odločila, kdo bo zmagovalec letošnjega prvenstva.
Tudi na dnu je stanje precej resno. Izola se je verjetno že predala v usodo, Nova Gorica pa si je z nedeljskim porazom še bolj zapletla položaj in je zašla v nevarne vode. Če se Nova Gorica ne bo v prihod, njih tekmah opomogla, se bo morala pač skupno z Izolo posloviti.
Rezultati:
Izola - Krim 0:0 Branik - Ilirija 4:1 (2:1) Ljubljana - Maribor 5:1 (2:0) Grafičar - Sobota 3:0 (1:0) Triglav - Rudar 7:4 (6:2) Nova Gorica - Kladivar 0:2 (0:0)
lesarske dirke po Italiji. Kolesarji bodo prišli v Trst 5. junija med 16. in 17. uro.
Odhod kolesarjev bo naslednjega dne ob 10. uri. Simbolični start bo na Trgu Unita, resnični pa v Barkovljah. Kolesarji, spremstvo in tudi propagandna karavana bodo šli do Barkovelj po Korzu Italija, Ul. Dante dn XXX. oktobra, preko Oberdanikovega trga. mimo Trga Dalmacija. Ul. Ghega in Mi-ramarskega drevoreda.
HOKEJ NA KOTALKAH
Portugalsko moštvo svetovni prvak
MADRID, 16. — Z zmago nad Španijo, si je Portugalska o-svojila naslov svetovnega prvaka v hokeju na kotalkah. Španija, ki je nekaj časa vodila v lestvici, se je tako morala zadovoljiti z drugim mestom.
Rezultati zadnjih tekem za svetovno prvenstvo so sledeči: Argentina - Holandska 5:2 Vel. Britanija - Francija 2:0 Portugalska - Nemčija 8:3 Argentina . ZAR 10:1 Italija - Holandska 7:3 Španija . Belgija 5:1 Belgija - Nemčija 3:1 Italija - Vel. Britanija 5:3 Portugalska . Španija 3:1 Končna lestvica je sledeča:
1. Portugalska 18 točk
2. Španija 16
3. Argentina 13
4. Italija 12
5. Holandska 9
6. Anglija 9
7. Belgija «
S. Nemčija 4 9. Francija J
10. ZAR 0.
 «» ;
Nedeljsko tekmovanje v odbojki v Kopru
Sežanska ženska vrsta osvojila prvo mesto
Predstavnice Bora so zasedle tretje mesto za Koprom in preti \
V nedeljo zjutraj je bn na igrišču koprske gimnazije ženski turnir v odbojki, katerega so se udeležile ekipe iz Izole, Kopra, Sežane in Trsta.
Prvo mesto so zasluženo dosegle zastopnice Sežane. Čeprav niso pokazale svojega pravega znanja in najboljše igre, so si vseeno osvojile lovorike. Častno mesto je pripadlo Koprčankam, ki so brez težav odpravile Izolo. Na tretje mesto pa so se plasirale igralke tržaškega «Bora». To je slab uspeh za tržaško ekipo, od katere smo upravičeno pričakovali mnogo več. Zadnja pa je bila Izola, ki še ni dorasla ostalim, pa čeprav ima v ekipi tri precej obetajoče igralke. Njen neuspeh je v prvi vrsti posledica nepovezanosti v igri.
VATERPOLO
Lazio zmagal na jun. turnirju
Zaradi boljše razlike v golih je zmagalo na turnirju conskih juniorskih reprezentanc v vaterpolu moštvo Lazia, ki si je tako pridohilo pokal italijanske plavalne zveze. Reprezentanca Julijske krajine je na drugem mestu, pa čeprav si je prvo mesto v lestvici brez nadaljnjega zaslužila.
V zadnji tekmi je Lazio odpravil Emilijo z 11:0 (8:0), Julijska krajina pa je premagala Ligurijo 4:3 (1:1).
 «» -----
TRIESTINA JE POČIVALA
Secchi v postelji zaradi otečenih nog
previdnosti je Trevisan
LAHKA ATLETIKA
BUDIMPEŠTA, 16.	— Na
atletskem mitingu v Budimpešti je Rozsavolgyi pretekel 3000 m v času 8’6"2. Szeczeny je vrgel disk 57.19 m.
H* H* H*
KALIFORNIJA, 16. — Ameriškega atleta Nortona, ki velja danes za najboljšega sprin-terja na svetu, je premagal na 100 y mladi Smith v času 9”4.
