Kaj je nam storiti s perjem od zelja ali pese? Zarad dolgega deževaega vremeaa v letošajem poietju je obilao krme ia zeleajave prirastlo, tako da bodc živiaa do zime dovolj zeleae kmie ia paše inaela. Eer je pa mogoče , da bode tadi letos ravao tako bitro zima aastopila, kakor laai -— aiarsiktera zaameaja ia aaravae prikazai naai to pravijo — bode se veliko zelene krme pokvarilo ia se uaičilo, ker je zavoljo premokrotaega zraka ia vodeaoati posaraezaih ra8tlia nikakor posaaiti ae aioremo. Veadar pa bi ae vsako perje od zelja ia pese v krmo porabiti dalo, ko bi aaši kmetje hoteli aapravljati skisališča ter pripravljati ei v njih kislo krmo. Popotovaje po Štirskeai iaiel sem dosta priložaosti ktnetom priporočevati kislo (skisaao) krmo. Govoril sera o tem predmeta tudi v Ljabaeai aa gornjem Štajersketa; tam sera od izvrstaega kmetovavca gosp. Picblmeier-ja zvedel, da si oa že pet let z aaj boljšim vspehom tako krmo aapravlja. To tedaj ni čiato aovo; kar eden dobrega ia basaovitega storiti zamore, aaj tndi drugi posaeaiajo. Izgled, kojega naai Picblmeier daja, aaj podpira mojo prošajo, ki se glasi: nEmetje! poskasite ia dajte zeleao kraio skisati se". Naj bolj je za to sposobao pesino, karaziao ia kapasovo perje, pa tudi vse zeleae rastliae splob, jedaako tadi plevel, če drugače ajegovi obstaaki živiai škodIjivi aiso. Skisuje pa se v jamab, 5 do 6 čevljev globokib, 4 do 5 čevljev širokih ia po potrebi dolgih. Pri aapravljaaja takih jam treba je paziti, da se kopljejo saaio v ilovaato zeraljo , blizo katere Be sme izvirati Bob^ni studeaec ; kjer je pa zemlja peščena, mora se jama z opekarui sezidati ia se zloge ali spahi s cemeaton. zaruazati. Tako aapravljeae jame trpijo dolga dolga leta iB ni jib treba popravljati ; v ajih se tudi krma s pratjo ae onesnaži ia porneša. Važno je tadi, da se ogli ia steae pri ovib jaraah uavpieao sezidajo ia Bapravijo, da se kraiiae rastliae lože stisaiti ia enakoaierfliši obležati zamorejo. Ako ravao se razuovrstae rastliae v eai jaaii okisati dajo, je vendar dobro , da se ae pomešajo vse vkup, aaipak da se po vrstab polaga, postaviaj Baj prej eao lego kuraziaega perja, aavzgor eno lego zeljevega, slednjič pa pesiaega perja; zakaj Beko se popreje, drago pa pozneje obleži in skisa. Skisanje pa aiuia drugega Bameaa, kakor, da se zeleaa sočaa kraa rarazu ia gnjilobe obvarje. Zarad tega morajo jaaie tako globoke biti, i'b tudi debelo s prstjo se pokrivati, da mraz do zelenjave ne more. Edaako morajo se odstranjevati vsi tisti škodljivi aplivi, ki bi gajilobo ali trohaeaje zeleojave vzročevati ategaili. Taki upljivi pa so toplota \n zračai kislec. Vsem je zaaao , da aieso po zimi — ravno zarad pomaajkanje toplote — dolgo frišao ostaae, raed teBi ko v toplem poletja kaialo gajiti začae. Ravao tako je zaaao, da se ribe frišne, aekaj opečeac klobase, ako se z oljera polijejo ia potem v kositarskib škatlicab zraka odtegaejo, držijo mesece ia leta. Razua toplote ia zraka je pa tadi aekaj mokrole potrebao , prej da kaj gajiti zanioie. Več je vode, manje kaj gnjije ; ravao tako ae bode aič gnjilo, kjer vode čisto ai, ali kjer ju je prenialo, a. pr. pri sonu \n slauii. Kako težko snio letos otavo iu deteljo posušili; koruziaa, sirkova, berjeva slama ia pa perjc od zelja ter pese bode se težko kaj posušiti dala. Najboljo ba tedaj, da ovo slaaio ia perje, dokler je še sočao, odtegneaio škodljivemu airaza, toploti, posebao pa zraku; to se bo naj lože zgodilo, ako se v zgoraj Bavedenih ia popiaaaib jaaiab skisa. Zeleajava ae polaga v jamo, brez da bi poprej razrozala se , (i do 9 palcev visoko Baeukrat, ta lega se rnora dobro poteptati ia zraačkati, tako da rned posanieznimi bilkami ia debli aobefli zrak ae zaostaja. Pracej vedla zelenjava se mora poprej politi, dolga krma pa, kakor kuruza, sirek in ber, se saopčeaia v jamo polaga. Ako je krraa še prsteaa, aiora se omiti. Ker se poteptaaa kraia pozaeje veadar še nialo asede, treba, da se je cekaj nad jamo nakupiei. Tako tiapolajeaa jaaia sc poteai s prstjo — 2 clo 3 čevlje visnko — pograe ia prst dobro potepta. Ako se je kraia že precej poležala, naraduo apade ia pri ti priloŽBOSti prsteaa streha rada razpoka; po razpokliBah pa dež ia zrak aajdeta pot do zeleajave. Zarad tega mora se vselej dobro paziti , da se vsaka pokliaa taki zadela. V take jaaiespravljeaa krrna postaae v šestib ali osajih tedaib kisla ia dobi sladkokisli okus. Obstoji pa več aiescev, da celo več let; živiBa, posebao pa sviaje jo BtraŠBo rade žro. Navadao se ta krma Be polaga sama, temač kot pridatek k sahi ia sicer se jeailje od Bje četrti del. Iz jame pa se naenkrat saaio toliko vzeti sme , kolikor se za dva dai rabi, ker bi se ostali del drugače lahko pokvaril. Priporočam tedaj vseai kmetovalcera, da Baj aapravijo taka skisališča ia se sklicujeai v podporo tega priporočila Be Ie aa svojo lastao večletBO skašajo, ampak tadi aa izgled, kterega aaia v tera obzira daja g. Pichlaieier aa Ljubaem. P e t e r M. F e u 8 e r, kaietijski potajoči učitelj za Staj.