Poštnina plačana v gotovini
Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Leto LX
V Ljubljani, v nedeljo 16. oktobru 1912
Slov. 238
Cena 2 Di
ni

Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 29%, 2994 in 2050
VENEC
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek račun: Ljub-Ijana št. 10.650 in 10.349 za inscrate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Du nuj 24.797
l pra v a : Kopitarjeva 6, telefon 2992
BISERNI JUBILEJ »SLOVENCA«
Obletnice v našem človeškem življenju so nehote združene z neko rahlo melanholijo. Kakor hitro se priono in čim več jih je, tem glasnejši opomin io jubilantu, da gre zarja njegovega življenja v zaton in da se bliža čas, ko bo treba iti...
Vse drugače pa je z jubileji naprav in ustanov, ki jih je kratkotrajni človek zamislil in ustvaril. Cim več časov in rodov prežive, tem inogočneje spričujejo svojo upravičenost in koristnost. Visoki jubileji človeških zasnov so dokaz, da živi sok življenja, ki jim ga je stvaritelj ob rojstvu vdahnil, tudi v poznejših dobah ni vsahnil; niso se s časom preživeli, temveč so svežost in aktualnost ohranili tudi za naslednje generacije.
»Slovenec«, ki je pred 60 leti nastopil svojo pot med slovenski narod, si je na čelu zapisal dve besedi: vera in domovina. Dve mogočni ideji, katerih vsaka je sposobna, da zgrabi celega človeka, sta že takoj v početkih imela za nas Slovence še ta posebni pomen, da sta že tedaj bili z usodno nerazdružlji-vostjo med seboj prepleteni: Narodni rene-gati so bili le prečesto tudi verski odpadniki. Kdor je zatajil svojo slovensko mater in njen jezik, je kaj kmalu pričel tajiti tudi njeno vero. Narodni odpadniki so izruvanci brez vsakih etičnih korenin, manjvredni ljudje, ki niso zmožni globljega nravstvenega življenja.
V slovenskih možeh, ki jim je dobrobit naroda bila resnično pri srcu, se je tedaj izoblikovalo spoznanje: Slovenci bomo ohranili svojo samobitnost, svoj jezik in kulturo le, ako bomo ostali zvesti svoji katoliški veri in njenim nravstvenim osnovam. Obratno pa bomo tudi svoje katolištvo najuspešneje branili, če bomo narodno zavedni Slovenci.
»Slovenec« je bil buden čuvar na tej fronti. Na eni strani odločen boj proti raznarodovalni politiki in vsakemu manjvrednotenju slovenskega jezika od strani drugih narodov, a istočasno borba proti notranjemu, morda še opas-nejšemu nasprotniku, ki je pod krinko pro-svitljenosti skušal otrovati nrav našega ljudstva in spodkopati njegove moralne temelje.
Toda če se danes vrši ločitev duhov na široki fronti, tako rekoč od moža do moža, je bil to za tiste čase neverjetno drzen poskus. Bilo jih je kaj malo, ki so pravilno cenili zorenje časa. Možje okrog »Slovenca« so ga spoznali. Toda imeli so proti sebi vse, kar je le kaj pomenilo v javnosti. Na Dunaju je sedela nemška, z liberalnim jožefinističnim duhom prežeta vlada,' ki je vsako, še tako rahlo slovensko narodno gibanje preganjala in zatirala po svojih eksponentih in ovaduhih, katere je imela razpostavljene vsepovsod po slovenskih zemljah. Narodno odpadništvo je bilo v časteh in na dobro plačanih mestih. Kar pa je bilo narodno zavednega, se je po svojem mišljenju in delu odtujevalo ljudstvu. Biti napreden je pomenilo isto kot biti liberalec. Še bornejša so bila gmotna sredstva. List ni imel ne lastne tiskarne, niti ne lastnih uredniških prostorov. Silna, plamteča je bila le ideja, za katero se je list boril. In s to svojo idejo je tudi zmagal.