Na istem tekmovanju jj Da-wis zmagal v metu krogle z 18.79 m. Na 120 y z zaprekami je desetobojec Edstroem dosegel odličen rezultat 13”9. Na 440 y z zaprekami pa je Ho-ward dosegel čas 51”7.
* * *
BUKAREŠTA, 16. — Svetovna prvakinja v skoku v višino Romunka Jolanda Balas je danes skočila v višino 180 cm, kar je letošnji najboljši rezultat na svetu.
pustil vse igralce Triestine, da se odpočijejo an si naberejo novih sil za tedensko pripravo in tudi za nedeljsko tekmo.
Nekateri pa so še posebno potrebni počitka. Posebno Secchi je najbolj občutil grobost nasprotnikov in je moral v posteljo. Društveni zdravnik dr. Nuciari mu je namreč predpisal popoln počitek predvsem, ker ima Secchi zelo otečena gležnja.
Tudi Varglien in Puia nosita posledice nedeljskega srečanja. Prvi ima na čelu precejšnjo podplutbo, drugi pa udarec na nogi. Za slednja dva je skoraj gotovo, da bosta v nedeljo igrala. Za Sechija pa obstaja precejšen dvom.
V prvi tekmi sta se srečali Sežana in Bor. Obe sta presenetili ne z dobro, temveč s slabo igro^ Sežančanke so zmagale v štirih setih, ker so morale tretjega prepustiti Tržačankam. V tem nizu so predstavnice Bora začele zelo dobro in so si priborile veliko prednost. Sežančanke so sicer skušale popraviti rezut tat, vendar jim je to le delno uspelo. V naslednjem nizu pa so Sežančanke prevzele vajeti igre v svoje roke in so zaigrale bolje in tudi bolj samozavestno ter visoko zma gale 15:4.
Sežančanke smo že večkrat videli igrati in so vselej pokazale mnogo boljšo igro: bolj čisto in gotovo podajanje, mnogo boljšo prstno tehniko. V nedeljo so bile precej slabe, izboljšale pa so se šele v napadalni fazi. Tržaških i-gralk sploh nismo mogli spoznati. Netočne so bile v podajanju in niso znale braniti servisov. Le v zmagovitem setu so pokazale kaj zmorejo, žal pa je bila ta doba prekratka.
V naslednji tekmi so domačinke brez težave premagale igralke iz bližnje Izole. V prvem nizu so se te brezpogojno predale, medtem ko sta bila ostala dva seta mnogo bolj borbena in tudi izenačena
Sledila je finalna tekma med Sežano in Koprom. Po prvem setu je kazalo, da bodo domačinke zlahka odnesle pokal, vendar so se v naslednjih nizih Sežančanke zbrale, so bolje zaigrale in šele tedaj smo videli lepo i-gro. Na eni in drugi strani so dekleta zaigrala bolj požrtvovalno, izkazale so se tako v
V okviru Dneva mladosti bo v Kopru hamizno-teniški turnir. Tekmovanje se bo začelo 21. t. m. od 17. do 19. ure in od 20. do 22. ure ter se bo nadaljevalo v nedeljo 22. ob 8. uri.
Igralo se bo v naslednjih disciplinah: ekipno — moški, mladinci, ženske;
posamezno — moški, mladinci, ženske;
dvojice — moški.
* Turnir se igra po izločilnem sistemu, na dva dobljena seta, razen finalnih iger posameznikov, ki bodo na 3 dobljene sete.
Tekmovanja se bodo udeležili tudi Tržačani. Igralci, ki se hočejo udeležiti turnirja so naprošeni, da se prijavijo danes zvečer ob 20.30 v prostorih PD »Cankar« v Ul. Montecchi.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiittiHiii HHiitiii, iimi,ii, mi iiiiiiiimiiimiiMiiiiiv
Primorsko nogometno prvenstvo
v
Se zmeraj močan trikot Tolmin	■	Tabor
Koprski Tomos je v nedeljo pokazal zadovoljivo igro
V sedemnajstem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide:
Postojina . Tolmin 1:1, Tomos - Primorje 4:0, Tabor - Sidro 5:0, Rudar - Anhovo 3:2 in Adria . Ilirska Bistrica 3:1. Ker je Postojna dosegla s
boks
S. FRANCISCO, 16. — Dui-lio Loi ne bo mogel nastopiti 1. junija prot-i svetovnemu prvaku Carlosu Ortizu. Med treningom s «sparring partner-jem« si je Loi poškodoval roko, zaradi česar bo potreboval nekaj časa počitka.
