OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE TURIZEM Informativno glasilo Slovenske nacionalne turistične organizacije št. 41, letnik V, marec 2000 NAPOVEDNIK: • Sejmi in borze 2 - Foto reportaža o animatorj ih in informatorjih, silna (tržna) moč neposrednega stika . .. ........................... 2 . in 3. stran • Raziskava o potovanjih Evropejcev v letu 1999 -Kdo potuje? Vsak drugi Evropejec ........................ .... .. .. .......... .. ............. ........... 4. stran • Potovanja domačega turista - Slovenski turisti leta 1999 doma in na tujem, Anketa o potovalnih navadah Slovencev že v letu 2000 ... .... . ... ..... ............. .. ................... ....... ...... ................... ............. ............... ..... ..... ..... .. .. .. .... .. .... ..... ........ .. .. ............ ... .... . 5. stran • Turistični slogani - Doug Lansky je v reviji Vagabond na sebi lasten način ocenjeval tu r isti čne .slogane .. .. .. .. .................. .... .. ..... 6. stran • Novice iz SNTO in od drugod .. .. .... .... ... .. .. .. ............ .. ....... .. .. .. ................... ..... .... ......................... .. .. ..... .... ... .... ....................... .. ...... 7. stran • Zadnja stran - SNTO s produktom porok vzbudila zanimanje tujih medijev in TO, S ko lesom na tekmo brez meja, Playing Together po Japonsko, V novem katalogu ponudba slovenskih gradov in dvorcev, Juhu, počitnice so tu !, Kje je kdo, Slovenija na kratko . .. ... 8. stran Najpomembnejši turistični številčni utrinki iz 1TB Berlin 'It WTO napoveduje, da se bo obseg evropskega turizma v 20 letih podvojil. • Mednarodni prihodi v Evropo bi naj narasli iz 386 milijonov v letu 1999 na 717 milijonov do leta 2020, po povprečni letni stopnji 3 odstotke. ,:. Svetovni turizem bo do leta 2010 naraščal po 4,2 odstotni stopnj i, do leta 2020 pa po 4,5 odstotni. * Do leta 2020 bi naj vsak tretji obiskovalec Evrope za svoj cilj izbral Srednjo ali Vzhodno Evropo. 'It WTO napoveduje, da bo za Rusijo in Hrvaško Slovenija beležila največjo letno stopnjo rasti (6,2 odstotno). • Doleta 2020 se bodo več kot podvojila potovanja Evropejcev v tujino - iz 350 milijonov v letu 1999 na 728 mili - jonov v 20 letih. ,:. Okoli 85 % Evropejcev si bo za svojo destinacijo izbralo drugo evropsko državo, odstotek prekomorskih poto- vanj pa se bo povečal iz 12 na 15 odstotkov oziroma na 108 milijonov evropskih prekomorskih popotnikov letno. * Povprčni evropski popotnik, ki je v letu 1999 potoval v tujino, je star 48,1 leta. 'It Le vsak četrt i turist se zavaruje proti številnim tveganjem, ki ga lahko doletijo med potovanjem ali med bivanjem na tujem. • V letu 1999 je probleme z zdravjem, ki so zahtevali takojšnje zdravljenje, imel kar vsaki sedmi turist, vsak osmi je imel prometno nesrečo ali pa je bil žrtev napada ali kraje. ,:. Evropejci so v letu 1999 preko interneta opravili 5 milijonov rezervacij. 'It število preko svetovnega medmrežja opravljenih rezervacij se je lani povečalo za 300 odstotkov. • Celo najbolj konzervativne napovedi govorijo o 20 milijonih preko interneta bukiranih potovanjih Evropejcev najkasneje do leta 2003. ,:. Danes med surfanjem po internetu opravi dejansko rezervacijo le vsak šesti deskar. * Vsako leto se na križarjenje poda več kot 7 milijonov turistov. 'It Vse bolj popularna postajajo tudi rečna potovanja, za katere se vsako leto odloči več kot 2 milijona ljudi. ,:. Današnji šestdesetletniki potujejo enako intenzivno, kot so včas i h štiridesetletniki. /' ·:.:.·. . ...•-·- - "fin Bi[3chen Mambo No.5": Alo Alo Štrajh trio v akciji, med izvedbo njihovega "ITB hita", povezanke med Mambom in nemškim šlagerjem fin Bie[3chen Frieden. Medtem ko je vzdušje na sprejemu v Hotelu Berlin oblikovala glasba Avsenikov, je na slovenski stojnici na 1TB Berlin za pravo grajsko vzdušje poskrbel Alo Alo Štrajh trio. Na njihovi levi Guttenbergova tiskarska stiskalnica. V ozadju podoba Grad Hotela Otočec, ki je poskrbel za grajsko počutje gostov na slovenski stojnici. SNTO v razpisu sofinanciranju namenila 75 milijonov tolarjev Slovenska nacionalna turistična organizacija je 10. marca 2000, v Uradnem listu Republike Slovenije objavila javni razpis za sofinanciranje izvajanja programov tržnega komuniciranja, produkcije prodajnih katalogov in prospektnih publikacij ter programov pridobivanja mednarodnih kongresov, v skupni višini 75 milijonov tolarjev. Razpisana sred- stva znašajo približno osem odstotkov sredstev, ki jih ima SNTO letos za področje promocije. Prvo odpiranje bo 11. apri- la, drugo pa 29. avgusta 2000. Sredstva bodo namen Jena samo aktivnostim v tujini, prednost pa bodo imeli programi na trgih Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, Svice, ZDA in Kanade, Nizozemske in Belgije, Velike Britanije in Irske. Višina sofinanciranja ne bo presegla 60 odstotkov vrednosti predlaganega programa, kar bo v absolutni številki znašalo 400.000 SIT oziroma 700.000 SIT v posebnem primeru produkcije specializiranega prodajnega kataloga za Slovenijo. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe in podjetniki posamezniki iz turističnega gospodarstva, ki imajo sedež v Slo- veniji: turistični organizatorji potovanj oziroma receptivne turistične agencije in druga turistična podjetja (hoteli, zdra- vilišča, gostinski in prenočitveni obrati), regionalne turistične organizacije (RTO), področne turistične organizacije (PTO) in lokalne turistične organizacije (L TO), organizatorji kongresov ter druge pravne ali fizične osebe, ki so registri- rane za opravljanje dejavnosti. Posamezni upravičenci lahko kandidirajo z več programi, vendar z vsakim ločeno - tako bo en program predstavljal eno vlogo. Razpisno dokumentacijo in dodatne informacije za je mogoče dobiti na sedežu Slovenske nacionalne turistične organizaci- je, ri Klari Hauko ali Iztoku Altbaue ·u na telefonu o61189 18 40. Celje - skladišče Per n m r- L., m . II 17936/2000 ll11111111111111111111111111111111111111111111111111111 5000008220, 41 COBISS m Komentar Predstava pa se nadaljuje ... Medtem ko se na odru (turističnem trgu) odvija profesionalno za- stavljena, organizirana in izvajana predstava, ki gledalcem (potencialnim turistom) več ali manj daje tisto, zaradi česar so se odločili, da si jo ogledajo, pa je vse preveč pogledov in pozornosti nekaterih obrnjeno v njeno zakulisje. Usmerjanje dragocene energije v obravnavo in analizira- nje nečesa, kar za predstavo na odru ni odločilnega pomena, je v dani si- tuaciji moteče ali pa že kar na meji neracionalnega. Predstava se namreč nadaljuje in smiselno je edino razmišljanje, kako jo še izboljšati in s tem povečati verjetnost, da bodo zastavljeni cilji slovenskega turizma v tem letu realizirani. Nekako takole bi lahko karikirali zdajšnje dogajanje v slovenskem turizmu, ki se odvija okoli (nove?) Slovenske nacionalne turistične orga- nizacije. Kljub temu, da na SNTO redno spremljamo vso pestrost zapletov in razpletov, ki se nas vendarle neposredno tičejo, pa je najpomemb- nejše prav to, da nas pri našem delu ne omejujejo in da vso svojo energi- jo - kot že vsa štiri leta od ustanovitve Centra za promocijo turizma Slovenije - usmerjamo zgolj v strokovno delo, v izvajanje našega progra- ma dela. Tega vsako leto znova pripravljamo v tesnem sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom in torej predstavlja in uresničuje interese slovenskega turizma. SNTO že od 1. januarja 2000 dosledno izvaja aktivnosti, kot so vse- binsko in finančno natančno opredeljene v Načrtu trženja slovenske tu- ristične ponudbe za leto 2000, seveda pa se tudi sproti - v okviru strateških promocijskih, razvojnih in trženjskih smernic ter finančnih in kadrovskih možnosti - odziva svojim natančno opredeljenim trgom in tako izvaja tudi aktivnosti, ki jih lani, ko je načrt nastajal, še nismo mogli vključiti v program dela. Tako je za nami aktivna udeležba na seriji osmih delavnic na ameriškem trgu, aktivnosti v okviru slovenskega tedna na Japonskem v obliki sodelovanja na treh delavnicah, poslovni konferenci, razstavi in tednu slovenske kuhinje, samostojno ali skupaj s slovenskim turističnim gospodarstvom smo izvedli že nekaj študijskih obiskov skupin tujih organizatorjev potovanj, akcij pospeševanja prodaje, v naši organizaciji je Slovenijo do druge tretjine marca obiskalo že več kot So novinarjev, od tega že štiri televizijske ekipe. Organizirali smo nastope slovenskega turizma na kar enajstih od osemnajstih (kolikor jih je v letošnjem načrtu) turističnih sejmih in borzah ter na šestih od osmih se- jmih, kjer se prav tako, čeprav v manjšem obsegu predstavlja slovenska turistična ponudba pod krovno znamko slovenskega turizma, glede na jasno izražene želje pa smo kljub temu, da je nastop na skandinavskem trgu izpadel iz programa, te dni sodelovali tudi na sejmu v Goteburgu. Ob tem vsekakor ne smemo pozabiti na številne obsejemske dejavnosti, kot so razni sprejemi in posebni dogodki za naše partnerje, aktivno delo zor- ganizatorji potovanj, novinarji, oglaševanje itd. Sredi marca je odmeval slovenski nastop na berlinski borzi in predstavitev Slovenije z dvema ted- noma kulinarike in vin v uglednem berlinskem hotelu. Ker dober glas seže v deveto vas, se je poleg odličnih odzivov zadovoljnih gostov in vod- stva Hotela Berlin za tovrstno predstavitev Slovenije v francoski prestol- nici že zanimal pomočnik generalnega direktorja