171. številka.
Trst, v torek, 21. junija 1904
, Tečaj XXIX.
■T Izhaja fm! dan 1i
rndi ob nedeljah in pr&znikih) ob	ob ponedeljkih ob
9- uri zjutraj.
Fimmzh številk« se prodajajo po 9 aovA. (6 stotink)
■toofih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Oilj% Kmnju, Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmeetu itd.
(Jprlaae In naročbe sprejema uprava lista „Edinost", fes MoJ In piccolo itv. 7. — Uradne are »d 2 psp. da 8 zvečer.
oglasom 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON Itv. 870.
Glasilo političnega društva
„Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moči
H&roftnina znaia
za vse leto 24 kron, pol leta 12 *ron, 3 mesece <J krom. Na naročbe brez dopoalane naročnine se jptava ne otut, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankevaee
plema ee ne sprejemajo In rokopisi se ne vračale. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianoa itv. 12. Izdajatelj is odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaih k0Đ80rcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca Štv. t s PoStno-hranllničn\ račun št. S41.65*2.
(Brzojavne vesti.) Poguba japonskih transportnih ladij En pehotni polk potonul
PETEbGRAD 20. »Rus. brzojavna agentura^* je pie,ela včeraj iz Mukdena sledečo brzojavfto : Po verodostojnih poročilih je (otonu 1 h transportnima la li ama »Hitahi-tnaru« in »Sadomaru« en celi pehotni polk s tvojim poveljnikom Faine-om. Zgubljena je tudi zastave.
TOKIO 20. (Reuterjev biro). Med Oku in Kojima sta bili pogreznjeni od Rasov dve japonski jadrenic . Vkdivosfccška eskadra je uničila dosedaj pit japanskih Jad j.
TOKIO 20. (Keuterjev biro). Transportna ladija »Izumimaru« je bila v sredo pogreznjena cd Rasov bi z i Osima. Potnike in mcstvo je rešila linka križarka »Gic-mobojc.
Vladivostoška eskadra.
TOKIO 20. (Reuterjev biro). Vladivostoška eskadra je /g nila s:ncči iz bl:žine He-u&š ?ak ja in cdplula preti severu. Ne ve se, je-li oddelek eskadre admirala Kf-mimura na preži blizo Vladivostoke. Admiral bi bil lahko dospel tje, čeravn> ga je nfkj'iko ovirala megla. Onfg.. dne, ko so bile napadene trans port ne ladije, j" b lo v kerejski morski ožini 13 japonsk h transportnih ladij, ki so vozile vojake. Admirala Ksmimuro hudo napadajo, ker ni zabran i pogube transportnih ladij. Ta-saj se sedi, da bo Kamimura odstopil ali Be ustrelil, ako se Rusom posreč , da dospejo do VlediVO'tOi a. M J prebivaJstvom sa živo ag t ra za to, da se admirala odstavi ter na-dcn.es; i z drugo osebo.
TOKIO 20. (Opoludoe). Admiral Kamimura se je povrnil \ čeraj na svojo op*racij--ko bazo, ne da bi bil \idel rurke esktdre.
Poročilo generala Oku
TOKIO 20. (Reuterjev biro). General Osu je sporočil, da je ukaral zakopati Ea bojišču pri Tciiesu 1516 padlih Rus ,v. Kazua ttga so po iz avah domačinov Rusi ž) prej pokopali mnojo mrtvih oiiroma jih odpeljali.
Položaj v Port Arturju
PETROGRAD 20. Dopisnik ruska brz. agent, je brsr javil v soboto iz Ij'aoianga : Kakor ao ept roč:ii it Port Arturja, ni o < »novače vesti inozemskih apen!tir in poročila iz japonstega vira, da so pi gin le ruske topu čarke. Naše b rodov j e v Port Arturju je popolnoma pripravljene. Cutstvo posadke in prebivalstva je zvrstno. Vojaki pričakujejo željno bo a. Vse je prepričano, da ne zamore Š3 tako velika vojna sila zavzeti Port Arturja. Večina pre-
PODLISTEK.	13
Azijske povesti.
iz zapiskov priobčuje Anatol.
IV.
Tako je pcmtnilo : hiiii, da je strel zadel, i<oooo—o, da ni zadel, kar je bilo pa pri mpavu skoro izključeoo.
Ker je torej Saratin vpil, hiiii«, stm ve-<itl, da je zadel ; ker sem pa hkrati tudi e £al nekako lomastenje v moji smeri, sem »p znal, da je Saratin ž val samo obstrelil. Medved pa je nakrat spremenil svojo smer Ur jo vdrl proti visokemu hribu, nam na-fr ti ti. Spmtil fem se torej za njim ; medved s« je pa pokazal «a dnu kctline in ko je ittl čez malo ravn eo, eem ustrelil. Zieio se ® je, kakor bi malo postal v svojem diru, * menda le zdelo, kajti, taaoj potem je drvil dalje ter nam izgioil kmalu iz pred oči. — Sled smo sicer videli, ali skoro gotovo bi bilo brezvspesDo zasledovati še dalje medveda, «er gotovo je ležal dateč in preJno b» ga d< sli, dohitela bi ta? noč.
bivalstva ie vnt~>piN med dobrovoljce. Šest sto ženBk v P »rt Arturju je priobčilo poveljnika trdnjave, da so pripravne pomagati za v jne svrhe. V mestu in v trdnjavi vlada popolen red. Trgovina in promet nadaljujeta pra\i no svoje posle. Port Artur je preskrbljen popolnoma z vsemi živili za 6 mefcev oziroma za eno leto, ako se z zalegami varčno postopa. Vslic temu, da je bilo zadnje dni mćsto popolnoma obsedeno, se je vendar posrečilo, da Ee je nabavila zelo velika množina klavne živine. En funt me9a stane 25 kopejk (64 stot.), steklenica piva 60 kopejk (1.50 K) in steklenica šampanjca pa B rublje v (20 kron)
V Port Arturju se nahejajo tudi prebivalci is Daljnega, ki pravijo, da je Daljni vsled požara le malo poškodovan. Japonci so postreliali vse Kitajce, ki so plenili v Daljnem. Japonske predstraže so 24 vrst (približno 24 kilometrov) od Port Arturja odda ljene in s cer za postajo Inčfn=a in 4 vrste od ruskih predstraž. Senrtertje je prišlo do prask.
RuBki čaBtn ki so izjavili, da hočejo Japoncem dobro oo9vetiti, ako bodo poskušali napasti Port Artur, o katerem se drži, da je nepremag jiv.
MUKDEN 20. Poročila iz Port Arturja trdijo, da je dne 12. t. m. oddelek dobro voljcev pregnal Japonce iz njihovih pozicij vztočno od doline Lunvantian. D^e 13. t. m. bo predrli tri ie japonski bataljoni proti zalivu Lunvantian. toda oddelek dobrovoljcev in na p >mo5 dtšla obmejca straža j:h je za držala, tako da so ee morali brzo umaknit:, potem ko so zutei Rusi z »Novika« in z torpedovk streljati na nje. Po vest* h iz kita skh viro*7 si bili dosedaj odbiti vai eb-padi na P rt Artur, pri čemur so imeli Japonci velike 7guhe. Govori ee, da trpi japonska armada v L aotungu pomanjkanje živeža.
LONDON 20. »Daily Mailc poroča, da so zsEeili Japonci dne 16. t. m. Hsinkajting 23 milj zspadao od Feogvangčenga.
Ogrska državna zbornica.
(Brz. poročilo.)
Skandalozni prizori.
BUDIMPEŠTA 20. PriČetkom današnje seje je prišlo danes v ogrski zborn ci do viharnih škandalnh prizorov. Posl. Ludvik Olaj se je pred dnevnim redom pritož 1 glede ne kega nemškega dopifa konzulata v Galaeu na župsnsivo v Debrečinu. Minister zuoanjih stvari je uknral dt bre*inskemu županstvu, naj reši ta dopis v nemškem jeziku, kar pc-menja kršitev zakona. Gr. f Tisza je odgovoril : ni res, da sem ukazal županstvu res.ti nemške dopise v nemškem jeziku. Dolgoletna praksa zahteva, da je uradni jfzik v skupnih stvareh nemški. ( Viharni protesti).