Ne bi omenjali teh začetnih težkoč, ki jih je moral prebresti »Slovenec«, ko ne bi bile za ves njegov nadaljni obstoj tako značilne. List se je tudi pozneje moral pogosto viti skozi neverjetne tesni in več kot enkrat so mu stregli po življenju. Moč ideje, kateri je služil in radi katere je bil ustanovljen, pa je bila vedno tisti skrivnostni vzmet, ki ga je držala po koncu, da se ni zrušil radi gmotnih težkoč ali pod navalom nasprotnikov. Vedno znova so prihajali naši najboljši možje, in se mu z nesebično ljubeznijo posvečali. Niso delali in žrtvavali radi gmotnega dobička — nihče si ni pri »Slovencu« pridobil premoženja. Žrtvovali in trpeli so radi idejnega poslanstva, ki ga je katoliški dnevnik moral zvršiti med slovenskim ljudstvom. »Slovenec« se v teku svojega šestdesetletnega obstoja nikdar ni zadovoljil z vlogo zgolj informativnega lista, ki bi slepo kopičil vesti in dogodke zgolj radi njihove zanimivosti in senzacije. To bi morda bolj neslo. Gotovo bi si lažje osvojil oni široki krog lahke publike, ki hlasta po senzacijah, ki pa ne ljubi, da jo kdo opozarja na globlji smisel življenja in stvari. »Slovenec« je v smislu svojega programa vodil in vzgajal narod.
Ne da bi hoteli vse podpisati, kar je izšlo natiskanega v »Slovencu« v dolgi dobi šestih desetletij. Pisali so ga ljudje, zmotni in napakam podvrženi ljudje. A eno morajo »Slovencu« priznati tudi njegovi nasprotniki:
Ustanovitelj »Slovenca«
Kanonik Karel Klun
državni in deželni poslanec, roj. 15. oktobra 1841 v Prigorici, župnija Dol. vas pri Ribnici, umrl kot delegat v Budimpešti 8. julija 1896.
kakor rdeča nit se vleče od številke do številke, od letnika do letnika, iz desetletja v desetletje stremljenje njegovih vsakokratnih stvariteljev, da služijo ideji, radi katere je bil list ustanovljen: Versko in nravno buditi narod, krepiti njegovo zavest in stati na straži proti vsem in vsakomur, ki bi hotel narodu vzeti ti dve svetinji. Zato »Slovenec« ni hodil za ljudstvom, ampak pred njim. Živel in trpel je z njim, vsaka narodna bol je v njem našla izraza. Ob vsaki priliki je zastavil svojo besedo in vpliv ter tudi gmotne koristi in čast za napredek in neodvisnost slovenskega ljudstva. Ljudstvo je to čutilo, zato se ga je oklenilo in ga že iz davna smatra za svojega glasnika. »Slovenec« se je vrastel v žitje in bitje slovenskega naroda, postal je del njegove nacionalne rasti.
Z isto odločnostjo, kakor na verskem in narodnem polju je »Slovenec« vzel nase borbo za socialno pravičnost med našim ljudstvom. Kakor hitro je Leonova okrožnica »Re-rum novarum« začrtala smernice socialne renesanse, se je »Slovenec« pod vodstvom tedanjega glavnega urednika g. Andreja Kalana z vso odločnostjo in brezkompromisno postavil ob stran malega človeka, kmeta, obrtnika in delavca ter zahteval pravičnejši odnos in položaj teh stanov v družbi. Ušeničnik in Krek sta utirala v »Slovencu« nova pota, opominjala k zadružništvu in budila smisel za organiziran odpor proti kapitalističnemu izžemanju. »Slovenec« je proglasil za svojo dolžnost neizprosno borbo proti izkoriščevalcem šibkih, slabotnih, siromakov in trpinov. Mnogo se je zanje storilo na pobudo »Slovenca« v teku desetletij, a borba nikakor še ni končana. Zato je ravno mali človek postal »Slovenčev«: pri-
jatelj, njegov naročnik in čitatelj. Pred časom nam je v roke prišlo reklamno pismo, v katerem neko nasprotno glasilo omenja, da »Slovenec« jii glasilo denarnih krogov, ampak pretežno malega človeka. To je bilo sicer pisano iz konkurenčnih ozirov, a ne skrivamo, da smo bili ponosni na ugotovitev: »Slovenec« je glasnik malega človeka. Da. Potemtakem torej večine slovenskega naroda, ki ga pretežno sestavlja kmet, delavec in obrtnik. Ker pa je cela socialna struktura našega narodnega gospodarstva zgrajena docela na malem človeku, zato tudi trgovec ln uradnik rada sežeta po glasilu teh slojev, da sta točno informirana.