KOŠARKA
V petem kolu jugoslovanskega zveznega košarkarskega pr. venstva so bili doseženi sledeči rezultati:
01ympi»-Crvena zvezda 101:81 (40:45)
Partizan-Radnički 78:60 (42:38) Zeljezničar • Sloboda 74:42 (26:25)
Beograd-Proleter 79:65 (37:34)
Tolminom le neodločen izid, Tabor pa je v.isoko premagal Sidro, je zdaj trikot Tolmin-Tabor-Branik dokončno formiran. Nobene praktične možnosti ni več, da bi razen teh treh enastoric še kdo drug posegel v boj za prvo mesto. Najbrž pa bo odpadel tud: Branik, saj imata Tolmin in Tabor še tekmo na dobrem.
V središču pozornosti sedemnajstega kola je bila vsekakor tekma v Postojni. Mnogi so računali, da bo Tolmin pustil obe točki na vročem postojnskem igrišču, zlasti še, ker so Tolminci v zadnjih tekmah nekoliko zatajili, Postojna pa je visok« premagala Primorje v Ajdovščini. Toda to so bili računi brez krčmarja. Gostje so tehnično nadigrali domačine, ki so lahko zadovoljni, da so sploh rešili točko. Zal je prišlo na tej tekmi v ostrem startu do nezgode in sta morala postojnski vratar in napadalec Tolmina zapustiti igrišče.
Tomos je po dolgem času spet pokazal zadovoljivo igro. Res je sicer nastopil proti o-slabljenemu Primorju, ki je zaradi odhoda štirih igralcev k vojakom precej na tleh, toda ne glede na to, nas je igra zadovoljila. Domačini so tokrat igrali preprosto in hitro ter pogostoma streljali na vrata. Najboljši igralec na igrišču je bil Gombač, ki se je odlično uveljavil kot srednji napadalec in je sam zabil tri gole. Tomos pa se je žal nekoliko pozno prebudil, da bi lahko osvojil prvo mesto v okrajnem me-
rilu ter bo moral vstopnico za kvalifikacije prepustiti Taboru.
Sežančani so visoko premagali Sidro. Zanimivo je. da se je prvi polčas končal neodločeno 0:0, čeprav so bili domačini v premoči. Pri streljanju na gol jih je spremljala velika smola. V drugem polčasu pa se je odprlo in večina strelov na gol je obtičala v mreži.
Adria je imela precej opravka z borbeno ekipo Ilirske Bistrice Toda zmaga domače eki. pe je zaslužena, predvsem zaradi smotrnejših akcij.
Rudar je z veliko težavo premagal Anhovo. Glede na dogodke na igrišču bi bolj ustrezal neodločen izid.
Lestvica:
Tolmin 16 10 4 2 45:21 24 16	10	2	4	48:33	22
16	9	3	4	41:17	21
16	8	3	5	35:23	19
16	8	2	6	30:18	18
16	7	3	6	28:21	17
17	6	4	7	32:40	16
16	6	1	9	41:44	13
16	5	2	9	29:52	12
16	2	4	10	19:42	8
16	3	2	11	15:52	8
obrambi kot v napadu. Bolj zanesljiva obramba je pripomogla Sežančankam do zmage in z njo do pokala. V vrstah zmagovalk so se izkazale Breda Guštin, Ljuba Grojnik in Magda Kralj, med domačinkami pa Mlač, Gustinčič in Gublo.