pariškega Hotela Ritz, ki bi z veseljem obogatil ponudbo tega hotela z našimi jedmi in pred- stavitvijo slovenske turistične ponudbe. In če nanizamo še nekaj iz dela v prvih treh mesecih letošnjega leta. S postavitvijo prvih panojev in infor- macijske table se začenja uresničevanje projekta TiPS na terenu, prospektni materiali slovenskega turizma so bogatejši še za dva nova produktna kataloga, zasnovali smo in tik pred začetkom je letošnja akcija na domačem trgu II Dobrodošli doma 11 , v Uradnem listu je bil objavljen razpis za sofinanciranje programov itd. Želel bi poudariti, da je v preteklih štirih letih CPTS projektno pove- zoval slovensko turistično gospodarstvo na promocijski, informacijski in produktni ravni in tako s konkretnimi, usklajenimi projekti več ali manj uspešno združeval njegov interes. Samo v letu 1999 je CPTS s sloven- skim turističnim gospodarstvom na trgu realiziral več kot 1000 skupnih projektov. Na koncu lahko ugotovim, da se predstava na odru nadaljuje, s tem da resnična pravila igre diktira ponudba in povpraševanje, diktira jih in- teres vseh partnerjev, ki so interesno vpleteni v sklepanje poslov, katerih izključni cilj v turizmu je zadovoljiti gosta in svojemu podjetju pridelati dobiček. Nacionalna institucionalna nadgradnja pa ne diktira, ampak ust- varja le ustrezne pogoje, vzpodbude in s tem tudi ustvarjalno klimo za realizacijo tega osnovnega cilja. Vsako razmišljanje in delovanje v obratni smeri je za razvoj slovenskega turizma lahko zelo škodljivo. Franci Križan c:::__ _____ _ 2 SEJMI IN BORZE 2. · O ANIMATORJIH IN INFORMATORJIH Sitna (tržna) moč neposrednega stika Rok V. Klančnik čeprav se število rezervacij, da o J!t·omociji 11a medmt'ežj11 niti ne govori11w, vsako leto prav nesramno povečuje, internet v turistični trgovini nikoli ne bo zamenjal osebnega, neposrednega stika. Če smo pre1snji mesec govorili o sejemskih stojnicah, se bomo danes posvetili infonnatorjetn in animatorjem, torej tistim, ki vzb11jajo zanimanje in pomenijo mostiček med zanimanjem in pmilajo. Internet je čudovita stvar. Človek se udobno namesti v naslonjaču, z levico vsake toli- ko dvigne skodelico kapučina ali česarkoli, z desnico pa boža miško in klika. Z nekaj dobrega vetra lahko prideska prav v vsak, še tako skrit turistični kotiček na tem svetu. Toda. Kdo rezervira destinacije kar po medmrežju? Tisti, ki izjemno dobro pozna bodisi turističnega agenta ali pa destinacijo. Vendar je tako dobro poznavanje dokaj redko, zato za zlasti manj znane in manj nagnetene turistične cilje, med katere sodi tudi Slo- venija, nikakor ne zadošča internet. Sodelovanje slovenskega turističnega gospodar- stva na mednarodnih turističnih sejmih in borzah je ključnega pomena prav zaradi osebnega stika, srečanja s partnerji in neznanci, pa tudi med seboj. Gre za tisto, že dalj časa znano moč osebnega stika, stiska rok, pogleda, pogovora, zdravice s kupico vina ... , ki je internet ne bo mogel nikoli povsem zamenjati. Letos bo Slovenska nacionalna turistična organizacija organizirala skupno 18 predstavitev na turističnih sejmih in borzah (plus osem najemov informativnih točk na sejmih), kar je za devet manj kot leta 1999. Za zmanjšanje števila se je odločil upravni odbor (še) Centra za promocijo turizma Slovenije, ker "da je sodelovanje na sejmih in borzah drago in ne dovolj učinkovito", s čimer pa se v slovenskem turističnem gospodarstvu očitno ne strinjajo, saj na SNTO iz gospodarstva redno dobivamo predloge o sodelovanju na različnih sejmih in borzah, kjer še nismo bili, ali pa smo že uspešno nastopali in potem z obiski prenehali. Najbolj aktualen (časovno) primer je sodelovanje na sejmu na švedskem trgu TUR v Gotenburgu, ki poteka v zadnji tretjini marca. Tega sej - ma se je SNTO v preteklosti zaradi perspektivnosti skandinavskega trga že udeleževala, zaradi omejevanja števila sejmov pa je izpadel iz Načrta tržen ja za leto 2000. Na zahtevo slovenskega tu rističnega gospodarstva je Slovenija marca v okviru akcij pospeševanja prodaje sodelovala tudi na tem sejmu. Če so sejemske (borzne) stojnice tisti dejavnik, ki v procesu AIDA (attention, interest, desire, action) turističnega marketinga povzroča A - pozornost, potem so informatorji in animatorji tisti, ki povzročajo 1 - interes, zanimanje, celo željo po obisku določene destinacije. Na koncu pride še A- akcija, torej konkretna prodaja ali dogovor, zanj pa so zadolženi predstavniki turističnega gospodarstva na stojnici . Kakšna je torej vloga informatorjev in animatorjev? So to iste osebe? Kje se gibljejo, kako so oblečeni, kaj počno? Razlika med informator- ji in animatorji je najprej v tem, da so informatorji tisti, predvsem mladi in čedni ljudje (če predstavljajo destinacije, torej cele dežele ali kraje) oziroma predstavniki svojih podjetij, ki so dobro usposobljeni za predstavljanje cilja ali podjetja, dobro govorijo je- zik (ali več jezikov) trga, na katerem delujejo in se predvsem dobro znajdejo v vodenju zainteresirane osebe k prodajnemu referentu, vodji prodaje ali karkoli že. Od tam na- prej pa se posel dogaja na drugačni, komercialni ravni. Informatorji imajo fi ksno delov- no mesto - za informativnim pultom, ki se kar šibijo od razstavljenega gradiva, pro- spektov in podobno. Informatorji naj bi bili urejeni, lepo, a primerno poslovno obleče ­ ni, pomembne so vse podrobnosti, tudi to, če imajo čiste čevlje, urejene nohte in pod- očnjake. Slovenska nacionalna turistična organizacija na te podrobnosti zelo dobro pazi, tako naši informatorji (toda tudi vsi ostali ne) na primer ne smejo na stojnici kadi- ti, vedno morajo biti nasmejani in urejeni. Informatorji pa so lahko v nekaterih primerih tudi animatorji, tako kot naši na pravkar minuli 1TB 2000. Animatorji imajo gibljivo delovno mesto, praviloma se gibljejo zunaj svoje stojnice, a ne predaleč, kajti v vsakem trenutku morajo znati usmeriti zainteresi- ranega k dodatnim informacijam. Animatorji ne;·potrebujejo dobrega znanja jezika t r- ga, saj animirajo z obleko, pojavnostjo, pačenjem ali celo s samim obstojem. Animatorji naj bi bili prav prijetni ljudje, všečni , večinoma so to ženske, in sicer mlade in privlačne. Zakaj? Zato ker še vedno velja, da je večina odločevalcev na turističnem trgu in večina kupcev, moškega spola. Res je, nikakor ne moremo mimo dejstva, da je prikrita erotičnost zelo pogost, pa tudi učinkovit marketinški element, pa najsi gre za sejemsko stojnico (črno - bele fotografije Helmuta Newtona na stojnici Kongresnega urada Firenc), naslovnico kataloga prestižnih križarjenj družbe Valtur (glej sliko desno zgoraj.0 ali pa za animator(ke). To velja predvsem za borze, na turističnih sejmih, ki so odprti za splošno javnost, pa je večina animatorjev moških, med animatorji pa je tudi mnogo pajacov, opic, klovnov, maškar in podobnega. Tudi to ima svoj vzrok: v (zahodno)evropskih potovalnih nava- dah velja, da o cilju počitnic odločajo ženske (imajo več časa za raziskovanje ponudb, so bolj dovzetne za vplive prijateljic, pogosteje so izpostavljene vplivu televizij in po- dobno), ki pa so zelo dovzetne za želje otrok, ti pa imajo radi klovne, možice na hodu- ljah in podobno. Dovolj je že, da takšen animator usmeri pozornost potencialnih turis- tov ali partnerjev na točno določeno destinacijo (" attention "), kjer jih prevzamejo v "nadaljnjo obdelavo" informatorji (" interest "), ki jim posredujejo čim bolj atraktivne informacije o destinaciji in vzbudijo željo ("desire"), zadaj, na stojnici, pa je že pri- pravljen vodja prodaje določenega hotela, ki bo to željo skušal spremeniti v "akcijo", torej v prodajo. Prikrita erotičn ost vse bolj pogost, pa tudi učinkovit marketinški element (naslovnica katalo- ga prestižnih križarjenj družbe Valtur). Erotičnost? Ja, ampak ne samo v razmerju "boy-girl" . V zadnjih desetih letih je v neverjetnem porastu tako imenovani "gay" turizem, ki se je na zadnji 1TB de- klariral, na enem najbolje obiska- nih sp rejemov, v Klubu Banana, kot najbolj perspektivni sektor potovalne industrije. Usmerja ga "lnternational Gay an Lesbian Travel Association" s sedežem v San Franciscu, ki ima že več kot 1100 članov, med drugim tudi vse največje svetovne letalske druž- be, hotelske verige in podobno. IGLTA je nastala leta 1983, kot združenje 25 majhnih turističnih agencij in hotelov, ki svoj pro- dukt namenjajo hqmoseksualne- mu trgu. Toda poglejmo si nekaj najbolj zanimivih informatorjev in animatorjev, ki smo jih spoznali na nedavnih turističnih sejn,ih in borzah. ( Slovenska srednjeveška četica : (od leve) Aleš (asistent v oddel- ku sejemskih in borznih nasto- pov na SNTO), Karmen (infor- matorka SNTO), ponosna šefica Vesna (vodja sejemskih in borz- nih nastopov na SNTO), Peter (informator SNTO), Jasmina (asi- stentka v informacijskem siste- mu na SNTO), tiskarski vajenec Klemen in mojster Janez, pred Guttenbergovo tiskarsko stis- kalnico. Razlog? Predstavitev nove brošure "Gradovi in dvor- ci na Slovenskem ". Obiskovalci so si lahko svoj spomin na Slo - venijo s podobami slovenskih gradov odtisnili kar sami. Moj- ster Janez in vajenec Klemen sta se izkazala kot o dlična anima- torja, saj se je pred njuno za- nimivo "napravo" vztrajno za- drževala množica obiskovalcev. 