Ko sem jaz še gledal za medvedom, prikazal ee je Saratin in vpil že oi daleč, škodoželjno emeje se : »Lepega medveda si vstrelil ! Šsoda za puško, da je v rokah takega mojstra.«
»Le norčuj se, saj bi tudi ti ce naredil bol e. Kje je Onufroj ?«
Ša predno je Saratin odgovoril, zaslišala sva Anufrija kr čati :
»Hej,— beee— ljudje !«
» Kaj je ?«
»Naše. sem sled !»
»Sled je našel!« obrnil se je Saratin k meni, »ali gremo gori ?« i
»Pojdimo!« začel sem klicati Feško, ki pa je bil že na potu k nama.
Po dolgem in težavnem potu prišli smo k OnufViju.
Ta je pomilovalno rekel, da tudi lovec ne more imeti vedno srečo.
»Vendar pa«, je nadaljeval, »ss nam tukaj ponudi prilika, da popravimo zamujeno«.
Pokazal jt> na sled, ki je bila jako izrazita, in na kateri smo takoj poznali, da tu hodijo medvedje pogosloferat.
Klici : »Kje je zakon, na katerega se sklicuje grof Tisza ?c G/of Tisza : » Jaz nisem r<?kel, da je to zikon«. Klio : »Ne zvijajte, pre vzvišenost!« Grof Tisza: »Ako razumi kaka občina nemško, tedaj mora leševati nemške dopise tudi v nemškem jeziku«. (Velik nemir) Poal. Ratkay je klical : »Sramujte se, gospod grof Tisza !»
Predsednik je poklical posl. Ra.lkayana red. Ta je pa zopet zaklical : „Jaz trdim, srumuje naj se, sramota I"
Ko je predsednik zopet pozval na red poslanca, je ta odvrnil : „Pozovite me na red, kolikorkrat me hočete !" Na vprašanje predsednika, hoče-li zbornica to stvar izročiti in-demnitetnemu odseku, so s? slišali viharni protestni klici. Grot Tisza je zamo^el se le čez dlje čisa zopet govoriti ter je izjavil, da pač ni posl. Olai vedel, kaj je tt3ril, ko Be ie pritožil. On da noče več na to reagirati. Posl. LacgVfl je očital predsedniku nasilje nasproti njegovi stranki, vsled čeaar je bil pozvan na red. Posl. Horvath : „To ste dobro storili gospod pred*tdnik
PobI. R-tkay je zahteval od predsednika, naj pokliče ministerskega predsednika na red, kar je predsednik odklonil kakor nemogoče, ker ni gn.f Tisza rekel nič nezakonitega. Hrup je trajal še dlje časa na ker je zbornica prešla ca daevni red ter nadaljevala razpravo o predlogi glede uravnave plač železa ških uslužbencev.
Brzojavne Vesti.
Streiu»yerja zadela kap.
DUNAJ 20. »Vtt^rland« poroča, da je minolo Eoboto bivšega min stra Stremay»3rja z:dela kap.
Vojna ladija »Elizabet« v Čifu.
DUNAJ 20. Glasom brzojavnega poro č Ia je dospela avstrijska vojna ladija v Ćifu (Kitajska), kjer ostaae tri dtr.
Z Balkana.
CARIGRAD 20. Ka makam v Ohridi, v lajet Bitoljp, je dobil nj^z, naj zaradi prepirov med patriarhisti in kucovalahi zapre kucovalaško cerkev.
Hrvatsko ogrska nagodba.
BUDIMPEŠTA 2u. Odrska regniko-larna deputacija je sprejela po daljš; debati zakonski načrt, tla se vČleni finaačaa nagodba s Hrvatsko ter je skleail* imeti ob 5. uri popoludne skupno sejo s hrvatsko deputacijo. Tekom debite je izrazil predsednik \Veckerle svoje prepričanje, da je zakonski načrt ne samo fioaocijelno pravičen, ampak da pome-uia tudi v političnem onru srečno rešitev obstoječih razmer.
Srbija in Črno gora.
CETINJE 20. Specijalni odposlanec srbskega kralja, kabinetni načelnik dr. Nenado-
vič, je danes v slovesni avdijenci izročil kneza Nikoli red zvezde Karagjordjevičev. V obeh nagovorih so bila izražena čutstva prijateljstva in bratovstva med obema deželama. Konvencija 'med Španijo in Vatikanom.
MADRID 20. Kralj je pDdpiBsl danes predpoludne med Španijo in Vatikanom sklenjeno konvencijo glede pravnega stališča duhovnih redov. S to konvencijo se je natančneje določilo več prepornih točk konkordata. Konvencija se predloži danes popoludne obem zbornicam.
Diskont.
AMSTERDAM 20. Nizozemska bauka je znižala diskont od S1^ na 3°/0.
Turško odposlanstvo na Dunaju.
DUNAJ 20. Posebno turško odposlanstvo sultana Abdul Hamida je dospelo dane3 zvečer ob 7 in pol semkaj. V slovesni avdijenci, ki se vrši jutri popoludne, izroči maršal Šakir paša cesarju red sultanov. Zvečer ob 6. uri bodo člani odposlanstva |na dineju pri cesarju v Schonbrunnu.
Vremensko poročilo.
BUDIMPEŠTA 20. Meteorologičoi zavod poroča : Zrak se je splošno ohladil. Predvčerajšnjim so ee razširili iz severo zapada došli hudourni oblaki tudi na vzt čne in južne kraje.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 20. junija 1904.
Neverjetno. Mi smo sicer vedeli, da je v=e tisto grozno japonofilsko zmagoslavje nekje gori v zraku, brez realne podlage — ali da ta urnebesni krik radi namišljenega »grobnega porez « Ru-ov pri Vafinkovu potihne tako hitro, mth.ma, te^a ne bi mislili niti mi. Danes je ža vsa drugačna intonacija v vseh jauont filskih poročilih o dogodkih na bojišču na kopnem. Danea eo vsi preokupirani po skrbi, kaj neki piipravlja Kuropat-kin in namigujejo o ruskih pripravah v velikem stilu, ki da a:orda prisil jo JapoEce v j koncentriranje vseh sil proti istemu Stackel-bergu, katerega so ravnokar tako temeljito uničili — na papirju. Kar sa destaje tega uničenja pri Vafankovu, priznava neka brzojavka japonofilske Reuterjeve pisarne, da so Rusi ostavili na bojišču — <500 mrtvih !! To bi se nekako strinjalo z ruskim poročilom, ki je označilo vse rmke izgube — na mrtvih, ranjenih in ujetih — na 2000 ! A se nekaj trebi tu povdariti: kakor vedno dosedaj, ne vemo se nič, koliko izgub so imeli Japonci ? ! Če bi p zaali te številke, bi Be slavna japonska znaga bržkone še skrčila precej.
Mi smo rekli v nedeljo, da trtbi uvažavati nalogo Stackelbergovih čet, Č9 sa hoče prav soditi resnični strategični pomen bitke pri Vafankovu. Povdarjali saao, da tem četam
»Kam nski vodi ta sled?« sem vprašal ()nufr:ja.
»Gotovo k brlogu«.
Takoj smo začeli v dolgi vrsti korakati po §tezi ; sprelaj je vodil četo Oaufrij, za njim je stojal Saratin, potem Feška in za njim jaz. Staza se je vila dolgo časa semter-tje, čez obrasle gričke in z gostim grmovjem pokrite dolinice. Dolgo časa smo tako korakali, ko smo nakrat začuli na desni strani pokanje vej in šumao lomastenje skozi gozd. Hitro smo udrli v grmovje in kakor izvedeni lovci smo se tu razkropili na vse strani. Jaz sem že precej časa blodil po svoji strani, ko sem nakrat začul iz znatne daljava dva strela.
Nahajal sem se ravno na obronku malega griča, torej sem potekel hitro na vrh, kjer sem zapazil Saratina v dolini, malo izven strelne daljave, ko je v rokah obupno vihtel svojo berdanko.