Odločno stališče v religioznem, narodnem in socialnem vprašanju je poleg mas delovnega ljudstva »Slovencu« zlasti približalo mladino. Pri listu so se v vseh dobah našli širokosrčni, uvidevni možje, ki so spoznavali pomen mladih sil za kontinuiteto lista. Mladina s svojimi upravičenimi težnjami je v »Slovencu« vsikdar našla zatočišče in razumevanje. Tako je list ostal mlad, svež in borben. Ponovna regeneracija uredniškega osebja z mladimi silami ga je obvarovala pred okostenelostjo častitljivega modreca, ki z zagrenjenostjo presoja dejanja in nehanja dobe, ki je ne more več dojeti. Presnavljala pa se je tudi plast čitateljstva.
Marsikak glas se čuje proti sodobni mladini. Toda mi verujemo v mladino. Zaupanje v našo bodočnost temelji ravno na tej veri. Ne smemo prezreti, da so razmere ustvarile položaj, v katerem mora mladina prevzemati sama nase skoraj vso skrb in odgovornost za svojo in narodovo bodočnost. Zato se ne smemo čuditi, ako njen mladostni idealizem — ki
je bil vedno lasten mladini — prepleta mestoma trpka realnost. Sodobna mladina hoče vedeti čemu, zakaj in kam se jo angažira. Hoče preciznosti in jasnosti v delu in programu. Do tega ima tudi polno pravico. Njihovemu odkritemu ponašanju se ne sme še pripisovati nediscipliniranost. »Slovenčeva« šestdesetletna zgodovina je najzgovornejša priča, kako je vsaka generacija na svojevrsten način skušala služiti domovini. Sodobna mlada generacija nima nič manj inteligence in smisla za narodne potrebe in čisto gotovo tudi ne manj značaja. Z zadoščenjem ugotavljamo, da večji del sotrudništva šteje danes »Slovenec« v mladi generaciji.
Prav ob tej ugotovitvi se nam zdi na mestu, da se z globoko hvaležnostjo spomnimo vseh neštetih znanih in neznanih stvariteljev in sotrudnikov, ki so v dolgi dobi 60. let delali pri rasti in ugledu »Slovenca«. Legijon jih je in nihče jih ne bi mogel prešteti. Poleg ble-stečih imen Klima, Mama, Kalana, Žitnika Ušeničnika, Kreka, Lampeta, Terseglava in drugih, ki so slovenskemu narodu po »Slovencu« z mojstrsko besedo odkrivali nova obzorja in kazali novih ciljev, je še nepregledna množica sicer manj znanih, toda enako marljivih duševnih delavcev, ki so z vsako nitko svojega srca bili zvezani z listom in mu žrtvovali vse svoje sile. Ginljivo je čitati zapiske duhovniških darov, ko so si mnogi pritrgali zadnje vinarje in jih darovali v tiskovni sklad za »Slovenca«. Velika večina je danes že v grobu, in lako ntoremo le ugotoviti, da se je le na njihovem idealizmu razcvel današnji 60 letni jubilej. A tudi sicer bi težko bilo dobiti duhovnika ki je živel v preteklem šestdeset-letnem razdobju, in ni ničesar storil za »Slovenca«. Predvsem so mu duhovniki s svojim delom, agitacijo in naročnifitvom pomogli na noge. A tudi mimo duhovščine je, mislimo, malo slovenskih inteligentov, da ne bi vsaj tu in tam enkrat prispevali za naš list. Kako naj se zahvalimo