1TB 2 000. Slovenska nevesta: brhka Lili z Bleda je predstav- ljala nov produkt "poroke v Sloveniji". Na sliki v sproščenem pogovoru z Eileen, direktorico dub- linskega sejma. WTM 1999. Kuj železo, ko je vroče: Največji evropski film leta 1999 je bil "Vse o moji materi" španskega režiser- ja Pedra Almodovarja. Film so za svojo promocijo izkoristili tudi marketinški strokovnjaki Turespafie in takole oblekli enega svojih najbolj duhovitih animatorjev. SEJMI IN BORZE 2. · O ANIMATORJIH IN INFORMATORJIH Bertus iz dežele cokel: Bertusa poznamo vsi, ki hodimo po sejmih. Izjemno prijazen izdelovalec cokel na najboljši način promovira Nizozemsko, med njegovimi kolegi pa so še, hm, dokaj Ruben- sovsko baročna deklica v narodni noši, ki ponuja sir in brusilci diamantov. Kako predstaviti pokrajino Jerez? Z možakarjem, ki zna umetelno točiti njihovo vino shelry (iz kleti Tio Pepe) in milo deklico, ki ti ga z nasmeškom prinese na pladnju. "Scandinavian connection ": Norvežani, Švedi in Finci že nekaj let nastopajo na skupni, na tri enake dele le delno ločeni stojnici. Takole pa so oblečeni pozirali na WTM 1999. "US A/0": ko so animatorke hkrati informatorke, pa tudi tiste, ki povzročajo "želje": stevardese družbe US Air. FITUR 2000. Pet tisoč let Egipta: Mož, ki spominja na staro- davne faraone, vam ne bo dal informacij o hote- lih, temveč o papirusu in parfumih. Meter proč ča­ ka drugi možakar (Egipt je pač arabska država), ki bo s cigareto v roki skušal narediti čim boljši po- sel z obiskovalcem. Plačan, da postopa: angleški bobby pač ne počne nič drugega, kot da "je tam" in opozarja na to, da imajo v Britaniji (hopla! Kje pa je beseda "velika"? V turističnem marketingu je pač boljše, da se ne hvalimo s pridevniki, ki bi jih lahko druge destina- cije doživele kot važenje) znamenite neoborožene policaje. Animatorji iz Škotske tudi na zimskih sej- mih nosijo kilt, kar je zlasti povšeči ženskim obi- skovalkam. Center za promocijo turizma Slovenije je od leta 1996 do danes v sodelovanju z Visoko šolo za turizem iz Portoroža v štirih serijah usposobil 20 informator- jev, 15. februarja 2000 pa sta SNTO in TURISTICA (kot se zdaj imenuje Visoka šola za turizem) podpisala dogovor o sodelovanju, v okviru katerega bosta dokončno razvila in registrirala študijski program za izpopolnjevanje za turis- tične informatorje. študenti TURISTICE, ki se prijavijo na usposabljanje za in- formatorje, morajo skozi vrsto testiranj in preskusov znanja. Od njih se zahte- va znanje na visokem nivoju iz obče geografije, jezikov in strategije trženja slovenske turistične ponudbe. Šele tisti, ki se pri tem dokažejo, se lahko po- dajo na dvotedensko študijsko potovanje po Sloveniji, nato pa sedejo pred strogo petčlansko komisijo. Za tiste, ki opravijo vse te preskuse in dobijo naziv informator, pa sledi še seveda kontinuirano izobraževanje o vseh novostih v slovenskem turizmu v obliki študijskih potovanj. SNTO pa informa- torje ne potrebuje samo na sejemskih in borznih nastopih, temveč gre še za številne predstavitve, delavnice, kongrese in mednarodno pomembne dogod- ke v Sloveniji ali tujini, ki jih SNTO izkoristi za predstavitev slovenske turis- tične ponudbe. Tudi stari Rimljani so nosili nekakšna krilca. Izpod njih pač dlakave noge, v rokah pa prijazno vabilo na ogled rimske ceste nekje v južni Franciji, ali pa turistični prospekt. 3 4 RAzlSKAVA O POTOVANJIH EVROPEJCEV V LETU 1999 Kdo potuje? Vsak drugi Evropejec To je samo nekaj hitrih ugotovitev najnovejše raziskave ''European Trave/ Monitor" o potovalnih navadah Evropejcev, ki jo je na fIB Berlin predstavil IPK International, ki že 14 let z raziskavami t·edno spremlja, kako potujejo Evropejci, s kakšnim na- 11umom, koliko pri tem potrošijo, s čim potujejo, kako so zadovoljni itd. To izvedo v 400.000 intervjujih, ki jih od leta 1988 opravijo vsako leto. European Trave/ Monitor je del World Trave/ Monit01; ki predstavlja največjo turistično marketinško raziskavo s 600.000 intervjuji v 40 za svetovni t111ize,11 najp0111embnejših izv011zih državah. Kako so torej potovali Evropejci? Najbolj priljubljena destinacija za Evro- pejce, tako iz Zahodne in Vzhodne kot tu- di iz Severne in Južne Evrope, je bila po- novno Španija (12 %), tesno ji je sled ila Francija (11 %), ki je bila sicer v svetov- nem obsegu na lestvici najbolj obiskan ih destinacij na prvem mestu, tretje mesto sta si delili Nemčija in Ital ija (8 %), nato Avstrija s 6 odstotki, šele na šestem mes- tu pa prekomorski destinaciji Azija in Pa- cifik, nato pa tja do desetega mesta Veli - ka Britanija, Poljska, Severna Amerika in Grčija. Tipi destinacij oziroma počitnic so razporejeni temu ustrezno: še vedno za- TREND RAZVOJA 1998/99 Vsa potovanja +6% Počitniška potovanja +5 % število potovanj s prenočevanjem + 2 % Potovalni izdatki +8% MOTIVI POTOVANJA Prekomorska potovanja 53% (nad 4 prenočitve) Kratka potovanja 11 % (1 do 3 prenočitve) Druga zasebna potovanja 17% (nad 1 prenočitev) Poslovna potovanja 19% (nad 1 prenočitev) SEZONA Poletna sezona 65% Zimska sezona 35 % KAKOVOST POTOVANJA Zadovoljni s potovanjem 90% Namen ponoviti potovanje 61 % TRANSPORT Letalo 42% Avtomobil 32% Avtobus 12% Železnica 8% Ladja 3 O/o Drugo 3 O/o KAM SO EVROPEJCI POTOVALI 1. Španija 12 % 2. Francija 11 % 3. Nemčija 8% 4. Italija 8% 5. Avstrija 6% 6. Azija in Pacifik 5% 7. Velika Britanija 5% 8. Poljska 4 O/o 9. Severna Amerika 4 O/o 10. Grčija 4 O/o nesljivo vodijo počitnice tipa 11 sun and beach 11 , precej zadaj pa jim sledijo poto- vanja, mestne ture, počitnice v gorah in na podežel ju. Segment zdraviliško us- merjenega turizma je zabeležil najvišjo stopnjo rasti. Pregled izvornih držav pokaže na zane- sljivo vodstvo Nemčije, ki to mesto zase- da tudi v svetovnem merilu. Kar 28 od 100 evropskih popotnikov prihaja od tam. Sledijo ji Ve lika Britanija, Skandinavija, Francija, Nizozemska in Italija, ki ohranja- jo svojo pozicijo iz leta 1998. In kar je pre- senetljivo - Španija se je prebila med de- seterico držav, od koder prihaja največ evropskih turistov. NAČIN REZERVACIJE Preko organizirane prodaje 48 % Drug način 52% NAMESTITEV Hotel 51 % Druga namestitev 21 % Brezplačne namestitve 28 % Povprečen evropski popotnik, ki je potoval v tujino, je star 1t8,1 leta 38 % 15 do 35 37% 36 do 54 25 % 55 in več Evropejci so opravili 326 milijonov potovanj v tujino 17 % druga potovanja 19 % počitniška potovanja 25 % poslovna potovanja OD KOD SO EVROPSKI POPOTNIKI 1. Nemčija 28% 2. Velika Britanija 14 % 3. Skandinavija 10 % 4. Francija 7 % 5. Nizozemska 6 % 6. Italija 6% 7. Belgija 4% 8.Švedska 4 O/o 9. Švica 4 O/o 10. Španija 3 O/o WTO napoveduje, da se bo evropski turizem v 20 letih podvojil Po napovedih Svetovne turistične organi- zacije se bo obseg evropskega turizma v naslednjih 20 letih podvojil, Srednja in Vzhodna Evropa pa bosta Zahodno Evro- po izrinili iz vrha lestvice najbolj priljub- ljenih-destinacij. To so glavne ugotovitve novih napovedi, ki jih je WTO predstavila na 1TB Berlin . Mednarodni prihodi v Evropo bi naj na- rasli iz 386 milijonov v letu 1999 na 717 milijonov do leta 2020, po povprečni letni stopnji 3 odstotke, Evropa pa bi naj tako še naprej ostala svetovna destinacija šte- vilka 1. Generalni sekretar WTO Francesco Frangialli pravi, da bodo k temu pripomo- gla pogostejša inozemska potovanja, ki se bodo zgodila zunaj evropske tradicio- nalne sezone in tako pripomogla k stabil- nosti turistične industrije. Do leta 2020 bi naj vsak tretji obiskovalec Evrope za svoj cilj izbral Srednjo ali Vz- hodno Evropo. Od tu izhajajo tudi izredno pozitivne napovedi rasti števila medna- rodnih prihodov. Na 1TB Berlin je F. Fran- gialii dejal, da bo letna stopnja rasti med leti 1995 in 2020 v Ruski Federaciji 8,5 od- stotna, na drugem mestu bo Hrvaška z 8,4 odstotki in na tretjem (!) Slovenija z 6,2 odstotki, sledile pa jim bodo Turčija (5 ,5 %) in Bolgarija (5,2 %). Prihodi v Srednjo in Vzhodno Evropo bodo po napovedih WTO naraščali po 4,6 odstotni letni stopn- ji, kar je za dober odstotek in pol nad evropskim povprečjem. Tako bi naj do leta 2020 prihodi v to regijo narasli na 223 milijone, v primerjavi z 185 milijoni v Za- hodni in 177 v Južni Evropi. In na osnovi česa WTO napoveduje tako izreden po- rast? Zasluge za napovedano eksplozijo bi naj imela izredna geografska lega Srednje in Vzhodne Evrope: med dvema glavnim izvornima trgoma - Zahodno Evropo in Rusijo in pa ugodna cenovna politika. Do leta 2020 pa bi se naj podvojila tudi potovanja Evropejcev v tujino. Iz 350 mili- jonov v letu 1999 na 728 v 20 letih. Okoli 85 % Evropejcev si bo za svojo destinaci- jo izbralo drugo evropsko državo, odsto- tek pekomorskih potovanj pa se bo pove- čal iz 12 na 15 odstotkov oziroma na 108 milijonov evropskih prekomorskih popot- nikov letno. Varnost in zavarovanje na potovanju IPK lnternational je za Nemce, ki vodijo na evropski in svetovni lestvici po številu potovanj preko meja svoje domovine, de- jal, da le v redko kateri potrošn iški branži potrošijo toliko denarja, kot v potovalni industriji. Vendar pa pri tem ne razmišlja - jo o zavarovanju. Na splošno se le vsak četrti turist zavaruje proti številnim tvega- njem, ki ga lahko do letijo med potova- njem ali med bivanjem na tujem. Videti je, da v svojem pričakovanju čudovitih in brezskrbnih dni stran od doma enostavno ne razmišljajo, da se jim lahko zgodi kaj nepri jetnega, je dejal član uprave IPK ln- ternational na prezentaciji raziskave SOS Travel Risk Monitor na 1TB Berlin. Pregled rezultatov intervjujev več kot 400.000 popotnikov kažejo, da bi o tem vendarle veljalo razmišljati. V