V zadnji tekmi dneva sta igrali ekipi Bora in Izole. Tržačanke so začele odlično in so si nanašajoč se na Pav-letičevo in na Anico Hmelja-kovo osvojile prvi niz. V dru. gem setu so se igralke iz Izole nekoliko izboljšale, medtem ko so Tržačanke popustile in igrale precej abulič-no. Ta izgubljeni set pa jim je bil zadostna šola, zaradi če-sar so se zbrale in so dale vse iz sebe. Zadnji set je bil bolj borben, ker so Tržačanke pokazale kaj zmorejo. Videli smo odlične udarce Pavletiče-ve in točna podajanja Hme-
ljakove Ostale so *r1ee > požrtvovalno, vendar no površno.	je	bi*	j
Organizacija turmH ^ la precej pomanjkl tv vsega je bilo, cia j refan]t j la žoga za zadn e ^ bi-Zamisel tekmovanja P vaike la hvale vredna._	„»o |
raznih društev so priliko, da se P°. ®, To
zahtevnem turnirju- 0 j so zmagale .Se*a8„ vrsti: ^ I
bo pa prihodnjič na
per, Izola ali Trst? nasle1' | Ekipe so nastoP»e
njih postavah:	,tjn	Kraji-
SEŽANA —	F"
Raubar, Huščak, Tj’®*’ jančič, Orel, . ’ Ocv’1**,' KOPER — M vuccl''* Gublo, Kokojac, * Urbs«■ Gustinčič, Mohorčič,
čič.	TancF^'
IZOLA — Koro, J* žič, Sosič, Dudine- . . H®!, BOR - Orel, Mi°£avlet>*' ljak A., Hmeljak Kraljič, Zavadlal. Si o0g8me* Tehnični T-eziiltati nih srečanj so sle j.g |5-Sežana - Bor 3.1 >
10:15, 15:4);	(l5:2, ‘51
Izola 3.0 11
it
5:1*'
Koper - iz«*« —•
15:13);	./ii:U.15
Sežana - Koper 15:8, 15:9);	,
Bor - Izola 3:i,
15:1, 15:6).	.	.	t	Sež*0^
Končna lestvica- • „
2. Koper, 3. Bor, *■	p-:
.izi o
lili***11
		
Finalne tekme diletantov
Cividalese-Edera lil
Gola sta dosegla Zadnik za Edero v
25’ P’P'
Dorlig za Cividalese v 5’ d’P’
Ce
ČEDAD, 16. — V nedeljo je tržaška Edera i<r*1*eij» zS dadu s tamkajšnjo enajstorico Cividalese. Srečanje.^ ^ sitU kvalifikacijsko tekmovanje med zmagovalci A, igriške pine diletantskega prvenstva. Igralci so prišli na sledečih postavah:	.	«ada,ut
CIVIDALESE: Totis: Fedele, Stabile: Pitti<wl‘’riig. Dorliguzzo; Astante, Dreossi, Lirussi, DDdorico. ° sel, 8e EDERA: Kalin; Stocovaz, Miniussi; Novacco, »u nard; Vatta, Mosca, Bonetti, Tiepolo, Zadnik.
SODNIK: Petito iz Tržiča.
Pričakovalo se je, da bodo domačini, ki so preteklo nedeljo sicer zgubili proti Ponzia-ni. a so po-kazali dobro igro, tokrat odpravili tržaško Edero.
Toda na igrišču se je izkazalo, da Edera ne bo tako lahek plen. Igra je bila na obeh stra. neh zelo lepa. Pri domačini!) so izstopali nekateri posamez. niki, kar pa je več škodovalo kot koristilo.
začetek igre je bil zelo hiter. Domačini so preplavili prostor pred golom Edere, vendar nikoli niso bili preveč nevarni. V 5’ igre je imel JJ-russi izredno priliko za dosego gola, toda te ni znal izrabiti, pa čeprav je bil le nekaj metrov od mreže. V 11’ se je Edera po lepi akciji domačinov rešila v kot. Štiri minute kas-neje pa je Zadnik močno streljal proti Totisovemu golu, a žoga je za las šla preko vratnice.
di1-
lesar, ki se
je udelf\V|
ke.
, ki se j* --	.
Demulder si ]/a, in *
vil štiri etapne ZI”*j(jelil> !< hribovitih P
išini najbolj*1” i#l(l>
di v bil na višini
Letošnja »Vuelta* ^ pf® sreče. Predvsem J oreVe‘
cej nezgod in ‘udl ^ zamude. To pa dein<> ^
krivde kolesarjev, jd
zaradi organizato«^ej B nem0*
zahtevali dnevno Pr . metrov po včasih
cestah.
Tabor Branik Postojna Tomos Sidro Primorje Rudar Adria Anhovo II. Bistrica
Med tednom so odigrali odloženo tekmo Rudar - Tabor. Tekma je bila v Logatcu in se je končala z zmago Sežanča-nov 4:2. Tabor je bil v premoči drugi polčas, medtem ko je bila igra v prvem polčasu ena. kovredna.