marljivim našim organizatorjem, dopisnikom v domovini in v tujih deželah, ki ob vsaki izredni priliki,* ob vsakent važnejšem dogodku najprej mislijo na »Slovenca« in ga informirajo, da je tem bolj bogat in pester. Tega ni moč plačati, kakor ni mogoče povrniti ljubezni drugače ko z ljubeznijo. Nemogoče je prešleti vrste še drugih in drugačnih sotrudnikov, brez katerih bi »Slovenca« ne bilo: od uradnikov in uradnic v propagandi in upravi do črnih umetnikov stavcev in strojnikov. Vsi, prav vsi, pa tudi tisti, ki so pri odpravništvu ali »Slovenca« prodajajo v kolportaži, praznujejo s »Sloven-čevim« jubilejem tudi jubilej svojega dela. In zadnje, kar pa ni poslednje: Brez modrega vodstva in neprestanih ogromnih žrtev Katoliškega Tiskovnega Društva, ki je že 45 let lastnik lista in mu pomaga v vseh težavah, bi »Slovenec« čisto gotovo ne praznoval svoje šestdesetletnice.
Nič ne dvomimo, da se s »Slovencem« vred vesele njegovega visokega jubileja vsi njegovi naročniki, čitatelji in somišljeniki idej, ki jih zastopa. Mislimo, da ni pretirana trditev, da je »Slovenčev« biserni jubilej jako pomembna kulturna obletnica za ves slovenski narod. Prejeli smo mnogo čestitk naj-odličnejših osebnosti v državi. »Slovenec« kliče vsem svojim zvestim prijateljem in naročnikom ob 60 letnici: zvestoba za zvestobo! Sledili bomo z neomajnim optimizmom svetli tradiciji naših prednikov. Njihov program je tudi za naš čas še vedno aktualen. Pred nami leži razven tega ogromno novih problemov, ki jih je treba osvetliti s krščanskega, narodno gospodarskega in kulturnega stališča, za katerih najboljšo rešitev v korist naroda in države hočemo vsak čas zastaviti vse sile. »Slovenec« je v težkih in nevarnih dneh vtiral med Slovenci pot jugoslovanski državni ideji in se odkrito davno pred prevratom postavil na jugoslovansko državno stališče. V poznejših letih razvoja se je trudil, da po svoje prispeva k medsebojnemu spoznavanju, razumevanju in konsolidaciji razmer v naši državi. Tudi v bodoče bo vedno delal v tej smeri. Slejkoprej vidimo v pravično urejeni Jugoslaviji bodočnost Slovencev, ki bodo svoje velike socialne vrline, kakor so pridnost in delavnost, redo-ljubnost in organizacijske sposobnosti mogli do viška razviti v korist cele države.
Sedaj pa: Adiutorium n ost rum in nomine Domini: Naša moč in naša potnoč je v Gospodovem imenu! S tem posvetilom gremo na novo delo!	drin.
Paberki iz „Slovenčeve" zgodovine
Člani uredništva
Osebje mariborske podružnice »Slovenca /. urednikom gosp. dr. Francetom Vatovcem
Ivan štefe je bil stulno sprejet k »Slovencu« 5. februarja 1902, potem ko je dalje časa že sodeloval /a poskus. Ostal je pri listu ,|„ 1918.
Franc krom/ar od I. jun. 1904 in Miha Moškerc od I. maja 1905.
Milan Pugelj I. I90t>.
Franc Terseglav jc nastopil stalno službo dne t. januarja 1906. Bil jo 1. 1913 in 1914 ter 1925 d« 1927 tudi glav ni urednik.