»Nabasaj vendar !« kričal sem mu iz daljave in tekel navzdol. Medved je bil od Saratina oddeljen še kak h deset korakov, ko se je postavil na zadnje noge in stopal proti nesrečnemu lovcu.
Tu je vrgel Saratin puško proč, vzel v roke s"oj nož in se postavil medvedu nasproti. Njegovo vedenje mi je bilo neum-Ijivo. Zakaj ni streljal ?
Da si sem zaupal moči in gibčnosti Sara-tinovi, je bil vendar precej nevaren boj moža samega z ranjen'm medvedom. Hitel sem torej kolikor sem mogel; na srečo ni bilo vt č daleč in grmovje je bilo tako nizko, da sem vee labko videl.
Medved je pr šel na tri korake do Saratina in taje ravno iztegnil roko, da napade medveda — ko je počil strel. Medved se jo zavrtil krog samega sebe in težko telebnil na tla. Takoj potem je planil neznani strelec izza grmovja in se vrgel nad medveda. V tem sem prišel že tudi jaz na lica mesta. Saratin je stal še vedno težko dihaje in je gledal tujega svojega rešitelja. Ta je že luščil medvedovo stegno iz kože. Saratin je stopil k njemu ter se mu zshvalil za pomoč in reš'tev-
(Pride še.)
ni najden izvojevati zmage, ampjk: okupirati eovr žnika in ga zadrževat1. Kako veljavna je ta £293 trditev, morejo razvideti iz nastopnih izvajanj v praški »PoH*ik«. Takih afer, kakor sta bili pri Kinčovu ia Vi fin kovu. ni smeti smatrati kakor epizo le za se in brez zveze med seboj. V vojni se v.-e godi v zvezi med seboj in s celoto. Vsako detrš r^nje služi svojemu namenu. A vedno biti pravilo : štediti glavno moč za glavni nair.rn. Ca se mora kaj doseči z malimi m ćmi, sa ne sme trositi velikih. Stackel-bergn je namen, da odvrača sovražnika od Por: Arturja. Za to bo zadostovale dcaedaj njfg ;ve moč:. Stackelberga niso p s a1.', da bi e iv 1 ^zmage«, ampak, da deluje magne-tiški na sovražnikove moči. To se je tudi dcsćglo s pravfm zastavljanjem moči. Ako ni z^i: gal, ako se je umaknil po trdem boju, ni to nikak »poraz«, ampak le konsekvenca namena in naloge, ki xru Je bila dsna. Mi-litarieao izšolani čitatelj ve, da tu ni vzroka ne za krupno veselje na eni, ue za žalost na drugi stran". Tak čitatelj pa tudi ve, da se taki delaš :irenti ne odpošiljajo v svet tja v en djDf ampak je preskrbljeno za njihovo j varstvo v hrbtu in ob boku. In da Stackel- i fcerg ci bil obkoljen ali zajet, priča dejstvo, da 3e :e mogel v redu umakniti in da pri-riavs o sedaj tudi japonofilski viri, da je na
varnem.
Pa na nsorju, o go3podn ? ! Na istem morju, na katerem so japoaci baje abso- ! lufcni gospodarji?! Čitatelji, ali se na spominjate, kakov krik je bil v japonofil-kem tab rju, češ, da je rusko brodovje definitivno stavljeno izven boja ? ! A danes. Iz Tokiia samega priznavajo tedaj, da je tam zavladala prava konsternacija radi delovanja ruskega brodovja. Priznavajo, da se jim je potopilo nič manje nego pet transportnih ladij skoro z vsem vojaštvom in materijalom vred! Iz-1 gube na ljudeh štejejo gotovo več tisoče v. Toliko priznavajo. Jeli pa to vsa resnica?! Fakt pa je, da se ves svet divi junaški eks-kurzivi Skridlova. Altro che : stavljeno izven boja ! Tako jih dogodki na morju stavljajo na laž! A naše uverjenje^ da tudi dogodki na kopnem pokažejo, kako lažni i v je bil japonofilski krik po aferah pri Jalu, Kinčevu in Vafankovu 1 Le potrpljenja ! Čas in ruska ' treznost in mirnost dozore ša marsiksko lek- j cijo ne le Japoncem na bojišču, arnp&k tudi njihovim znorelim prijateljem po Evropi !
Knez Hilkov.
Iz Petrograd« javljajo, da se knez Hil kov, rjski minister za promet, dne 28. t. m. povrne iz Sibirije. Meseca avgusta ee poda minister zopet v Sibirijo na otvorenje obbaj-kaiske železnice.
I
Gore laži.
oslepsriti Huohuza, ker njegova glava je gotovo izgubljeni?. Najbolj značilao na vsej Btvari pa je dejsiv", da so ti razbojaik: oboroženi z najnovejšimi puškami in da imajo zadostao streljiva.
D.t li imajo t; roparji kak skriven ukaz od kitajske * Ia le v P.;kingu ali pa so podkupljeni z japonskim z-atom, t» ni še določeno. Da so pa Kus-^m v nadlego, dokazuje dnevno povelje generala C.Sagova, v Katerem opozarja vse podložnike na pretečo nevarnost in jih poživlja, naj ga vsi podpirajo v tej težki nalog". D:.e 16. maja so Rusi ob-glavili hunbuzkega voditelja Jena, katerega je spozna', kitajski tolmač. Ta Jen je imel še le 25 let. Glavo so vzeli Kitajci sabo. Okoli Karbina prirejajo se Redaj trdnjave. Veliki železni most čez reko Sungari nadzorujejo najs'rjžje vojaki. Neki mali parobrod vozi noč in dan pod njim sem in tja ; zraven tega zapirajo pri osebnih vlakih kon-dukterji vse voz d ve, ko imajo iti čez ta most.
List »Birž. Vjedomosti« razpravlja v nekem članku o vedenju inozemskega časopisja nasproti vojni, izlasti pa o vedenju vojnih dopisnikov, katerih izbrana poročila bi napolnjevala cel fjliant, a v katerih je za polovico himen irna Japonce. Članek zaključke : Ko bo ta vojna dovršena, ko vse te gore .'aži, ki jih je zapad, sedć mirno in skžno na svoji nevtralnosti, nagomilil te«£om štirih mesecev, izginejo pred hrabrostjo našega naroda kakor megla pred sclncem, tedaj pride za rusko mnenje tranotek, da ss mu bo možno orijentirati v omenjenem čudnem gradivu. Do tedaj pa mora rusko časnikarstvo to gradivo samo zapisovati ter sa ne sme s streljanjem na vrane in kavke, obletsjoče ruske poljane, cd vračati od svojega najvaž-nejegi poklica. Rusko časopisje mora biti tolmač resiiičaega čutstva ruskega naroda, ki je poklican, da dostojno in pravično izvrši svojo nalogo — to je, da čuva posestvo, ki si ga je pridobil v dveh stoletjih.
Hunhuzl.
Iz Karbina poročajo, da se po vsej Mančuriji Hunhuzi vedno bolj gibljejo. Od začetka tega leta do I. maja prišlo je med ruskimi vojaki, katerim zapoveduje general Cičagov — bivši guverner Vladivostoka, kateremu je poverjeno straženje železniške proge — in Hunhuzi do 43 prask, v katerih je bilo ubitih 1 ruski oficir in 14 vojakov, 2 oficirja in 20 vojakov pa ranjenih. Hunhuzi' bo imeli 257 mrtvih. 35 ranjenih, 35 mož bo ; Rusi ulovili in jih takoj obglavili. Kako so: ti hunhuzki oddelki organizirani notranje, o 1 tem te le malo ve, da-si so močni po 1000 mož. Resnica pa je ta, da ne storijo nobe- i nemu ubogemu Kitajcu nič s'abega, do'Sim je pa kitajski trgovec primoran plačevati jim vsako leto neko *voto, ako hoče, da ga pu-1 «xajo na miru. G >rjć pa onemu, ki bi hotel
Vprašanje italijanskega vseučilišča.