V prihodnjem kolu se bodo pomerili: Anhovo - Adria, II. Bistrica - Postojna, Tolmin -Tomos, Primorje - Tabor in Si. dro • Branik. Rudar bo počival,
Napadi so se menjavali in enkrat so bili domačini v nevarnosti, drugič pa gostje, ki so se večkrat rešili s kotom. V 25’ pa so igralci Edere prešli v vodstvo. S protinapadom so se nevarno približali mreži domačinov in Zadnik, ki je prišel do žoge, jo je z močnim strelom poslal neubranljivo v gol.
Igralci čedadskega moštva so takoj odgovorili in Lirussi je za malenkost zgrešil cilj. Za njim je zapravil ugodno priliko D’Odorico. ki je kasneje še enkrat, ko je bil komaj dva ko. raka od Kalina, ponovno spravil žogo mimo gola.
V drugem polčasu so domačini sprožili napad za napadom, kar je bilo razumljivo, ker so hoteli doseči izenačenje. Tega so dosegli v 5’ z Dorligom, ki je poslal žogo neubranljivo v mrežo. Po izenačenju sta obe enajstorici skušali priti do u-speha, vendar zaman. Tržačani so se trdno branili, domačini pa »o napadali brez prestanka v upanju, da bi prišli do zmagovitega gola. Tega pa kljub premoči na igrišču niso mogli doseči.
V današnji etaPj ngatn'8,J zmagal * -■’*
meter je
Sua^fj
pred Loronom	so	t*
Demulder,’ ^ter*f* j°e ^
vožnjo zasramovali, vs'eeno^(
koncu popustil, 8 drjati P mu je posrečilo 0 ,TjCi. mesto v splošni
riafldsti
Po Holi«— ^ jjj.
STEENBERGEN, i6z8
mec Altweck si J* zmago v prvem fo etape kolesarske a j,j]a
*e -aleo 1
landski. Etapa
kronometer in zm
ago*1
tre-
H*
prevozil 44 km	je - .1
Po tem delu etaP* > Peter F°st les<
v SP‘° bodo Pret Drugi del etape do
landec
vodstvo
zili v nočnem času-
4 dni Dunl
kerfl»a
DUNKER«UE.
nji etapi štiri dni
ke okoli Dunkerq _ ^ Pre^
Italijan Carlest, g
233 km dolgo .
5 ur 56’20’’. Drugi
jo no . ~	je	»
gijec Schils. Sledbasom-dirlci
Končno zmago je zagotovi!
S?
sl
na s Schilsovim c* .
o v 1
Belg‘ieCleStv>c' -	.	ni0sn3
Ckaert. Končna sP1
je sledeča:
L Planckaert 2. Stablinski 3®"...«»
21-3
3. Everaert 2® Elliot (lrska>
11)
4. ElllOl
5. Morvan 2° .«43113” , 18. Carlesi («■>
KOLESARSKE DIRKE PO EVROPI
Praga-Varšava-Berlin
MAGDEBURG, 16. — Nemec Schur je zmagal v prvem delu današnje etape Halle-Magdeburg (88 km) s časom 1 ura 57’07”. V drugem delu Magdeburg-Berlin (170) pa je zmagal Henrich Hagen, ki je tudi prvi v končni splošni lestvici.
Po Španiji
BILBAO, 16. — Etapna kolesarska dirka po Španiji se je končala z zmago Belgijca Demulderja. Izkazalo se je, da
23. Hoger Rivie«	'jj-jl
62. Sabbadin f1*	'
63. Ippoliti (It.)
Prijave koltfgjj
za dirko P°
MILAN, 16. ke “V,, mu uradu kolesar* pr,jl«
Italiji so do sedaj	,
deče prijave:
FAEMA: Var\,an 10 it
nis, Sorgelos, . - r)c0v®J.a)dc Van Meenen,	v*
rez, Botella, Bet	fr
r>8»> os'
Masso'-8’ «■
gazzola:
scherkeller, Ea oCc0’ ge1, di, Garello, , Rue^-Ln^.ir van. Pett.natl, Kurs, * CHIGI: Hovena Co^' 1/ ti, Coletto, ® gui	.
nieri, Piscaglta, »	jjlT
Gattoni.	u/agtm811	’
MOLTENf:	Wag.„en, «|C(’
sten, Damen,
V18<’ E"
CCh
je letošnji zmagovalec »Vuel-1 cher, Testa,
Natu1
te« brez dvoma najboljši ko- Costalunga,
Ramp1-
i