Ga. Ivanka Klemenčičeva sodeluje \ uredništvu od 25. januurja 1909.
Franc Kerhne od 17. juliju 1910 eno leto.
Viktor Cenčič od 1914, prej dopisnik \ Trstu in Mariboru.
Franc Jež je sodeloval od 1. 1916.
Lojze Vrtovec od novembru 1915 do 51. decembru 19(8.
I)r. Izidor Cankar jo bil glavni urednik 1918 iu (919.
Franc Bevk in Engelbcrt Besednjak od 7. jan. 1919 lo nekaj času.
Franc Smodej jo vstopil 27. novembra 1920 iu bil glavni urednik do letu 1925.
Viktor Sohweiger jo bil pri »Slovencu« od 5. marcu 1921 do 50. septembra 1952.
Petrič Jože jo bil od 1921 — 1926.
Erjavec Fran, od I. XII. 1924 do >1. VI. 1952, urednik »Ilustriranega Slovenca*.
Knaflič Josip od 1925 do 1927.
I). Potočnik i u St. Masič sta vstopila v uredništvo I. 1925. prvi jo še član. drugi jo kmalu izstopil.
Dr. Čampa Lojze od I. tnaju 1926 do oktobru 1929.
Franc Zabret je prevzel vodstvo listu 1927 in gu vodil do novembra 1929.
Miha Krek od 4. februarja 1926 do II. aprilu 1929.
Dr. Franc Vatovec je stopil \ uredništvo leta 1927. prevzel mariborsko uredništvo Slovencu« I. jan. 1951 iu vodstvo »Slovenca« podružnice v Mariboru.
Železnikar AL jo bil član od 22. nov. 1928 do 1930. ko jo prevzel uredništvo »Jugoslovana«.
Dr. Ivan Ahčin pa je prišel k listu I. avgu-stu 1929 in prevzel mesto glavnega uredniku v novembru 1929 in gu upravlja še sedaj.
V	juliju 1930 je vstopil v uredništvo Alojzij Kuhar, v muren 1951 pa dr. Lojze Berce, ki jc bil preje dopisnik v Trstu.
V	oktobru 1927 je štelo uredništvo 27 oseb. Sedaj iiiiu 9 urednikov poleg številnega pomožnega osebja.
Franc Po/.eucl, je tiskal .Slovenca« nu navadnem brzotiskalnem stroju od leta 1894. Od leta (908 do (911 pa je tiskal »Slovenca« na rotacijskem stroju. V Jugoslovanski tiskarni deluje g. Poženel že od leta 1890 in še danes tisku na rotacijskem stroju nedeljsko prilogo »Slovenca«
Zastopnik lastništva jo vsakokratni izdajatelj. Ta je bil včasih obenem tudi odgovorni urednik, včasih pu samo izdajatelj. ^Slovencu« so bili za izdajatelje sledeči gospodje:
Ferdinand Pevec od začetka do 7. juniju 1875:
Jakob Alešovec od 8. junija 1875 do 17. januarju 1876:
Ferdinand Pevec zopet od 18. januarju 1876 do 51. decembra (878;
Filip Haderlap od I. januarja 1878 do 51. decembra (885:
Jože Jerič od 1. jan. 1883 do (3. julija 1888;
Matija Kolar od 14. jol. 1888 do 15. upr. 1891;
Anton Kržič od 16. aprila (891 do 24. novembra 1891. Odložiti je moral to mesto, ker gu sicer vlada ni hotela imenovati zu kateheta.
Ivan Zupančič od 25. novembra 1891 do 31. decembra 1900.
Evgen Lampe od (. januarja 1901 do 31. decembru 1901.
Ivan Rakovec od I. januarja 1902 do 12. oktobru 1902.
Ignacij Žitnik od (3. oktobru 1902 do 51. inuju 1911.
Konzorcij Slovenca je izdujal list «kI I. juniju 1911 do 12. avgusta 1925.