V izdanju minole nedelje smo pnbili fdfct, da so Italijani se svojo poltiko, nasprotno vsaki logiki in zdravemu razumu, prav grdo obledeli in da bodo se svojimi aspiracijami na visokošolskem polju tudi odslej morali o-tati gostje na nemšsih teh. To svojo sentecco smo napisali v domnevan;«, da je ustanovitev samostojnih italijanskih te čajev na vseučilišču v Inomostu etvar najbližje bodočnosti. Nu, vse kaže, da je polom italijanske VoeučiHske akcije še veliko huji in da bodo Italijani morali ša preetj Časa čakati tudi na tako gostoljubje. Iz gotovih vesti posnemamo namreč, da vlada nikakor ne misli tiko hiteti z osnutjem omenjenih eamostojnih italijanskih tečajev v Inomostu. A ne le to, ampak zdi se, da Italijanov čaka še druga čaša še hujša grenkobe — ljutega rszjčaranja. Zli se namreč, da isti Nemci, s katerimi so Italijani vnovič sklenili — kulturno bratsko zavezništvo ravno v ta namen, da bi dobili svoje vseučilišče v Trstu, da isti Nemci nočejo privoliti niti v ta samostojne italijanske tečaje v Inomostu ! — »Neue Fre e PreBse«, ta namišljena največa prijateljica Italijanov, je, ki pravi, da Nemci ne morejo privoliti v tako rešenje italijanskega veeučJiščnega vprašanja, češ, da bi bil s tem ustvarjen nevaren precendeočni slučaj. »Neue Freie PreBse« sa boji namreč, da bi ee na analogen način, s pomočjo § 14., mogli ustanoviti v Gradcu slovenski te5aji. Potem pa da bi mogla priti Slovencem naklonjena vlada, ki bi napravila iz teh tečajev samostojno fakulteto, katero bi viada »radi miru« premestila v Ljubijano in — slovenska pravna fakulteta bi bila gotova stvar. Proti taki možnosti — zaključuje »Neue Freie Pr.« — morajo Nemci nastopiti najostreje že sa-daj !!
Gospoda Italijani, ali ste čuli? Ker ne smejo Slovenci priti » do realiziranja svojih opravičenih aspiracij na visoko-š,<lskem polju, ne smejo dobiti tudi Italijani niti samostojnih tečajev, ker bi bil to nevaren precendenčni slučaj, na katerem bi se megli Slovenci izkoristiti.
Ako bi imeli Italijani uše^a v to, da poslušajo in oči v to, da gledajo, bi pač morali umeti ta govor dejstev. Dunajski list je povedal, da nemški šovinzem in nemška he-gemonistiška pohlepnost ne daja dihati nikomur. Tudi Italijanom ne. Te hoče rabiti-le kakor »ksnonenfatter« proti .am Slovahom. Drastičneje, nego je storil ta nemški nastop proti projektu italijanskih samostojnih tečajev, pač ni možno predočiti Italijanov, kako jih logika dejstev iz političnega ž vljenja avstrijskega — in proti sentencam t9 logike ne more biti prigovora — sili na stran Slovanov. Ali Italijani imajo oči, ki ne gledajo, in ušesa, ki ne slušajo — zdrave pameti ! Zato pa bo prišli tudi oi aspiracije po svojem vseučilišču na italijanske tečaje na nem-šk.h tleh — toda ne brez nadaljnega vprašanja : — Če jih dobe ? !!
ni to je, da je b .la ideja bratoljubja, katari je bil poaojni idealno navdušen misijonar vse svoje živle-Me, proslavljana tudi na pogradu njegovem. Zastopnik hrvatskega diustva p:-pat?Ijev in »Matice Hrvatske«, Jovan Hra-n 1 )v:'c je bil. ki je v svojem govoru slavil pokojn ka rekši med drugim: Unrlje srbski vtl kan. Klic žalovanja je pretresel vse So-van tvo. Jugoslovani so izgubili svojo najbolj blestečo zvezdo in ob njegovem grobu stojč jokajoči Hrvatje in Srbi. Jugoslovanska akademija, »Matica Hrvatska« in društvo pisateljev klanjajo se v spoštovanju pred njegovim \elikim duhom ia občudujejo pesnika, človeka, patrijota in apostola srbsko hrvatskega ujedinjenja, katerega hrepeneče pričakujemo ve?.
Tudi iz kraljevine Srbije je dospelo mnogo udeležnikov na pogreb. Srbsko vlado je zastopal nekdanji m nister za bogočasfje Ljuba S toj a no vic.
S pogreba velikega srbskega pesnika Zmaja Jovan Jovanovića.
Pogreb pokojnega Zmaja v Kameniei je bil impozanten in dostojen tega velikega Srba, najvećega srbskega pesnika, velikega Slovana in apoBtola bratiljubja med Hrvati in Srbi. Pogreba ee je udeleždo nad desetti-soč ljudij. Govorniki eo proslavljali pokojnika pred cerkvijo in sredi vas . A zname-
Drobne politične vesti.
Dopolnilna volitev poslanca mesta Šibenika za dalmatinski deželni zbor (mesto pok. Šupuka) bo dne 16. avgusta t. 1.
Introuizacija nadškofa dr a. Bauerja. V soboto je dospel nadškof dr. Bauer v Olomuc. Na Kolodvoru sta ga pozdravila metropolitanski kapitelj in mestna duhovščina. Včeraj je bil nadškof svečano usccl čen.
Nov nafilovni škof. Kanonik lektor v metrupolitanskemu kapitelj u zagrebškem in opat sv. Andreja od Bistrice, Blaž Švin-derman, je imenovan uaslovn m škofom Bkra-dinskem.
Knez Ferdinand B jlgarski se je povrnil dne 19. t. m. v Sofi o ter se od tam takoj podal v Euksinograd.
Francoska eskadra, sestoječa iz 12 oklopnjae in G torpedovk, je dospela dne 18. t. m. iz Smirne v Sjlun, kjer ostane pet dni.
Spominek padlim vojakom. V nedeljo so bile kosti leta 1859. pri Melignano (okraj milanski) padlih vojakov prenesene v posebno monumentalno rakev. Dae 8. junija 1859. sta zavzela namreč to mesto 1. in 2. francozki armadni zbor po hudem odporu avstrijskih brigad Roden in Boer.
Dnevne novice.
Poroka. Gospod Ljudevit Špilar trgovec in posestnik v Št. Pett u ua Krasu, ee je poročil dne 20. junija z gospico L e o-po 1 d i no Turek iz Pianine. Bilo srečno !
§ 40. obe. reda za Istro. Javnost, izlasti slovenske in hrvatsse občine v Istri, bo zanimala sledeča občinska zadeva : S pritožbo od dne Sv. Anton 28. marca t. L de pr. 2. 4. 1904. št. 2817. fo obč. svetovalci in odborniki dekanski, gg. Giovanni Mahnich, Antonio G asomin, Andrea Cotterlr, Mitejo Giakomin, Giu-sepe (!) Cochiancic, Aatonio Bordor, Giovanni Turco, Giuseppe Turco, Antonio Roiz, Giuseppe Bacai in Giussepe Della Savia — zahtevali od deželnega odbora Istrskega naj postopa proti županu dekan-ekemu, ker ni sklical nujne seje na dan 28. marca t. 1. z dnevnim redom, ki so ga bili rekurenti predpisali županu.
Županstvo je odgovorilo v Bvoje epravi-Čsnje, da ij 40. obč reda za JUtro sicer upra-vičuje tretjino občinskega odbora zahtevati sejo, da pa isti § nikjer ne določuje, da bi sm.la zahtevajoča tretjina ustanoviti dnevni red in določati dan seje.
To je tudi povsem naravno. Po takšni razlagi zakona bi kakšna obstrukcijonistiško nadahajena manjBica obč. odbora lahko vsaki čas uganjala šale z večino obč. odbora in župan bi jej moral ustrezati ter provzečati občini zioatne stroške za seje, ne da bi se o tem jemalo v ozir na morda nujnejss predloga, izhajajoče iz večine ali od predsed-ništva.