letu 1999 je probleme z zdravjem, ki so zahtevali takojšnje zdravljenje na počit­ niški destinaciji, imel kar vsaki sedmi tu - rist, vsak osmi je imel prometno nesre čo ali pa je bil žrtev napada ali kraje. Popot- niki močno podcenjujejo tovrstne nevar- nosti, z vse bolj iskanimi potovanji v ne- znano in nenavadno pa so le-te vedno večje. Pri tem pa varnost (oziroma ogro- žanje zdravja, polit i čna nestabilnost, možnost kraje, naravne katastrofe itd) pri izbiri določene destinacije igra vse po- membnejšo vlogo Tveganja so zaradi nepripravljenosti po- potnikov precejšnja, kar odpira velik ma- nevrski prostor in možnosti za preventiv- ne ukrepe za potovalne agente in lokalne turistične organizatorje. Prav tako lahko svoj lonček pristavijo zavarovalniška pod- jetja, saj je pripravljenost popotnikov za zavarovanje glede na rezu~tate najnovej- še raziskave IPK lnternational relativno visoka. Popotniki vse bolj deskajo po internetu Ob prehodu v novo tisočletje evropski in svetovni potovalni trg z nesluteno hitrost- jo drvi v novo marketinško okolje. Mnogo hitreje, kot je bilo to še pričakovati pred nekaj leti in z revoluci6narnimi posledica- mi za tradicionalne distribucijske kanale. Čeprav dobrih 5 milijonov opravljenih re- zervacij preko interneta, ki so jih Evropejci opravili v letu 1999, predstavlja le 2 od- stotka vseh rezervacij, nam pogled na ab- solutne številke stopnje rasti pove dovolj o iz t-ednih potencialih tega področja. V primterjavi z letom 1998 se je število preko svetovnega medmrežja opravljenih rezer- vacij povečalo za 300 odstotkov. Celo naj- bolj previdni in konzervativni napoveduje- jo 20 milijonov preko interneta bukiranih potovanjih Evropejcev najkasneje do leta 2003. Pogled v zakulisje nam pokaže v elektron- skemu svetu že znano dejstvo. Tehnično oborožena in dojemljiva ciljna skupina ni ravno stiskaška z denarjem. Medtem ko je nekoliko tesna potrošnja na potovanje v letu 1999 znašala okoli 900 evrov, so tisti, ki so svoje potovanje rezervirali preko in- terneta, porabili približno 1600 evrov za eno potovanje v tujino. Tudi tistih 25 mili- jonov Evropejcev, ki deska po internetu zgolj z namenom nabiranja informacij, na svojih potovanjih potroši precej nad pov- prečjem - 1400 evrov. Kot lahko pričakuje ­ mo, največji delež aktivnih deskarjev pred- stavlja mlada generacija, vendar pa sta- rostni skupini 35 do 54 let ter nad 55 let precej vodijo po številu dejansko rezervi- ranih potovanj preko interneta. Pri tem ne gre samo za letalske karte, temveč za ena- komerno razporeditev med transportom, hotelom in drugimi storitvami. Samo lan i je na primer bilo več kot 500.000 rezervacij na internetu opravljenih za rent car avto- mobile. Rast trad icionaln ih prodajnih kanalov ni- kakor več ne dohaja rasti direktnih rezer- vac ij. Le-te naraščaj o po stopnji visoko nad povprečjem. Danes med surfanjem po internetu opravi dejansko rezervacijo le vsak šesti deskar. Z novo tehnologijo in iz- popolnjenimi marketinškimi storitvami se bo razmerje med II deskarji II in II potovalni- mi on line rezervate rji 11 v nekaj letih spre- menilo v 1: 3. Konec aprila 2000 bo Europea n Travel Monitor predstavi la prvo obširno študijo internet potova lnega trga. Več informacij na www.ipkinternational.com. ' .. · ...... ·=---~--.. Slovenski turisti leta 1999 doma in na tujem Mag. Danica Zorko Sprotne in celoletne uradne podatke o letovanju Slovencev v t11jini je mogoče dobiti samo pri Državnem zavodu za statistiko Republike Hrvatske v Zagrebu in pri Avstrij- skem statističnem 11radt1 na D1111aju. V dr11gih dt'Žavab po svetu posebne statistične evidence o letovanjt1 Slovencev (kljub Prizadevanjem, zlasti v Italiji, v Nemčiji in v Franciji) še vedno ne vodijo, medtem lo t11ristično preseljevanje Slovencev po do- movini (koliko, kje, kako dolgo ... ) že več desetletij skrbno spremljajo na Statističnem uradt1 Republike Slovenije. Cenjeni slovenski gostje Leta 1999 je letovalo v Avstriji 62.124 Slovencev ali dva odstotka manj kot leta 1998, na Hrvaškem 689.851 Slovencev ali osem odstotkov več kot leto prej in v Slo- veniji 865.484 ali pet odstotkov več kot leta 1998. Statistični uradi vseh treh dr- žav so med svojimi turisti skupaj eviden- tirali 1,617.459 gostov s slovenskim dr- žavljanstvom. Od skupnega števila slo- venskih turistov jih je 3,8 odstotka leto- valo v Avstriji, 42,7 odstotka na Hrvaš- kem in 53,5 odstotka v Sloveniji, na po- čitnicah v Avstriji so ostali v povprečju 3,3 dneva, v Sloveniji 3,8 dneva in na Hr- vaškem kar 6,1 dan. Med tujimi gosti, ki so leta 1999 letovali na Hrvaškem, so bili Slovenci po ustvarjenem deležu na prvem mestu! Noči, ki so jih prebili Slovenci na počitnicah doma in na tujem, povedo več Državljani Slovenije so ustvarili leta 1999 v Avstriji 202.707 prenočitev (en odsto- tek manj kot leta 1998), v Sloveniji 3,315.345 prenočitev (tri odstotke več kot leto prej) in na Hrvaškem 4,237.203 prenočitev (pet odstotkov več kot leto prej) ali skupaj v vseh treh državah 7,755.255 prenočitev. Največji delež slovenskih prenočitev v citiranih državah je zabeležila Hrvaška (54,7 odstotka). K prenočitvam, ki so jih leta 1999 na Hrvaškem zabeležili turisti iz različnih koncev sveta, so Slovenci pri- spevali 20 odstotkov in se po tem kriteri- ju uvrstili na drugo mesto. Prvo mesto je pripadlo Nemcem. Delež prenočitev, ki so jih državljani Slo- venije ustvarili v domovini, je bil manjši (42,7 odstotka) od tistega na Hrvaškem, v strukturi skupnega turističnega prome- ta ustvarjenega leta 1999 v Sloveniji, pa so bile prenočitve, ki so jih ustvarili slo- venski gostje, prevladujoče (55 odstot- kov je odpadlo na domače prenočitve, 45 odstotkov pa so jih dodali tuji gostje) . Delež prenočitev, ki so jih Slovenci leta 1999 ustvarili med obravnavanimi tremi državami v Avstriji (2,6 odstotka) sam po sebi ni velik in tudi v skupnem inozem- skem turističnem prometu Avstrije ne po- meni veliko, vendar absolutno število, ki seže prek dvesto tisoč, ni zanemarljivo. Več kot dvesto tisoč prenočitev, kolikor so jih Slovenci leta 1999 11 pustili II v Av- striji, so zabeležili v domovini samo štir- je turistični kraji: Čatež ob Savi (362.901 domačih prenočitev), Izola (222.590), Podčetrtek - (218.733) in Portorož (383.685). Navidezna navzkrižja Iz rezultatov turističnega dela doslej op- ravljenih anket o potrošnji domačega prebivalstva izhaja, da potuje na počitni­ ce le slaba tretjina prebivalcev Slovenije, iz uradnih evidenc statističnih uradov v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji pa bi lahko (površno) sklepali, da si vsaj ene počitnice na leto privošči že prek osem- deset odstotkov Slovencev. Resnica je gotovo nekje na sredini. Odstotek, ki iz- haja iz potrošnje ankete je zagotovo pre- majhen (bodisi, da vzorec ni najbolje iz- bran, bodisi, da odgovori zaradi obširno- sti ankete niso dovolj natančni), medtem ko je odstotek, ki izhaja iz statističnih po- datkov o številu letujočih gostov in pre- nočitev v Avstriji, na Hrvaškem in v Slo- veniji (četudi bi k temu uradno ugotovlji- vemu številu dodali še oceno drugod po svetu letujočih Slovencev) prevelik. Skle- pati smemo, da si počitnice doma ali v tujini privošči polovica državljanov Slo- venije. To hkrati pomeni, da odidejo na poč itnice nekateri večkrat na leto in ne- kateri nikoli. Trd itev bodo prav kmalu potrdili (ali nemara ovrgli) rezultati četrt­ letne ankete o potovalnih navadah Slo- vencev, načrtovane prvotno za leto 2001, ki jo bo zače l izvajati Stati stični urad RS že aprila leta 2000. Glede na rezultate anket o potroš- nji domačega prebivalstva potuje na počitnice le slaba tretjina pre- bivalcev Slovenije, iz uradnih evi- denc statističnih uradov v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji pa bi lahko sklepali, da si vsaj ene' po- čitnice na leto privošči že prek osemdeset odstotkov Slovencev. Resnica je gotovo nekje na sredi- ni. Sklepati smemo, da si počitni­ ce doma ali v tujini privošči polo- vica državljanov Slovenije. To hkrati pomeni, da odidejo na po- čitnice nekateri večkrat na leto in nekateri nikoli. Trditev bodo prav kmalu potrdili (ali nemara ovrgli) rezultat i četrtletne ankete o poto- valnih navadah Slovencev, načr­ tovane prvotno za leto 2001, ki jo bo začel izvajati Statistični urad RS že aprila leta 2000. Anketa o potovalnih navadah Slovencev že v letu 2000 Mag. Danica Zorko Do kolikšne mere so počitnice in poto- vanja ukoreninjena v živUe1~fu Sfoven- cev, bo kaj kmalu pokazala dolgo načr­ tovana četrtletna telefonska anketa, ki jo bodo (11poštevaje navodila Evropske- ga sveta, it tudi od Slovenije terja več raziskovalne pozornosti do domačega gosta) izvedli anketarji Statističnega urada RS že leta 2000. Ugoden splet dogodkov četrtletna anketa o poslovnih in zasebnih potovanjih domačega prebivalstva po domovini in v tujino naj bi bila po prvot- nem načrtu statističnih raziskovanj izve- dena šele v letu 2001, vendar sta dva tehtna dogodka prispevala k temu, da bo anketa izvedena leto prej. Prvi. Pilotna anketa, opravljena v mesecu oktobru leta 1999 med 400 naključno izbranimi telefonskimi naročniki, s katero je Statistični urad RS testiral računalniški program anketiranja, anketni vprašalnik, način izbiranja anketirancev v posameznih omrežnih skupinah, čas anketiranja, stopn- jo odzivnosti anketirancev in ustreznost odgovorov, je dala izjemno dobre rezultate in pokazalo se je, da