Franc Kulovec od (3. uvgusta 1925 do 19. februarja 1929.
Ivan Rakovec od 20. febr. 1929 do danes.
Franc Kreinžar od I. januarja (924 do 29. januarju (925. Ta dan sta odgovarjala z. urednikom V. Cenčičem skupaj.
Viktor Cenčič od 30. januarja 1925 do I. avgusta 1925.
Jože Grošelj od 2. avgusta (925 do 12. avgusta 1925.
Franc Terseglav s presledki od 13. avgusta
Kako jc napredoval obseg »Slovenca«. Prva dva letnika. — Prvi vezani letnik dnevnika.
4 knjige letnika LIX. (1931)
Uredništvo »Slovenca« ob h0-lctnici
Sede od leve na desno: Franc Kreinžar, Ivanka Klentenčič, glavni urednik dr. Ivan Ahčin, Fr. Terseglav, Viktor Cenčič. — Stoje od leve na desno: Ciril Kočevar, Mirko Kuiičič, Drago Potočnik, Lojze kuhur. dr. Lojze Berce, Lojze Golobič, Rudolf Sclunitt
Odgovorni uredniki „Slovenca"
Časopisje je od uokuj velesila, s katero se bore vse mogočo silo, celo držuve. Ker držu\u ne unore pustiti časopisu popolnoma prostih rok, zahtevu že od nekdaj osebo, ki je odgovorna zu \so prestopke, ki bi jih časopis utegnil /ukriviti proti predpisom, ki so zbrani v posebnem zakonu o tisku. Tu odgovorna oseba se imenuje .odgovorni urednik«. Včasih ni bilo treba, da bi »odgovorni urednik« bil tudi urednik ali solastnik listu. Sedanji zakoni so v tem pogledu mnogo strožji.
Zu »Slovončovo« pisavo so bili poroki uli odgovorni uredniki sledeči možje:
Ferdinand Pevec od zučetka t. j. od 14. okt. 1873 do 7. juniju (875.
Jakob Alešovec. ki jo bil tudi član uredništvu. od 8. jun. 1875 do 17. januarja 1876. na kur jo prevzel odgovornost zopet
Ferdinand Pevec iu jo oddal
Filipu Iladorlapu dne 5. januarju 1878:
Jože Jerič jo bil zu lladerlupom od I. januarja 1883 do 10. 1887. ko jo prodal lisi. tiskarno iu knjiguruo Kut. tisk. društvu.
Ignacij Žitnik od II. okt. 1887 do 6. okt.
1892.	nadomeščal ga je od 23. maja do 5. jul. 1891
Anton Keržič.
Ivan Janežič od 7. okt. 1892 do 31. marca
1893.
Andrej Kalan. ki jo bil žo od 1891 v uredništvu in gluvni urednik ter idejni vodju lista, je liil odgovorni urednik od I. uprila 1893 do _'4. avgusta 1898: nadomeščal gu jo
Ivan Rakovec. in sicer od 7. avgusta 1895 do 30. maja 1897. od l<>. juliju 1897 do 23. avgustu 1898, na kur jo obdržul (Rakovec) odgovornost od 14. novembra 1898 do 31. decembra (902.
Evgen Lampe od I. januarja 1902 do 31. decembra 1903.
Ign. Žitnik od I. januarju 1903 do 14. oktobra 1906. ko je prosil, nuj ga odveže odbor te odgovornosti.
Miha Moškerc od 15. oktobra 1906 do 20. novembra (907.
Ivan Štefe od 21. novembra (907 do 20. avgustu 1911.
Miha Moškerc zopet od 21. avgusta 19(1 do 27. februarja 1913.
Ivan štefe od 28. februarja 1913 do 14. maja 19(3.
Miha Moškerc od 15. maja 1913 do 19. avgusta 1913.
Jože Gostinčar od 20. avgusta 1913 do 13. julija 1917.