Se svojim odlokom cd dne 10. junija 1904. st. 3596 je deželni odbor v vsam obsegu odobril poBtopanje župana ter izjavil, da nima ničesar ukreniti o pritožbi reku-rentov.
To je povsem pravilna interpretacija zakona in naB le veseli, da je deželni odbor nepristransko razsodil o tem vprašinju, da-si so se mu rekurenti s sramotnim jačenjem svojih priimkov hlinili za pristaše italijanske stranke.
Dekani, 18. junija 1904.
Franjo Klemenčič. obč. tajnik.
Politika v cerkvi. Pred par dnevi smo bili posneli po »Naši Slogi« in po vo-loskem »Narodnem listu«, kako je žnpsupra-vitelj v Kašteliru (Istra) razburil in ogorč 1 tamošnje prebivalstvo ee svojim izganjanjem hrvatskega jezika iz cerkve. Dane3 nam doš a »Naša Sloga« se zopet bavi s tem svečenikom po volji in po *rcu ekfceie^ca v Poreču. Puljski liat poroče, da je župeupra-vitelj Degras3i odpravil tudi tiho bv. mašo, ki je bila vsako, nedeljo in praznik pred »veliko mašo«. Na t°j tihi maši je pevala šolska mladina v hrvatskem jeziku. Ker pa bo sa župijani priložili pred škofom, je župeujr^vitelj zopet uvel ,ono mašo, ali brez veacega peva-nja. Jasno je torej da jo je odpravil edino le radi pevanja v naroinem jeziku ! In vendar jih ni nikakih cerkvenih predpisov ki bi zabranjevali pevanje na tihi maši v jeziku ljudstva. Najlepša pa je ta, da je eosed gospoda Degrassija v komaj deset minut oddaljenih Labincih v isti č^s uvel italijansko pevanje za hrvatsko ljudstvo ! ! Po vsej pravici vakl ka »Naša Sloga« : »Ni li to, ekscelenca, skrajna pristranost, ni li to očitno tiranje italijanske politike z enef in uničevanje vaega, kar je hrvatsko z druge strani ? ! Koliko tega je že porušil Degrasai v desetih mesecih. Ia vse to ob poznani okrožnici »Nihil inno-vetur« katero je podpisal tudi — dr. F»app ! Italijanski ;n italijansški svečeniki hočejo uvajati, ksr hočejo, bilo latinsko, bilo italijansko, v cerkvah za hrvatsko ljudstvo ! O. i delajo tako celo po izrecnem nalogu biskupa FJappa, da si je on podpisal ono okrožnico in jo tudi rabil proti najmanjšemu kar 89 je s slovenskim jezikom, ne morda na novo uvelo, ampak le obnovilo in zopet uvelo kakor je bilo v starih čtsih !
Okrajna učiteljska konferenca slovenskega učiteljstva tržaškega. (Nadaljevanje.)
Oo zaključku letnega poročila je gospod predsednik pavabil zbor na e%'entuelne opomba. Ker se ni oglasil nihče, je prešal gospod predsednik k VI. tjčki : »Ali je potrebno in koristno, da se uvedejo v — tržaško-okoličanBke ljudske šole deška rokodela?
Gosp. okr. šolski nadzornik je povabil gosp. Fr. Martelanca, voditelja ljudske šole na Katinari, da prečita svoj tozadevni referat, ki je b svojo zanimivo vsebino in vnanjo lepo obliko provzročil zbranim kolegom nekoliko kratkočasnih hipov, ne da bi radi tega skupščina ob nadaljnih razpravah izgubila svojega resnobnega lica.
S svojo nalogo ee je gospod Frančič : Martelanc pokazal izrednega opazovalca mal-h otrok. Kdor pozna tega gospoda in če tudi le ne tako površno, mu n? bi prisvajal te, recimo dobre lastnosti -ptzorncsti opaževanju Njegov referat nam je neko drag'« srčao strao. opazuje deteta v zibeljki nad naočnikov polukava za parletnim fantičem jahaječim nad metlo in kako se \_z nasmeškom ozira za brhko, nedolžno gOBpodi-njico, ki si hoče z nekolikimi črepinjami — ako nima drugega — nabaviti kuhinjo ! ! Pa gospod poročevalec jih opazuje le iz dalje, da ne moti mladega življenja, ki se po njegovem mnenju ne igra, ampak misli, prevdarja — delt.
Ta poslednji nazor je v g. Marte'aacu tako utrjen, da izrazi v svoji nalogi željo, naj šola ne odvzame otročičem opravila, ki jih je doslej kratkočasilo, marveč naj šjlska oblast — kakor fckrbi pri deklicah za primerna ročna dela — poskrbi nekoliko tudi za dečke. V dosfg) tega smotra, navaja g. Martelanc koriBt veaj dveh strokovnjaškjh učiteljev, ki bi dečke izuč.la 1.) v geometriČ nem risanju, 2) v kartonaži (izdelki iz dehe-lega papirja o) v plastičnih izdelkih (iz ilovice in malca), 4) v izdelkdi iz lesa in razen vsega tega naj bi se negoval pouk v umetnem vrtnarstvu (zelenjadarstvo in umetno cvetličarstvo), ki je jako imenitna in važna panoga v kmetijstvu, ki obeta veliko bodočnost v tržaški okolici.
Svoj predlog je podpiral z razlogi, da imajo otroci, v naši tkolici izven šole mnogo zlateg"a časa, kterega ne uporabljajo drugače nego z igrami po javnih ce&tah brez veščega nadzorstva in ki nehote, pa često tudi lotoma in kljubovalno, provzročajo škodo. Po prečitanj^i tega referata je izbrano ufttsljstv<> na željo g, predsednik*, kikor gotovo tu<H po lastnem prepričanju, kolegijalno izrazil«« poročevalcu prisrčno priznanje. Njegov preo-
■ da posveča toliko nedorasle mladice, razkril mahoma še Le g.'ejte ga kako kako skrivoma iz-
log ie bil vspr^jet enoglasno — razun g. [ Število štrajkujočih znaša 2f>00. Včeraj pred-Sov cha, voditelja ljud. šole v Skednju, ki je | poludne so imeli štrajkovci ob 9. uri shod v con ra opažal, da so deška ročna dela nas- delavskem domu v ulici BoEcheto. Do konca
prot ia učatmu načrtu, češ, da majo otroci dovt 1 šole in da po šoli imajo pravic^, da se oddahnejo po svoje. Ako jih nasadimo ksk h postbnlh del* pripomore domišlija, da bo i > izdelovali ne samo smtšae ampak tudi ce lortojn3 in nemoralne predmete.
(Pride še.)
Židovska nesramnost. Poboj, ki so ga izv!Ši:i lsšsi tolovaji na dan sv. R. Telesa v R benbtrku in v katerem je izgubil svoje mlado življenje domačinec Ličen, so zavezniki suh tolovajev proslavili Ž3 po vsem svetu. Zadnja »Li Tribuna illurtrata«, izhajajoča v Rimu, prinaša eliko Rilienberka (Britcf ) in opis omenenjega tolovajstva. To zadnje pa je prikrojeno po tržaškem Židov
štrajka bodo imeli zidarji shod vsak dan, in s cer en dan ob 9. uri predpoludne, a naslednji dan ob G. uri zvečer.
Glede defraudaeije pritvrdki »Gon-drand«. Včeraj predpoludne je bil aretovan 31-!etni račuaar tvrdke »F.li Goudrand« Karol Laschntr, stanujoč v ulici Acquedotto št. 50, ker je na sumu, da je Bokriv na defraudaciji, katero je na škodo tvrdke Gon-drand zakrivil blagajnik Karol Cozzr, ki je potem pobegnil. Kadi te defraudaeije — či tatelji se gotovo še spominjajo — si je končal življenje pokojni Rudolf Herzel.
Porotno sodišče.