niti metodologije an- ketiranja niti anketnega vprašalnika ni tre- ba niti dopolnjevati niti spreminjati. Drugi. Zahvaljujoč sklepu Sosveta statis- tike gostinstva in turizma, da se triletna periodična anketa rned tujimi potniki na mejnih prehodih, načrtovana za leto 2000, zaradi preteklih negativnih izkušenj (premajhnega vzorca in prevelikih stroš- kov glede na rezultate, ki jih je dala), pre- makne na leto 2003 (in pred vnovičnim iz- vajanjem temeljito prenovi), so se spros- tile računalniške in druge potrebne zmo- gljivosti (nenazadnje tudi kadrovske in za anketo na mejnih prehodih predvidena sredstva). Sicer pa sodelavci Statistič­ nega urada RS ob sedanji kadrovski za- sedbi v enem letu tudi fizično ne bi zmogli izpeljati treh anket, kajti na programu rednih statističnih raziskovanj v letu 2000 ostaja redna triletna anketa med tujimi stacionainimi gosti v turističnih krajih Slovenije, ki se je doslej dobro obnesla. Testiranje Poskusna telefonska anketa, izvedena v petih dneh oktobra leta 1999 med prebi- valci Slovenije (starejšimi od 15 let, ki so imeli zadnji v gospodinjstvu rojstni dan) na območju dvanajstih omrežnih skupin in šestih tipov naselij, je med drugim po- kazala troje: da je bil odziv na anketo izje- men, da je bil neustrezen samo en odsto- tek odgovorov in da je trajalo anketiranje vseh oseb, ki so bile, bodisi na poslovnem ali zasebnem potovanju bodisi na poto- vanju niso bile, v povprečju od šest do se- dem minut (več kot osem minut pri tistih, ki so na potovanju bili). Na sorazmerno dolgi povprečni čas anketiranja je vplivalo iskanje tistega člana gospodinjstva, ki je imel zadnji v gospodinjstvu rojstni dan. Začetek že v aprilu Odgovore na anketna vprašanja o zaseb- nih in poslovnih potovanjih v prvem četrt­ letju leta 2000 bodo med 3000 izbranimi telefonskimi naročniki, ki so zunaj doma- čega kraja vsaj enkrat prenočili, začeli zbi- rati dodobra izurjeni anketarji v mesecu aprilu. Za vsako naslednje četrtletje bo izbran nov krog telefonskih naročnikov. Kaj nam bo anketa prinesla Iz odgovorov o poslovnih potovanjih bo- mo izvedeli, kam je Slovence v pretežni meri vodila pot, v katerem času so največ potovali, kolikokrat so prenočili, s kater- im prevoznim sredstvom so potovali, v katerih prenočitvenih objektih so pres- pali, ali je bilo potovanje organizirano s posredovanjem turistične agencije in ko- liko so znašali skupni stroški potovanja in od tega za prevoz, prenočevanje, hra- no in pijačo in ostalo. Odgovori na vprašanja o zasebnih poto- vanjih pa naj bi pokazali, katere kraje v Sloveniji in katere tuje države najpogo- steje obiskujejo Slovenci, za katere vrste potovanj se odločajo (krožna potovanja ali zgolj potovanja do namembnega kra- ja in nazaj), kateri so osnovni motivi po- tovanj, kdaj potujejo, kolikokrat in kje prenočijo, s katerim prevoznim sred- stvom potujejo, kako oziroma kdo skrbi za organizacijo potovanj oziroma v ko- likšni meri sodelujejo pri organizaciji po- tovanj turistične agencije in koliko na potovanjih v povp rečju po rabijo (pose- bej za prevoz, prenočevanje, hrano in pi- jačo ter drugo kot: za zabavo, izlete, vstopnine, nakupe ... ). Posebej zanimivi bodo pričakovani odgo- vori tistih Slovencev, ki v obravnavanem obdobju zasebno niso potovali (niso ime- li tovrstnih potreb, so bili na potovanju v preteklem obdobju, nameravajo na pot v naslednjem četrtletju, so preobremenje- ni, nimajo časa, nimajo denarja, jim dalj- šega odhoda od doma ne dovoljuje zdravje ... ) in tistih, ki skoraj vsak konec teden obiskujejo svoja sekundarna biva- lišča (počitniške hišice in stanovanja, pri- kolice, zidanice ... ) ali sorodnike in prija- telje bodisi v Sloveniji bodisi v tujini. Seveda bo opredelila anketa tudi pov- prečno velikost slovenskih gospodinj- stev, stopnjo izobrazbe anketirancev, nji- hov trenutni status (zaposleni, brez- poselni, upokojenci, kmetje, dijaki, štu- dentje ... ), starost, spol, tip naselja, v katerem živijo in povprečni mesečni neto dohodek gospodinjstva. Učinki Rezultati ankete o potovalnih navadah Slovencev bodo sproti posredovani Eu- rostatu in primerljivi z rezultati podobnih anket v sedemnajstih evropskih državah, kjer tovrstne ankete že tečejo, zagotovo pa bodo še kako zanimivi tudi za presojo učinkovitosti promocijskih aktivnosti pod motom Dobrodošli doma. 5 Sloganov na pretek! v. pri ... . eJ.'šnJ.· ·em. TUR!ZMU smo objavili z. apis b='. ita'!skega no~in. ~rj'! P_a11la Mi.ft"sf.iel- da, ki je dokaj kritično, vendar duhovito in. z neprikntni si.mpa!iJ~tll! do slovenskega turizma razpisal o našem vsto_pan1u n.a "!ednaro~ni t!~risttcm trg. Odzivi bralcev so bili izjemno naklonjeni obJavlJanJll mnenJ ~t1Jik ~trokov!':. jakov zato v tokratni številki objavljamo članek Douga LanskyJa, ki J~ v reviJi Vaga. hond na sebi lasten način ocenjeval tu1'istične slogane. Clanek Je nastal takoj po lanskem 1TB. Uživajte! - © Doug Lansky - Vagabond če smo čisto odkriti, so turistični slogani samo lep način, s katerim rečemo turis- tom 'Pridite in zapravite denar pri nas'. Poleg tega jih 99 odstotkov zveni tako ne- jasno, da bi jih lahko uporabiti kjerkoli na svetu. Pri tem so tako neverjetno pozitiv- ni, da se sprašuješ, če opisani kraji spl~h zares obstajajo. Turistične organizacije zapravijo na milijone dolarjev za takšne kampanje (samo Francija ima skoraj 70 milijonov dolarjev budgeta), kljub temu pa mi marsikateri predstavnik turističnih organizacij v treh dneh potikanja po sej- mu Mednarodne turistične borze (lnterna- tionale Tourismus Bč:irse - 1TB) v Berlinu ni znal povedati, kakšen slogan imajo. Pon- avadi so morali brskali po prospektih, ali pa se posvetovati z nadrejenimi. Ko se~ te ljudi, ki so šele pred 30 sekundami izvedeli za svoj slogan, vprašal, kako pomembni se jim zdijo, so me pogledali naravnost v oči in vsi po vrsti zatrjevali kako izredno pomembni so. Ko boste brali te slogane, ne smete pozabi- ti, da je bilo za njihov nastanek in promocijo zapravljenih na milijone dolarjev. Srce Ena najbolj popularnih tem za slogane pri- haja naravnosti iz prsne votline. Slogan Samoe je Srce Tihega Oceana (Heart of the Pacific), Malavijci imajo rajši Toplo Sr- ce Afrike (The Warm Heart of Africa), Lat- vijci pa imajo Srce Baltika (The Heartland of the Baltic). (Sami priznavajo, da ni tako privlačen, in zato se že trudijo z novim.) Gvatemala - Srce Majev (The Heart of the Mayan World), je še najbolj primeren, slo- vaški slogan - Vedno v tvojem srcu (Fo- rever in Your Heart) pa se sliši k9t naslov ene izmed pesmi Rod Stewarta. Crna Gora ima Veliko srce Sredozemlja (Great Heart of the Mediterranean), Antigva in Barbuda imata Srce Karibov (The Heart of the Caribbean), Srbski slogan pa je Pokrajina obarvana s srcem (Landscape Painted with Heart), za kar lahko samo upam, da nima nobene povezave z vojno. Psssst! "Nikomur ne povemo, razen vam". Tudi tako poskušajo turistične organizacije pri- kazati svojo ponudbo. Vsak ima rad kak- šno dobro skrivnost, kajne? Venezuela je Najbolj ohranjena skrivnost Karibov (The best kept secret in the Caribbean). Očitno so se pozabili pozanimati na Madagaskar- ju, Najbolj ohranjeni skrivnosti sveta (The world's best kept secret). Sv. Kitts in Nevis sta včasih uporabljala slogan Skrivnostni Karibi (Secret Caribbean), to- da očitno ta skrivnost ni nikogar zapeljala, kajti spremenili so jo v: Dva otoka, en raj (Two lslands, One Paradise). (Sedaj se sliši kot ponudba 'dva za ceno enega'). Sonce Nobena skrivnost ni, da hoče večina turis- tov priti po najkrajši poti do močnejših sončnih žarkov. Zato ni presenetljivo, da je tudi sonce ena izmed priljubljenih t:~ sloganov. Maldivi imajo slogan Na soncn1 strani življenja (On the Sunny Side of Li- fe), Slovenija je včasih uporabljala Na sončni strani Alp (Sunny Side of the Alps), in Iran ima v stilu Jules Verna Potovanje na Sonce (A Passage to the Sun), (op. p.; Jules Verne je napisal Potovanje na Luno). Španija je nekaj časa uporabljala Vs~ po? Soncem (Everything Under the Sun) in ni- gerijski slogan Velikan na Soncu (The Giant in the Sun) zveni kot pravljica za lahko noč. Drugačnost Kaj razlikuje neko destinacijo od njenih so- sedov? Ponavadi ne prav veliko. Toda tega ne morete povedati turistom. Vsak si želi destinacijo, ki je drugačna od ostalih po nečem enkratnem, no, ... drugačnem. San- ta Fe je Drugačno mesto (The City Diffe- rent), Estonija je baltiška država z razliko (The Baltic Country with a Difference), Ore- gon ima slogan - ne boste verjeli -Tu stvari izgledajo drugače (Things Look Different Here), Kuvajt pa preprosto pravi, da jedru- gačen (Different). Louisiana ima slogan Pridite takšni, kot ste, odidite drugačni (Come as You Are, Leave Different) . (Pred- stavnica njihove turistične organizacije na sejmu je dejala, da se njihov slogan težko prevede v druge jezike.). Lepo je videti, da je mir omogočil Severni Irski in Irski, da sta začeli s skupno turistično kampanjo. Ni- sem pa najbolj navdušen nad njihovim slo- ganom: Živite drugačno življenje (Live a Different Life). Sliši se tako, kot da vam svetujejo, da pojdite tja in se začnite obla- čiti v oblačila nasprotnega spola. Maturantske teme Nekateri kraji so si želeli sanjski, roman- tični slogan, dobili pa so nekaj, kar bolj ustreza maturantskemu plesu. Pensilvani- ja ima klasičnega: Spomini trajajo vse živ- ljenje (Memories Last a Life Time). S\og_an Omana bi bil všeč okrasnemu komiteju: Onstran vaše domišljije (Beyond Your lmagination) . New Jersey se je odločil za sladkoben pristop: New Jersey in vi ... idealna skupaj (New Jersey and You ... Per- fect Together), Iowa pa se sliši bolj pri- merna za maturantski ples: Ti me osreču­ ješ (You Make Me Smile). Tonga se je pri- pravila na strogo garderdamo_ na plesu~ Deželi ljubezni (Land of Love), in Paragvaj ne zaostaja z Destinacijo v zapeljevanju (Destination in Seduction). Malti pa je us- pelo združiti srce, sonce, nedoločenost in maturitetni ples: Kjer iz srca sije sonce (Where the Sun Shines from the Heart) . Rime Naslednji izziv za turistične organizacije je ta, da bi se možni obiskovalci zapomnili njihov slogan. Rime pri tem zelo pomaga- jo. Zvijača je v tem, da se izogneš sloganu, ki bi zvenel kot verz iz knjige dr. Zeusa. Ek- vador ima slogan Ekvador je več (Ecuador is More), in verjetno ni naključje, da ima njegov sosed Peru - Peru čaka na vas (Peru is Waiting for You). Tennessee zveni dobro (Tennessee Sounds Good to Me) in Dis- neyland Pariz (povedali so mi, naj ga r~jši ne imenujem Evrodisney) ima Nekdo, k1 ga poznaš, bi rad šel (Someone You Know Can't Wait to Go) . Mislim, da bi bili pokoj- nemu dr. Zeusu všeč prav vsi ti slogani. Nedoločnost Skoraj vsak slogan bi se lahko znašel v tej kategoriji, toda tukaj so nekateri izmed zmagovalcev v nejasnosti, ki smo jih spu- stili v preostalih kategorijah. To so slo- gani, ki bi lahko brez izjeme opisovali vsa- ko državo, provinco ali mesto na tem pla- netu. Singapur ima slogan Tako lahek uži- tek (So Easy to Enjoy), Mavritius ima Očarljivost (Fascination) in poljski slogan Naravna Izbira (The Natura! Choice) bi lahko uporabljali tudi za brezalkoholne dietne _pijače ali polnozrnate žitarice za zajtrk. Svica se je odločila za pameten slo- gan Vaše počitnice (Your Holiday), sosed- nja Avstrija pa je vskočila s Počitniškim oddihom (Holiday Breakaway). Turčija ima slogan Dobrodošli pri prijateljih (Wel- come to Friends), Severna Karolina ima Boljši kraj, kjer ste lahko (A Better Place to Be). (Boljši kot kaj? Etiopsko-eritrejska meja?) in obe, Islandija in Tajska imata eno samo skupno besedo Osupljivo (Amazing). (Tudi Zimbabve je bil Osupljiv, ampak se je pred kratkim spremenil). In kaj lahko iz tega sklepate? Le Pridite v Drugačno Osupljiv Skrivnosten Sončni Raj v Srcu (Come to a Different Kind of Amaz- ing Secret Sunny Paradise in the Heart- land) in povedal vam bom. Najboljši, najslabši in najgrši Kot se morda spominjate iz prejšnjih od- stavkov o svetovnih turističnih sloganih, sem poskušal prenesti šok, da večina predstavnikov turističnih organizacij n~ mednarodnem turističnem sejmu v Berli- nu ni poznala svojega slogana - slogan, ki naj bi bil prepoznaven za njihovo drža~o in ki ga je predstavila njihova kampanja vredna več milijonov dolarjev. Ko pa je se- jem še trajal (in trajal in trajal ... vseh 26 razstavnih dvoran), mi je njihova zme- denost postajala bolj jasna. Največji razlog je verjetno ta, da se njihovi slogani nenehno spreminjajo, še posebej takrat, ko turistična organizacija izbere novo oglaševalno agencijo, ali ko oglaše- valna agencija začne novo kampanjo. To ne pomeni, da prejšnji slogan ni bil d?- ber ... vsaj v večini primerov. V 9eset1h letih se je Španija spremenila od Spanija je drugačna (Spain is Different) do Vse pod soncem (Everything Under the Sun), do Strast do življenja (Passlon to Life), do sedanjega slogana, Bravo Spanija (Bravo Spain). Florida se je spremenila od Kar močno potrebujete, imamo mi (When You Need it Bad, We Got It Good), (verjetno so preveč poudarjali navezo mamil obdobja Miami Vice), do Obiščite Florido od obale do obale do obale (See Florida Coast to Coast to Coast), do Ena Florida, več obra- zov (One Florida, Many Faces). Detroit je zamenjal Pričakujte veliko (Expect A Lot), (verjetno so bila pričakovanja prevelika), za Lepo je v Detroitu (lt's a Great Time in Detroit). In medtem ko ameriška turističn a organizacija nima svojega slogana, se je njihova marketinška družba imenovala Odkrijte Ameriko (Discover USA). Potem pa so očitno spoznali, da _n_i _bilo več ~~~-ko za odkriti, in so spremenili ime v Ob1sc1te Ameriko (Visit USA). če se slogani ne spreminjajo iz leta v leto, se iz države v državo. V veliko primerih tu- ristične organizacije promovirajo čisto dru- gačne slogane za različne trge. To je od- lična ideja, če se slogan ne da dobro pre- vesti, toda v nekaterih primerih je to samo zavajanje. Nova Zelandija ima, na primer, slogan Zadnje dobre počitnice na zemlji (The Last Great Holiday on Earth) za an- gleško tržišče in Otoki nasprotj~ (lslan~_s of Contrast) za srednjeevropski trg. Nji- hovo predstavnico sem vprašal, če imajo Evropejci raje "nasprotja" kot "dobre po- čitnice", in odgovorila je: ~Verjetno smo uporabili različne oglaševalne agencije". Tu je še en razlog: veliko turističnih or~an!- zacij uporablja več kot en slogan, da b1 pri- vabili različne manjše trge. Temu bi se lah- ko reklo trend v industriji. Nemčija ima, na primer, kot enega izmed posebnih sloga- nov Kulinarična Nemčija (Culinary Germa- ny), čeprav dvomim, da privabi veliko Fran- cozov in Italijanov. Fitnes, zabava in lepota (Fitness, Fun, and Bea11ty) je drugi tak slo- gan, ki naj bi, po mojem mnenju, privabil množico 'termalnih' turistov, kajti to vsekakor niso prve tri besede,.na katere bi pomislili ob besedi Nem~ija .. ?e vedno ~a njihova turistična orga~1zac1j~ upora~~!a vseobsegajoči slogan. Cudov1ta Nemc1ja (Gerrnany Wunderbar). Marketinškemu di- rektcb rju sem izrazil svoj dvom, da vsi an- gleški govorci vejo, da "wunderbar" pome- ni "čudovit". Nekateri bi slogan lahko za- menjali za določeno vrsto bavarske čok~­ lade. Toda, kot je povedal (ne bom razkril njegovega imena, ker lahko izgubi sl~žbo!, je bil "wunderbar" slogan sposojen 1~ "pesmi Barbare Streisand [dolg premor] ali mogoče iz pesmi Nat King Cole-a." Potem je šel vprašat svoje nadrejene, katera pe- sem je prava in prišel nazaj z odgovorom, da je slogan iz pesmi Cole Parterja. Katera pesem? Nihče ni vede_l. . . " . . In zadnji razlog, zakaj m1 tunst1cn1 delavci niso znali povedati svojih sloganov, je bil... no, večina jih je že pozabila. Sledijo sloga- ni, ki so po mojem mnenju najslabši. Prv? mesto predajam mestu Omaha v Nebraski, s sloganom OmAHA. (Mislim, da morate to izgovoriti Om Ahaaaaaa!, čeprav moram priznati, da me še vedno niso prepričali, da bi jih obiskal) . Na drugem mestu je veliko kandidatov, naj začnem s čilskim Kmalu bo 'in' (popularen) (lt's Going to Be In) (Ali to pomeni, da trenutno ni popularen?)- Pak- istan vztraja, da Obiščete Pakistan na naš način (Visit Pakistan - Our Way). Sliši se, kot da dobite tam državno garderdamo. Quebec uporablja tale slogan za Evrope- jce: Amerika z nekim 'Je Ne Sa_is Qu~i ' (America with a Certain Je Ne Sa1s Quo1). (Mislim, da bi bilo bolj učinkovito: Amerika z devalvacijsko valuto (America with a De- valuated Currency). Država Washington ima Kraj, kamor ste hoteli priti (The Place You've Been Trying To Get To) . Sliši se, kot da se krdelo motoristov vozi po Montani in ga išče. • V naslednjem krogu bi izbral Svedsko Od- lično deželo (The Great Country) . Ponavadi se Švedi ne hvalijo tako zelo. Pričakoval bi slogan kot Odlična dežela velikega Davi- sovega pokala (The Great Davis Cup Coun- try), ampak Odlična dežela je le malo pre- več. Po drugi strani pa ima Los Angeles malo preskromen slogan Tu je v redu (lt's Alright Here). Švedska se hvali, medtem, ko je Los Angeles realen - kdo bi si mislil? Samo Palm Beach je prekosil švedski slo- gan, ki trdi, da je Najboljši od vseh (Best of Everything). Nekateri so bili malo nejasni, kot, na pri- mer, Ft. Worth Pritegnili smo svetovno po- zornost (Capturing the World's Attention). Ali nameravajo kmalu izvesti teroristični napad? Teksas ima slogan Čisto druga de- žela (A Whole Other Country). Očitno so izstopili iz Zveze, ne da bi komu poveda- li. Kolumbija je Dežela kontinenta (The Continent Country). Vprašal sem jih, kaj mislijo s tem, pa so dejali: "To je kot ves kontinent v eni državi". Illinois ima Mili- jon milj stran od ponedeljka (A Million Miles from Monday). Sliši se dobro, am- pak ne pove prav veliko, razen če ne upo- rabljajo drugačnega koledarja kot mi - v tem primeru bi ga rad dobil. Moji najljubši? Všeč mi je panamski Več Na kratko iz SNTO • Dva tedna slovenske kulinarike v Ho- telu Berlin za sabo pustila številne zado- voljne goste - Izredno kompleksen pro- jekt SNTO predstavitve Slovenije med 6. in 19. marcem v Hotelu Berlin skozi vrhunsko slovensko kulinariko in vina je z veliko angažiranostjo ekipe slovenskih kuharjev, pripravo več dogodkov, poseb- nih tematsko obarvanih večerov, obelež- jem hotelskega preddverja in restavraci- je s celostno podobo slovenskega turiz- ma, s koncertom Slavka Avsenika itd, za sabo pustil veliko zadovoljnih gostov, Slovenijo predstavil na zavidljivo visoki kakovostni ravni, nad odzivi gostov pa je bilo navdušeno tudi vodstvo hotela. Gostje so pohvalili izredno pestrost slovenske kulinarike, vrhunska vina, ugodne cene menijev, vse to pa jih je na prijeten način informiralo o Sloveniji. • Ocena SNTO, kako kaže slovenskemu turizmu v letošnji sezoni po borzi 1TB Berlin: "Odzivi pri naših glavnih partnerjih iz za Slovenijo najpomembnejših trgov so zelo dobri, podobni, kot so bili v lanskem prvem trimesečju, ko je vse kazalo na do- ber izkupiček. Ce