Včeraj ee je vršila razprava radi žalje-sk«m »P c lu« ter izglede, kakor bi bili1 Dja na čaBti potom tiska proti 35 letnemu
Rlenberžini — sami morilci, a italijanski resnični morilci — sama nedolžna jagnjeta! Ž »vska nesramnost si je upala poročati v R: m da ec ribenberški domačini napadli povsem m rne in kakor device nedolžne Abru-ceze, od kater,h da so enega celo — ubili !
VeSe nesramnosti menda ne zmore nobeno pleme na zlobnem svetu ! Za take lum-parije _,e sposoben le še umazani brezsramni čifutski novinar.
Tržaška podružnica »Slov. plan. društva: na Artvižah. Gotovo niso Artviže
Adolfu Bianchi in proti 33-letnemu Alojziju Gnalo in sicer na zatožbo dra. Ernesta Spa-donija. Prvi je bil tcžsn kakor pisec nekega Članka, priobSensga v listu »La R forma« iz dne 14. marca 1. 1903, a drugi kakor odgovorni urednik »Rifotme«.
Predsedoval je sodni svetnik Pedcrzolli, votanta sta bila sodna svetovalca Mosche in Rismondo. Tožbo ie zastopal sam tožiteli dr. Ernest Spfidoni podp ran po odv. dru. Perco. Oba toženca je branil dr. Gasparini.
V št. 21 lista »La R forma« iz dne 14.
—	Največi broneni kip na svetu je kip ruskega carja Peira Velikega v Petrogradu. — Težek je 1,100 000 kilogramov.
—	V Palestino roma vsako leto 30 do 40.000 Rusov.
—	6 tiri milijone kebrov so nabrali letos v št rib okrajih na severnem Češkem. Na vsak liter gre 370 kebrov.
Jedoakopravnost v Ameriki. Na prostoru, ki ga zavzema svetovna razstava v St. Louisu v severni Ameiiki, ne sme nije-den zamorec dobiti nikake jedi in nikake pijače, čeravno jih na tisoče obiskuje razstavo na dan !
Dete brez nog. V Harkanovcu na Hrvatskem je porodila neka žena možko dete brez nog, ki ima na desni roki samo dva prsta, palec in kazalec. Dete je povsam razvito in zlravo.
n: svojem vrhu sprejele še nikdar toliku 1 marca 1. 1903, je bil priobčen članek, v ka-
število slovenskih plaoincev, kaker so jih na zadnjem nedeljskem izletu tržaške podružnice. Močna ploha, ki je lila prejšnjo noč, osvežila je zrak ter ohladila prijetna pota po g zd čib. Brez veaceka napora (pa saj nisje tudi burja nekoliko pr ganjala) dospeli smo do cerKvice sv. Sccsrba, (817 m.), odkoder ee odp ra na vso etrani krasen razgled. Poseli *mo, ter ee okrepčali z dobrim gorskim zajutrkom, ki je bil pripravljen za cerkvico. A kmalu je bilo treba zapustiti tudi vrh in h-jd navzdol. Po lepih pot h, ki se vijejo preko va*'c Vareje in Barka zavili smo na cest co, ki vodi ob hribu z razgledom na Vrenuko dolino v Zavrhek. Komaj so se pa začuli valovi šumeče reke že co zadoneli v p<zlrav močni streli topičev. Po bratskem pozdravu nadžupana g. D'jjca zabeli orno v secci pri vodici lepo pripravljene prostora in razvila se je na obedu uprav živahna domača zabava. Vrstila se je zdravije i za zdravijco in zadotela marsikatera vesela pesmica. Kakor vs kdar, prihitdi po tudi to pot naši vrli členi iz Sežane in tudi ve5 gostov iz D vače. Le prehitro je potekel čaB in že se e bilo treba odpravjati na odhod. Zaseli smo v:z>ve, zagromeli so top č; in bratsko emo se poslovili od tega toli prijetnega kraja. Dolžnost nam je, da izrekanco o tem prisrčno zahvalo veleč. g. nadžuoanu J. Dojcu, kakor tudi našemu poverjeniku, g. naduČitelju Just.nu na lepem vsprejemu ter vsej prireditvi.
S trm je zaključila tržeška podružnica h v oje veče poletne društvene izleta, ker v £ratk«=m se razkrope ntši planinci na razne ve'e planinske izlete kakor Triglav, Mangart, Grintovec itd.
Z vseh teh planinskih potovanj obljubljeni ho nam pa že razni opisi in črtice, b katerimi lo neši podružnica zdraževala svoje o rimsken* čaeu na plan.nsk h večerih in predavanjih.
Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metodija, je določi, da se prodajalke na velikem semnja v »Nižjem Nov-gorodu« kostim i rajo. I parno, da te naša *ro-doljubke pomnože slavnost ter preskrbe slavnemu <bčnrtvu, da se bode krepčalo v tej i >š: hudi vreč ni. Zanimiva bo posebno plati aska koča«, kjer bodo naše planinke imele k.sr, s:aako, zjedeno pinjeno, mleko in še mneg > druzega. Vse na veselico, vsi na semenj !
Javna zahvala. Podpisana se v svojem m v menu svoje hčere najtopleje zahva-1 aje vsem enim dobrotnim darovalcem, ki so s Hvoj;mi prispevki pripomogli v to, da je podpisuna mogla nakupiti prepotrebno eia-^no nogo za 6Vojo hčer.
Bog p ati vsem !
Ana D o d i č.
teiem ee je trdilo, da je dr. Ernest SpadoDi v neki razpravi, ki ee je vršila vsled njegove zatožbe proti Camberju, zavel sodnike s tem, da je pregovoril neko pričo, da je pričala krivo njemu v prilog.
Takoj v početku razprave je toženec B.anchi izjavil, da je on sam odgovoren za vsebino onega članka, kajti ravno v isti dobi, ko je bil priobčen ta članek, je bil njegov sotoženec Alojzij Gnalo bolan in ni mogel izvrševati svtjih dolžnosti, kakor odgovorni urednik. Valed tega je dr. Perco za tožitelja izjavil, da odatopa ed tožbe proti Alojziju Gnalo. Sodišče je na to takoj proglasilo raz godbo nasproti Goalu ter ga oprostilo.
Toženec Bianchi je trdil, da dokaže resn čnost trditev onega članka. Zdravnik dr. Pattfcv mu je bil povedal, da ga je bil zdravnik dr. Marcus napros 1 naj stori uslugo dr. Spadoniju e tem, da gre k gospodični Ani P;ccini, katera je imela pričati v tedanji razpravi proti Camberju in jej naredi spričevalo, da je bolna in da ne more priti na razpravo. Šel je k Ani Piccini, i a ker jo je našel jako razburjeno, jej je res nared 1 epr.čevalo. Ker ni prišla Ana Piccin , je bila tedaj razprava odgodjena do prihodnjega zasedanja porotnega sodišča. Par dni pred drugo razpravo je pa dr. Pattay dobil vabilo, naj pride k Ani P cc.ni. Sel je, a Ana Pic cici ga je prosila, naj jej zopet naredi spričevalo. Ker jo je pa naš^l zlravo, jej dr. Pattav ni hotel naredili zahtevanega spričevala, na kar ga je ona začela pros ti, naj stori to uslugo dru. Spadoniju, ki je pripravljen to uslugo tudi plačati.
Na to je bil zaslišan dr. Spadoni, ki je priznal, da je res dal prvikrat naprositi dra. Pattaya glede omenjenega spričevala, a to le vsled ž;lje Ane Piccini. O piolnji glede drugega spričevala ni vedel nič.
Dr. Pat>ey, zaslišan kakor priča je potrdil, kar je že povedal toženec. I>jdal je še, da je on tedaj, ko ga je dr. Mart u 3 prosil, naj gr6 k Ani Piccini, vprašal, če je-li kaj resnice na tem, kar je trdil Camber o dru. Spadoniju, na kar mu je dr. Marcu? odgovoril : »Žalibog, da ! Spadoai joče doma kakor kako tele !«
Na zahtevo tožitelja je sodišče ukranilo, da se zasliši kakor priča Ana Piccini. Ker je pa ta bo na in ni mogla priti na rapravo, je bila razprava odgodjena za par dni.
Trgfovma.
Borzna poročila dne 20. junija.
Tržaška borza.
i
Napoleoni K 1S.99 19.03, angiežke lire K —j do —.—, London icratek termin K 239.30 239.70 ;
Francija K 94.91—95.10, Italija K 96.-- 95.JO |
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.4^, nemški bankovci K —— —-— a vatri jaka. ednotna renta K 99.15 — 99.40, ogrska kronska renta K 97.— 97.30, italijanska renta K 101.50 102.— kreditne akcije K 640-— — 642.—
državne železnice K 633.--- 635.—, Lombardi K
79.— —f Lloydove akcije K 687 —697.— —
Srečke: Tisa K. 320.---326.—, Kredit K 463.—
do 475. Bodenkredit 1880 K 297 — 306.—, Bo-denkredit 1889 K 290.— 297.—, Turške K 127.— do 129.— Srbske —.— do —.—.
Dunajska oorza ob 2. uri popol. :
veliko število Tržaeanov. Bratski »Goriški Sokol« priredi poseben vlak, katerega se lahko poslužijo tudi Tržačin-. Namen tem vrstam je opozoriti brat? Sokole in drugo slavno občinstvo na ta vlak. Isti odhaja v soboto dne 1(3. julija ob 1. uri in 15 minut iz Gorice, dospe v Ljubljano k slavnostnemu sprejemu ob 6. in pol zvecjr. V ponedeljek : odhod iz Ljubljane (»b 10. uri zjutraj v Po- ' stojno, kjer bode ogled sloveče jame. Po-vratek v Gorico ob 8. uri zvečer. Voznica iz Gorice v Ljubljano tja in nazaj 6 K 70 vin. Za Tržačane in okoličanske izletnike bi bilo najprimerneje, da vstopijo na Opčinah. Na-proseni so vsi, bratje Sjkoli in tudi drugo slavno občinstvo, da ss najkasneje do 26. t. m. javijo pri tajniku »Trž. Sokola«, bratu D.-ag. P^dreaa (ul. Comaierciaie 13, II) osebno ali pa pismenim potom. Istočasno pa morajo položiti kavcijo o.i 5 kron. Na prijave brez kavcije Be ne^bo jemalo ozira. Rok je zato določen tako krstio, ker je ravnateljstvo južne železnice dalo termin samo do £8. junija.
ODBOR
>Trž. Sjkolac.
Državni dolg v papirju n „ v srebru Avstrijska renta v zlatu
n „ v kronah 4 0/o Avat. investicijska renta 31/,6/, Ogrska renta v zlatu 4°/0 n	„v kronah 4*/e
„ renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr.
100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
pred včeraj 99.65 99.70 11* 35 99. <0 90.75 117.05 97.15 88.85 1616.— 640.— 239 37 V,
dane«i 99.70 99.70 118 20 99.30 90.80 1 iS.Ob 97.15 88.85 1620.— 640-— 239.35 117.32'/; H7.30 23.46 " 23.46 19.03 19.— 94.92 V, 94.— 11.3 L 1131
Dr. N. Fertilio
!
specijalist za bolezni nosa, grla in ušes.
TRST.
U I. Torre bianca 45
(vogal Torrcnte).
ORD1NUJE: od 9—11 preup.: o—4 pop.
od 4—5 pop. brezplačno.
Razne vesti.
—	N a j s t a r e j a mesta. Rim ima 2684 let ; Marsiljanci na francozkem trdijo, da je njihovo mesti staro 2500 let.
—	Ćadno praznoverje. V Benetkah vlada praznoverje, da prinaša srečo
ona številka sobe v gjstilni, v kateri je umrl V Opatij* j« hUo od dne 1. septembra gost, ako se jo tako stavi v loterijo, i m. do vštet« g* 15. junija 1904. 174521 — Švedskiglavni proizvod oseb. Od 1». junija px do vštetega 15. junija - je le- ; izvaža se ga na leto za približno
je prirastlo 229 oseb. Dne 15. junija je bilo 140 milijonov kron.
navz-* h 601 o-eb.	- N e k i p r i j a t e 1 j p t i c piše,
Str»jk zidarjev traja dalje. Včeraj je da se zamore v t hi noči dobro shsati slaviš o i« Trata še kakih 50 vdarjev tujcev. 1 čevo petje na kilometer in pjl daljave.
Parižka In londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.72 5®/0 italijanska renta * 10^.15, Spanaki eiterieur 87.60 akcije otoaaanake banke 588.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železnice
__Lombardi 35-— unificirana turška renta 86 —
menjice na London 251.95, avstrijska zlata renta 101.— ogrska 4°/0 zlata r^nta 101.70, Lftnderbanb
_turške srečke 123 50, parižka banka 11.47,
italijanske moridijonalne akcije 725 —, akcije Kio Tinto 13.26. Trdna.
London. (Sklep) Konsolidiran dolg 903 , Lombardi 31/* srebro 259/16, Spaaska renta 87 -lta-liianska renta 1031/-, tržni diskont 2V1G, menjice na Dunaju —dohodki banke 14.000 izplačila bank-—.—. Mirna.
Tržna poročila 20. junija.
Budimpešta. Pšenica za oktober 8.96 do 8.97. Rž za oktober 6.76 do 6.80. Oves za oktober / 6.11 do 6.12 Koruza za julij 5.23 do 5.2 4, za avgust 5.34 do 5.35.
Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, ugodneje. Prodaja 14.000 meterskih stot., ob odpretiu vzdržano, za 5 stot. zvišanja Draga žita ugodneje. Vreme: oblačno.
Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good av« rage za tek. mesec po 50 kg 41.25 frk, za sept. 42.-.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo1 average za julij 3.1*/,, za september 34- za dec. 35a/"za marec 3fi3/,, vzdržano. - Kava Rio navadna loco 33—36, navadna reelna 37-39, navadna dobru 40—42.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za junij 18^15, za julij 18.40, za sept 18.70. za oktober 18.95 «. dec. 18.90, za marec. 19.20. Stalno. \ reme : oblačno.
London. Sladkor iz repe surov 91/« Sb Java 10.6— Sh. Stalno.
Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptne
K 66.50 do 68.00, za september K	do — marec-avg. 66.50 do 68.— Concaasč m Mehepj).-promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— dr _.—t marec-avg. 68.30 do 69.30.
New-York. fOtvorjenje,) Kava Rio z» bo-Uče dobave, vzdržano 5 stotink z .išanja. nespremenjeno.
Pariz. Rž za tekoći mesec 14 25, rž z* julij 14.25, za julij-avgust 14.25, za september-de-cember 14.15 .mirno). — Pšenica za tekoči mesec 20.10, za julij 2O.05, za julij-avgust 20.10, z» september-december 20.10 (mirno). — Moka za tekoči mesec 27.50 za julij 27 75, za juljl-avg. 27 85 za september-december 27.40 (mirno). Repično olje za tekoči mesec ^7.75, za julij 47. <5 zs julij-avg 48 —, za sept.-december 4^.2n (stalno. goirit za tekoči mesec 42 —, za julij 42.50, za julij-avg. 42.—, za sept.-december 36.25 (trdno).
Sladkor surov 88° uso nov 24---24", (m^rno), bel
za tekoči mesec 271/«, za julij 273/8, za ju avgust 27*/* z« okt.-jan. 283/4, (stalno), rafiniran 60l,a- -61 Vreme: lepo.
Froda se
zaloga vina, ena liiša s krčmo v Vipavi, ena liiša s kremo pri Buzetu v Istri in en dvorec (vila) v Kozini. Ustmeno ali pismeno se je obrniti na g. A n t o n a S o r 1 i, trgovinska kavarna v Trstu.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
uiica Tesa št. 52. A.--
(v lastni hiši.)
ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Ceue, da se ni bati iiik&ko ko&kurenc®.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Zlnatrcv&a cenit br^spI&Sno In frisJko.
TOVARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
Velikansko skladišče ia razstava
pohištva in tapetarij
-— TRST ——-
ulica Malcanton št v. i.
po zelo nizkih cenali.