se bo ta pozitiven trend nadaljeval tudi v aprilu, maju in juniju - v za organizirano prodajo Slovenije najpo- membnejših mesecih, potem lahko priča­ kujemo res uspešno sezono. Vsi naši part- nerji pa to pogojujejo s stabilno situacijo na Balkanu". • Z začetkom leta SNTO in IU SNTO v Rotterdamu aktivna na trgu Beneluksa - Slovenijo sta letos obiskali že dve televi- zijski ekipi iz Belgije in Nizozemske, v ni- zozemski reviji Car&Bus je izšel nekaj- stranski članek o Sloveniji, izšla je proda- jna brošura s Slovenijo, nizozemski ADAC oziroma AMZS, ki se imenuje ANWB, pa je natisnila publikacijo, v ka- teri se predstavlja Slovenija (skupaj s hr- vaško Istro) - na naslovnici je podoba Bleda, na voljo pa bo v vseh njihovih po- slovalnicah. • Izobraževalna delavnica SNTO o po- speševanju prodaje na domačem trgu - SNTO je v času sejma Alpe Adria organi- zirala izobraževalno delavnico "Pospeše- vanje domačega povpraševanja - tržna komercializacija turistične ponudbe za domačega gosta". Delavnice se je udele- žilo 60 turističnih ponudnikov, predstav- nikov TIC-ev in občin, skupaj s študenti kot samo kanal (Much more than a Canal), Las Vegasov Odprti 24 ur (Open 24 Hours) (upam, da se strinjajo pri 7-Eleven (op.p. trgovina odprta 24 ur), in slogan Costa Rice Brez umetnih sestavin (No Artificial lngredients), (njihov prejšnji Posončite si dušo (Tan Your Soul) je prav tako dober. Jamajka dobro poudari aromo: Pridite na Jamajko in uživajte (Come to Jamaica and Feel Alright). Všeč mi je tudi etiopski slo- gan 13 mesecev sonca (13 Months of Sun- shine), kajti tam imajo res drugačen kole- dar. Ko je leta 1752 ves svet prešel iz ju- lijanskega na gregorijanski koledar (sko- raj 200 let po tem, ko ga je papež Gregor XIII uvedel), se je Etiopija odločila, da se ne bo znebila svojega 10 dnevnega trinaj - stega meseca. Tako, da je sedaj tam še vedno leto 1991. Lahko bi poskusili z Na- zaj v Sedanjost, ali pa le počakali devet let, in potem pokupili vse zaloge na praz- novanju tisočletja. višjih in visokih turističnih sol pa je bilo udeležencev čez 90. Teme: pomen do- mačega turizma, pregled krovnih akcij tržnega komuniciranja z domačimi jav- nostmi - s poudarkom na letošnji akciji " Dobrodošli doma··, ki jih izvaja SNTO, oblikovanje in trženje turističnih progra- mov na ravni turističnih destinacij, to pa so nato praktično obdelali na delavnici. Po pripravljenih obrazcih so ponudniki po korakih naredili pregled od analiziran- ja tržnih segmentov, oblikovanja turistič­ nih programov, do določanja cenovne politike, prodajnih poti in orodij tržnega komuniciranja. Dober odziv na izobraže- valno delavnico kaže na potrebo po ak- tivnejši vlogi Slovenske nacionalne turi- stične organizacije na področju izo- braževanja slovenskih turističnih ponud- nikov in sooblikovalcev turistične ponud- be. To bo SNTO nedvomno dobila s for- miranjem oddelka za raziskave, analize in izobraževanje. SNTO je v prvih marčevskih dnevih na mednarod- nih mejnih prehodih Šentilj in Fernetiči s sporočili dobrodošlice in poslovitve začela tudi na terenu uresničevati projekt celovitega informiranja tujih in domačih turistov v Sloveniji, imenovan TiPS, kmalu zatem pa je sledila postavitev prve info table pred Postojnsko jamo. Utrinki z 1TB 2000 Svečani podpis pogodbe med Slovenijo in ADAC (že petič po vrsti): z leve minister za malo gospo- darstvo in turizem Janko Razgoršek, v.d. general- nega direktorja SNTO Franci Križan in predsednik nemške Avto moto zveze ADAC Michael Stich. Dva velika, ki sta v enem najuglednejših hotelov v Berlinu, kjer sta potekala dva tedna vrhunske slovenske kulinarike, skrbela, da bo Slovenija po glasbi in hrani še nekaj časa ostala v spominu: Slavko Avsenik in Slavko Adamlje. NOVICE IZ SNTO IN DRUGOD Ponovno v Berlinu: Slavko Avsenik je s svojimi muzikanti trikrat povsem razprodal Berlinsko fil- harmonijo, tokrat pa je navdušil približno tristo gostov na slovenskem sprejemu v Hotelu Berlin. "Glej, glej, ti se tudi Rozman pišeš!" Mares Ross- mann, državna sekretarka za turizem in prosti čas v vladi Republike Avstrije (FPO), že prvi dan borze, ob prijateljskem in dobrososedskem obisku slo- venske stojnice, v pogovoru z Janezom Rozmanom. Kako so v letu 1999 potovali Nemci Znani mUnchenski institut za raziskave v turizmu IPK je na berlinski borzi objavil rezultate o potovalnih navadah nemških turistov. V domačem turizmu se je najbolj odrezala vzhodna Nemčija predvsem na račun letovišč ob Baltiškem morju. Desti- nacije v novih zveznih deželah so imele celo večjo rast kot potovanje v tujino. Kljub temu ostaja Bavarska se vedno na- jbolj priljubljena domača destinacija z 12 % tržnega deleža. V tujini so imeli največjo rast Španija, Itali- ja in Grčija, sledi Francija. Situacija v Avstriji se je stabilizirala, slabše rezultate pa so imele Severna Evropa. Čeprav počit­ nice v tujini predstavljajo več kot polovico vseh potovanj, niso bili Balearski otoki tisti, ki so privabili največ nemških turis- tov na svoje plaže; presenetljivo je več Nemcev letovalo na obali Severnega mor- ja, v Spodnji Saški in v Schleswig Holstein ter na nemškem Baltiškem morju. Po navedbah IPK je bilo leta 1999 192 mili- jonov potovanj, od tega 113 milijonov počit­ niških. Skupaj so ustvarili 1,2 milijarde erenočitev in porabili 176 milijard DEM. Stevilo potovanj se je povečalo za 6 %, prenočitve za 1 %, poraba v tujini in Nemčiji pa za 4 %. Ponovno pa se je zmanjšala povprečna dolžina bivanja in sicer za 5 %. Največji porast so imela enotedenska po- tovanja. čas med prijavo za potovanja in začetkom potovanja se je tudi skrajšal: skoraj za 50 % se je povečalo število tistih, ki se prijav- ijo do 30 dni pred začetkom potovanja. Skoraj polovica (49 %) vseh potovanj v Nemčiji so bila kratka potovanja (1 - 3 dni), v tujini pa prevladujejo potovanja v trajanju 4 in več dni (83 %). Dejstvo, da se več nemških turistov od- loča za potovanja v roku do 30 dni pred začetkom potovanja (porast 45 %) in da se je število tistih, ki se prijavijo v roku 1 - 2 meseca zmanjšalo za 16 %, roku 3 - 4 mesece za 12 % in pet ali več mesecev ce- lo za 33 %, narekuje večjo prožnost hotel- skih prodajnih služb, ki si ne bi smele do- voliti prezgodnega zapiranja prodaje or- ganizatorjem potovanj. Med spremembami, ki so okarakterizirale preteklo leto, je tudi povečano zanimanje za potovanja pri starejših generacijah. Raziskovalci IPK inštituta so ugotovili, da se je lani povprečna starost nemških turis- tov v primerjavi z letom 1998 povečala za 0,3 leta in znaša sedaj 44,2 let. Kljub temu, da je še vedno največ turistov v starostni skupini od 35 - 54 let, pa je že vsak tretji nemški turist v kategoriji se- niorjev in ta trend se nadaljuje. Medtem ko se je število potovanj pri mladih (15 - 34 let) samo malo povečalo, je povečanje pri starejši generaciji kar 11 odstotno. Skoraj isto velja za ostale evropske tur- iste: leta 1991 je skupina 55 let in več predstavljala okoli 18 % vseh turistov, sedaj pa je njihov delež že 23 %. Koristi tega trenda se odražajo pri vseh vrstah počitnic in še zlasti pri tistih, ki vključujejo tudi skrb za zdravje in dobro počutje. Seg- ment "seniorjev" uporablja več hotele višje kategorije z več udobja, seniorji so bolj fleksibilni kar se tiče sezon in niso odvisni od šolskih ali drugih počitnic, neodvisni so od ekonomske situacije in skrbi, da izgubijo službo. Tudi Slovenija mora izkoristiti ta pozitivni trend, ker imamo za omenjeno starostno skupino in še zlasti za avtobusne goste primerno ponudbo. Oanez Repanšek) SNTO je turistični produkt porok v okviru aktivnosti v letu 2000 in pod priložnostnim sloganom Slovenia - Celebrating Millennium prvič predstavila britanskemu trgu, v času lanskega londonskega WTM. Takrat je glede na absolutni pri- mat Bleda na tem trgu oblikovala program poroke na Bledu, za nastop na nemškem trgu v času 1TB pa je pripravila še dva programa porok in sicer v Grad Hotelu Otočec in v Hotelu Plesnik v logarski dolini. Hkrati je SNTO izdal novo poročno mapico, ki na naslovnici nosi nevtralni motiv čipke in poročne­ ga šopka iz zvončkov, v pripravi pa so še prognami porok dru- god po Sloveniji. Kljub temu, da si z organizacijo porok v tujini vedno več držav išče svoj prostor na vse bolj agresivnem me narodnem tur- ističnem trgu, pa je Slovenija s tem produktom vzbudila zani- manje dveh televizijskih hiš. Že 31. marca bo a enotedensko snemanje poroke v Slovenijo ob pomoči infor ativnega urada SNTO in njegove vodje Darje Gačnik v New Yorku pripotovala TV ekipa Danyan iz Philadelphije. Posneli bodo poroko ameriškega hokejista, ki igra za našo ekipo ln se poroča na Bledu. Gre za serijo oddaj na "learning ~hannel''., ki jo_prikazujejo v 50 državah v ZDA in Kanadi, oddaja z blejsko poroko pa bo predvaiana tudi na D1scovery Channel. S osredovanjem slovenskega veleposlaništva v Tokiju .!~ njegove~a veleposlanika Janeza Pr mažeta pa bo med 18. in 20. aprilom poroko v Sloveni11 snemala Japonska TBS (fokyo Broadcasting System) . Celotno zgodbo idilične poroke na Bledu bodo predstavili z dvema poročnima paroma. Na b_erlinski borzi je poroka na Bledu že bila prisotna v prodajnem katalogu na nemškem trgu ~eluJočega o_rganizatorja potovanj Sunny Holidays. Vključitev v prodajne kataloge organizator- Jev potovanJ, z začetkom na britanskem in zdaj še na nemškem trgu, dejansko pomeni konkreten prodajni kanal za ta sicer butični produkt. .., ~v =- . .... - '.--: ·,. --: -:~-- . ..-. ..... ' Furlanija Julijska krajina, Koroška in Slovenija - tri dežele, partnerice v projektu "Playing Together", skupaj pripravljajo tekmo brez meja. Dirkalni kolesarji iz Sred- nje Evrope se bodo med 21. in 26. majem zbrali na šestd- nevni cestni etapni dirki, pripravljeni po zgledu To ura in Gira, v okviru katere bodo prekolesarili 546 kilometrov in premagali 4848 metrov nadmorske višine. Tekma se bo pričela okoli Baškega jezera, nadaljevala pa preko Bel- jaškeg polja, čez prelaz Mokrine, mejo med Koroško in Furlanijo Julijsko krajino do Trbiža, nato pa se bo tekma, kot pišejo v zgibanki, nadaljevala s kraljevsko etapo na Sello Neveo ter preko prelaza Predi[ v Slovenijo. Sledil bo najtežji del v Triglavskem narodnem parku, naporen vzpon na Vršič, spust v znano prizorišče tekem svetovne- ga pokala v smučanju, v Kranjsko Goro, nato pa preko prelaza Jezersko do končne točke Borovlje. Tile trije dojenčki krasijo naslovnico novega kataloga "Treh dežel" (Furlanija Julijska kra- jina, Koroška in Slovenija), v katerem so zbrani programi s produkti zimskega turiz- ma, pohodništva, golfa, vod, potovanja po gradovih treh dežel s najboljšim iz kulinarič­ ne ponudbe, program po mestih Srednje Ev- rope in program 100 dni festivalske glasbe v področju treh dežel. Izšel je v japonskem, nemškem in angleškem jeziku, po lansiranju na japonskem trgu na treh delavnicah v To- kiju, Nagoji in Osaki med 29. februarjem in 2. marcem (udeležil se jih je tudi Iztok Alt- ,v,~ . ., ,., .,, r 11,.,, r , -, 11.,,•· ,., • ., ... ,..,. --~•1::,. •'/•:..o:AA'I'• Jl?C U bauer iz SNTO) pa bo predstavljen še v ZDA ter na nekaterih evropskih trgih, kot so Velika Bri- tanija, Skandinavija in Poljska. Gre predvsem za prekomorske trge in nekatere bolj oddaljene evropske. Sodelovanje je za Slovenijo zelo pomembno, saj je pozicioniranje Slovenije ob Itali - jo in Avstrijo na teh trgih ključnega pomena za povečanje prepoznavnosti slovenske turistične ponudbe in umeščenost v srednjeevropski prostor, med Dunajem in Benetkami. Odziv na delavnice je bil izreden, saj je delavnice obiskalo skupno 650 agentov in organizatorjev poto- vanj, sicer pa je Slovenija v Tokiju sodelovala še na foslovni konferenci, sejmu Foodex, imela teden slovenske kuhinje, razstavo itd. SNTO je domačemu in tujemu trgu ponudila še en produkt- ni katalog, ki tokrat predstavlja ponudbo gradov in dvorcev na Slovenskem, nastal pa je v sodelovanju z Združenjem gradov na Slovenskem. V katalogu je zbranih 31 gradov in dvorcev, ki s svojo hotelsko, gostinsko, prireditveno, mu- zejsko in drugo ponudbo predstavljajo zanimivo turistično točko in imajo obiskovalcem tudi kaj ponuditi. Katalog je iz- šel v slovenskem, nemškem, italijanskem in angleškem je- ziku, v skupni nakladi 30.000 izvodov, v tujih izvodih pa je priložen še vložni list s programom potovanja po gradovih in dvorcih. Za oblikovanje, trženje in prodajo programa je poskrbel Kompas d.d., ki ga bo lahko časovno in vsebinsko prilagodil željam posameznika. Do meseca aprila bo kata- log v celoti postavljen na uradnih domačih straneh slo- venskega turizma, za katere skrbi SNTO, www.slovenia- tourism/castles/ , že zdaj pa ga je mogoče naročiti na se- dežu SNTO na telefonu 0611891 840 ali na www.slovenia- tourism.si/ na roca nje/ sna roca nje. htm. . .,. Kj~-je kdo? • Po treh in pol desetletjih dela zapušča aktivne vrste pri Kompasu Lilijana Vaupotič, vendar se še kljub zasluženemu pokoju ne poslavlja od svojega podjetja. V zmanjšanem obsegu bo sodelovala kot svetovalka uprave, predvsem za področje receptive, mesto direktorice Kom- pas incoming Slovenija pa bo prevzela kolegica Tatjana Juriševič, ki je v Kompasu delala vrsto let na odgovornih mestih, nazadnje kot direktorica Kompas Airtours. • In še ena sprememba v Kompasu, tokrat v berlinskem. Njegovega direktorja Mitja Kočevarja je minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek predstavil Upravnemu odboru SNTO kot svojega kandidata, ta ga je 1. marca potrd il za generalnega direktorja SNTO, 9. mar- ca pa ga je na to mesto imenovala še Vlada RS. Kdaj bo nov generalni direktor nastopil de- lovno mesto in izbral svoja strokovna direktorja, še ni znano. • Hote!i ~ernardin so izgubili izredno perspektiven "podmladek". Lahko pa bi dodali, da na zgub, niso samo portoroški hoteli, temveč iz perspektive SNTO kar ce loten slovenski turizem. Prodoren Dimitrij Piciga je namreč zapustil "incoming" vrste in posta l direktor "outgoinga" pri Globtouru. • Direkcija za turizem Bled odslej številnih tujih novinarjev na Bledu ne bo mogla več sprejeti v svoji stari pisarni z legendarnim pogledom na blejski otoček. Preselili so jih v sicer lepe pros- tore v Festivalno dvorano, kjer pa vsem, ki jih obiščejo, da jih poučijo o tem biseru, besed ne bo mogel podkrepiti gogled skozi okno. No, in še ena sprememba pri njih. V.d. direktorica je postala odlična Eva Stravs Podlogar, ki je do imenovanja novega direktorja - razpis za to mesto se bo zaključil konec marca - zamenjala Matjaža Završnika. Nov naslov blejskega L TO Turizem Bled je Cesta svobode 11, začasno pa jih je mogoče dobiti na telefonu 064 744 079 in faksu 064 7 44 776. • ~arjeta Vizovišek je v začetku letošnjega leta po dolgoletnem uspešnem vodenju Kampa Sobec odšla drugam, nikakor pa ni zapustila kampovske vode, kjer se očitno res dobro zna- jde. Pre~zela je n?mreč vodenje kampa _Zaka Bled, ki je del podjetja Golf & Kamp Bled s strateškim partneJem Sava Kranj, Kamp Sobec pa zdaj vodi zagnan domačit1- Rado Urevc, ki prihaja na to mesto iz Casino Bled. • Z zadnjim februarskim dnevom je Janez Rakar zapustil vodenje marketinga na Protokolarnem servisu Brdo. Zamenjala ga je Viktorija Hodža Frelih . . • Naj vas spomnimo še enkrat, da ima SNTO nov mail: info@slovenia-tourism.si (pri naslovih posameznikov info nadomestite z imenom, piko in priimkom), kar se smiselno dopolnjuje z novo domeno uradnih domačih strani slovenskega turizma www.slovenia-tourism.si. Podčrtano Juhu, počitnice so tu! SNTO tudi letos pripravlja nadaljevanje krovne akcije "Dobrodošli doma", ki se bo zače la v drugi polovici aprila. Nov slogan "Juhu, počitnice so tu!" so lahko spoznali že obiskovalci sejma Alpe Adria. Anima- torki SNTO za letošnjo akcijo "Dobrodošli doma" je bilo mogoče srečati po celot- nem sejmišču. Oblečeni v rumeno in rdečo rožico sta obiskovalcem delili info letake v obliki rožic v barvah vseh petih turi- stičnih področij, ki so jih obiskovalci lahko izpolnili s svojim na- slovom, nato pa od - dali v posebne skrinji- ce. S tem bodo v drugi polovici na dom prejeli brezplačne kataloge po- čitniških idej, ki tudi v leto- šnji akciji ostajajo glavno orodje pospeševanja pro- daje za domačega gosta. Z orodjem info letaka je SNTO želela izkoristiti pri- ložnost sejma Alpe Adria in njegovih obiskovalcev ter jih Doni'« a animirati, da si že zdaj zagoto- vijo katalog idej za preživljanje počitnic v Sloveniji. Slovenija na kratko "/: Slovenija samostojno v več katalogih na tujih trgih - Intenzivno delo s tujimi organ izatorji poto- vanj in pa lanske dodatne akcije pospeševanja prodaje so prinesle kar nekaj pomembnih rezulta - tov. Na nizozemskem trgu je izšla prodajna brošura s Slovenijo, ki jo je izdal ID Riva Tours (Kom- pasov partner), prav tako pa tudi prodajne brošure na švicarskem trgu (Kompas Švica), že lani pa na avstrijskem (Kompas Avstrija, na italijanskem (Kompas Benetke) in na nemškem trgu (Kompas Berlin). '} Investicije v blejski Golf Hotelu - Hotel Golf bo z letošnjim letom pričakal goste z nekaj novo- stmi. Delno so obnovili stene v sobah in na hodnikih, v celoti pa kopalnice v vseh petih etažah. Za varnost gostov so poskrbeli z vgradnjo požarnega javljanja in instalacij za SOS v kopalnicah, lepšega izgleda pa je zdaj tudi ba lkonska ograja. NTZ o prednostih in problemih evra - NTZ tudi letos obravnava strokovna vprašan ja vključeva­ nja Slovenije v polnopravno članstvo EU. Tako je organiziralo že drugo strokovno srečanje z ak- tualno temo uvajanja skupne evropske valute evro. "Evro bo povečal transparentnost cen, evro bo povečal moč potrošnikov, ta bo povečala konkurenco. Iz tega lahko enostavno zak ljučimo: tista podjetja, ki bodo prva pripravljena na skupno evropsko valuto, bodo med jutrišnjim i zmagovalci", so na NTZ zapisali na vabilo na srečanje 21. in 22. marca na Bledu. Kaj pa lahko pomeni uvedba evr+a za slovenski turizem? Podrobnih tovrstnih analiz za Slovenijo še ni oprav- !jenih. Tako lahko govorimo o predvidevanjih in ocenah, ki bi jih bilo potrebno čim prej analizirati m se glede na rezultate tudi ustrezno pripraviti. TURIZEM - Informativno glasilo Slovenske nacionalne turistične organizacije - Izdaja Slovenska nacionalna tur- istična organizacija, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana -Tei: 061/189-18-40, fax 061/189-18-41, E-mail: misa.no- vak@slovenia-tourism.si - Glavna in odgovorna urednica: Miša Novak - Uredniški odbor: Franci Križan, Rok V. ~lančnik, Maja P~k,_ Lučka Letič, Miša Novak, Danica mag. Zorko, Srečko Šajn, Janez Pergar, Slavko Mastnak, Mari- Ja Rok, Renata P1ceJ, Drago Medved - Oblikovanje: imago - Priprava za tisk: Grafični studio K d.o.o., • Tisk: Tiskar- na R_adio, Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno števi lko 1382 - Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na SNTO, izključno po faksu, št. 061-189-18-41 .