Bratje Sokoli !
Dne 17., 18 in 19. julija t J. vršil ee bo II. vseslovenski bc-kolski shod v I/ubijani. Slovenski narod z vseh deže'ui leltži ee tepa v^e-iokol-kegii ehoda. Naša prietol niča, bela Ljubljana, in posebno še »Ljub. Sjkol« delajo priprave zi 6 m do-stoicejsi in lepši sprejem svojih bratov iz veeh s'ovensk h krajev osobito pa za bratski sprejem naš h bratov Cehov, Hrvatov, Poljakov itd. Gotovo se utle eži tega sht da tudi
Ivan Bellemo
kolar in sedlar v Kopru
pr pcroea si. občinstva svojo delavnico za iz-deiavanje kolarsKo Hpdlarskegi <lela. na^rvo novih kočij ; istud bno popravlja vsako dtlo te stroke po najni*ii oeni.
naravna
alkalična kislina
I
ulica S. giovanni št. 16.
^Goc------ Telofon Št. 1632.
Odprta celo noč.
Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov.
"S^^eiPnia mvarovanje človeškega živ-jerjfc f.*i nfnrj»ynf>vratiiej5ih VomV»injM,v jah peni tHko ugodnimi pogoji, to noben druga zavarovalnica Zinuti je agodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi ee vplačili.
Vsak član ima pc »teku petih let pravico i o dividende.

SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 29,217.69i.46 K Izplačano odškodnine: 78,324.62317 K
Po velikosti drutra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VrtA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop V Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine pr o požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Pr ro primorsko podjetje za	j
prevažanje pohištva m speditijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono St. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono št. 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- In inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje prcteeto?, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse proge. )----
Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen- skladišča.
amr Edini tržaški *avod za	„VACUMGLtM^£R.
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROG	—
a^F"" Tovna postrežba in nizke cene.
bC o
3
ea X
®
<B •d
Cđ d
o
7?
Svoji k svojim !
M. Stoppar v Trstu
ulica S. Giacomo 7 (Corso)
priporoča svojo novo
preurejeno pekarno in sladčičarno
Za birmo: kolače, slaeeice vsake vrste in sveže.
Tu- in inozemska vina v buteljkah.
Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu.
PA110BR0DXA PLOVIDBA
Serafin Topie in dr.
S 15. junijem 1905 se je uvedla s parobrodom
VILA
i^Jovarna pohištva Ugnacij Kron, Trst,
nI. Cassa di Rlsparmio 5
— Telefon StT. 21«. —
W
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecehiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča »vejo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
brza proga TRST—KOTOR
tikajoča Lošinj mali, Zadar, Spljet, Vis, KorČul in Gruž Odlazi iz Trsta vsako sredo ob 8. uri zveč?r	| Odlazi iz Kotora v^ako soboto ob 7. uri zjutraj
Dolazi v Kotor vsaki petek ob 3. uri zvečer j Dolazi v Trst vsak ponedeljek ob 7. uri zjutraj.
S 24. junijem 1004 se pa tivecle tedenska proga TRST—METKOVIĆ tikajoča Izolo, Piran, Rovinj, Lošinj mali, Zadar, Biograd, Trogir. Kaštel, Spljet, Vis, Makarska in Trpanj, Odlaz iz Trsia vsaki petek ob 8. uri zjutraj	• Odlaz iz Metkovića vsak ponedeljek ob 10. uri zj.
Dolaz v Metković vsako nedeljo ob 4. uri pop. j Dola? v Trst vsako sredo ob !>. uri zjutraj.
Ostane tud? za naprej nespremenjena brza poštna proga TRST—KORčUL, t'kajoča Pulj, Lošinj mali, Zadar, Spljet, Bol, Jelšo, Starigrad, Hvar, Vis, Komiž, Veloluko in Lastvo. Odlaz iz Trsta vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj. | Djlaz v Tr,t vsak petek ob 7. uri zjutraj.
Za 7£oraj imenovane proge se sprejemajo potniki I., IT. in III. razreda s 50'Yo popustom tarifne cene in sicer :
iz Trsta v Kotor	1	iz Trsta v Lošiuj mali
L ra/.r. K 19.50, II. razr. K 13.60, III. razr. K 7.80 [ I. razr. K 4.-20, II. razr. K o.—, III. razr. K 160 Postelja za vsako noč K 1.—. Obed na parobrodu K 2.40, večerja Iv 2 — brez pijače.
Pristanišče parobrodov v Trstu na pomolu Giuseppina.
Gospodom uradnike m, trgovskim potnikom, dijakom itd. se dovoli še po?ebni popust. Za prevozni listek
tja in nazaj (veljaven 1 mesec) 20n/„ popusta.
Potniki naj se obrnejo na Agencijo v ulici Vincenso Bellini 1 (Palača Carciotti) Tel. 1521.

V oblastveno dovoljeni šoli za
izpite vojaških prostovoljcev
se je ustanovil
brzi oddelek, da se omogoči položiti ta važen izpit že 21. septembra t, 1. Pojasnila daje
VODSTVO, ul. Ponterosso 9.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
ularatdj r. kr. redarji Tene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in >Lhidiše. e. kr. prh. Ilovd. »rož, e. kr. linaaeue straž« v Tt>tu. Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše voščilo <l*ik>> =
fredin
Cene nizke. Postrežba točna.

^mlmmmm
M. SALARINI
v ulici Fonte della Fatbra St. 13.
(Vogal ul. Torrente.)
1'iva zalosa izgotovljenih oblek za moške, dečVe in otroke. Jope črne in barvane v velikem izbir u nadalje bele od patena in platna, kostumi sa i u il platneni za otrokf. Veli k izbor soovij za obleke po meri, ki se izgoto\e v lastnej kiojačnici; 600 obit-K po K JO za moške, 400 po K S za dečke. Za log-i je vedno obložena z iz jelki najboljših tjvareu C'eike Kormina in Cervinjana.
PODRUŽNICA;
„ALLA CITTA DI LONDEA"
ni. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca)
UEAE
F. PERTOT
v Trstu, ul. Poste 11110ve št, 3. priporoča vel ki izbo- ur: Omfga, Sehuff hausf* LongriiM1?, Tavnnnes itd., kakor tuHi zlfit«, srebrne in kovinske ure za
prospe. — Ishor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah.
V novi pikjaMci pohištva
uilici Madonnina št. 15 u Trstu
se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni.
j = Pariške higijenične posebnosti. =
-I- V. Keich'5 Kachu Dunaj
I. Adlergasse štv. i.
Diskretne pošiljatve na poskušnjo od 2 K naprej za ducat.
WW Vsi predmeti za negovanje bolnikov.
norej
Cetie vžigalic :
!> i 1 orijr- zaboj h 500 zavitki (norajal) Iv 48*— franko Ljubljana L)0/o popusta.


Grand Restaurant Hacker
Sv. Ivana trg štv. 5.
Krasen vrt. Velika dvorana.
9
>alasr pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne !	Največji konfort!	Postrežba točna
«
C
C3

VŽIGALICE družbe Cirila m Metoda 1 Zaloga pri Jv.Perdanci v Ljubljani
no
CD
O Q_
1 or g. zaboj « 500 zav. (Ftaming) K b'2m-— franko Lit.hlinna, popusta 2°/0.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v
Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K l.OOO.OOO
I u
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečko prot! kurznl -	Izgubi ■ —
Kupuje in prodaja	Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrodcostne papirje in vnovčuje Kapale •m Trste rent, eaat&Tnih pisem, prijoritet, komunalnih [ji__»upone	—_
obligacij, srečk, delnic, Talu^ noTcer in devi«.	Vlnkuluje In dlvl ikuluja vojaške ienltnineke kavcije.
^rome«e Udaja k vsakemu žrebanju. |i	B^uompt in tmkmamo mmnto. -mm iT* Bornim naroči: m
— ——-------- -..... - - -
LJUBLJANI
s
Podružnica v Spljetu
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do . —■■	dne vzdiga.	:
Promet m deki in nakaznicami.
1