Miha Moškerc od 14. julija 19(3 do 23. aprila 1917.
Jože Gostinčar od 24. aprilu 19(8 do 12. aprilu 1919.
Miha Moškerc od 13. aprila 1919 do 31. decembru 1924.
Ni je izlepa institucije, ki bi imelu toliko zakulisnega življenju, ki ne bo nikdar zgodovini znano, ker ni zapisano, kakor gu ima časnikarstvo. kdo more izvedeti prave vzroke, zakaj se članstvo uredništev tako pestro menja! Je vzrok nestuluost službe, večkrut politična situacija, osebne zadeve in korak za boljšim kruhom. In teh stvuri navadno nc pišejo, potomci jih ne izvedo nikdur, pa je velikokrat škodu zanje. Žal ni mogoče niti sodobnih razmer vedno prav presoditi. Zato se v ta vprašanja niti tli spuščati, ker je 60 letna dobu brez živili prič in brez točnih in vernih zapiskov, nuj le neku-tero člane uredništvu kur po imenu naštejemo: Ferdinand Pevec je bil pač od začetka in več let najkrepkejša podpora ustanoviteljema Jože Jerič je izmed ustanoviteljev največ pri listu delal.
Karel Klun, ki je misel »Slovenca« sploh spočel in bil njegov pravi ustanovitelj, jo bil od začetka do 1879 njegov vnet sotrudnik in idejni vodju.
Josip Marn je bil tretji ustanovitelj »Slovenca«. ki je pridno sodeloval, dokler ni inoral na Moravsko, ker škof listu radi politične in slovenske smeri ni bil baš naklonjen.
Bedenk in Markič sta sodelovala v uredništvu Žo v I. 1887. iu 1888.
Ign. Žitnik jc vstopil v uredništvo že v letu 1887 iu I > i t radi preveč ofenzivnega slogu večkrat postavljen pod nadzorstvo Kolar ju in And. Kulanu. Ob koncu 1892 je odšel v Rini in se 1894 vrnil v uredništvo. Bil je doloma urednik, deloma nujz.vestejši sotrudnik do svoje smrti 29. decembra 1913.
Andrej Kalan jo dobil že letu 1887 nalogo, nuj sestavi načrt za urejevanje »Slovenca«. V
Izdajatelji „Slovenca"
Sedanja uprava »Slovenca v Ljubljani z ravnateljem gosp. Ivanom Makovccni
1925 do (0. okt. 1929. Med tem so ga nadomeščali sledeči odgovorni uredniki: Knaflič od 6. oktobra do 7. novembru 1925 in od 9. okt. do 12. novembra 1926.
Miha Moškerc od 1. januarju 1926 do 6. januarja 1927.
Miha Krek od 7. januarja 1927 in 18. novembra do 13. decembra 1928.
Viktor Cenčič od II. oktobra do 14. novembra 1929.
Franc Kremžar od 15. novembra 1929 do danes.
Marsikatero bridko uro so pretrpeli nekateri uredniki, ko so jih oblasti preganjale in jim grozile (v Avstriji) s iporotno obravnavo uli jih gnale prod njo (Rakovea nad 20 krat). Nekateri so liili tudi obsojeni (Jerič, Žitnik, Moškerc, Lampe. Rakovec i. dr.). Nekateri so morali v tujino, uli «e skrivati (Štefe), da so ušli kazni. Jo gotovo prav, du se ob 60letnici spomnimo njihovih žrtev.
lotu 1891 jo postal glavni urednik in ostal Slovencu do 1900 idejni vodju. Urejal je obenem Domoljubu« najprej kol prilogo »Slovencu«, potoni pa samostojen tednik. Že v teli letih je bil Ivan Rakovec stalni pomočnik uredniku ((. IV. 1895).
Evgen Lampe je postal glavni urednik iii idejni vodja. Ostal je duša »Slovencu« tudi še potom, ko je formalno od uredništva odstopil.
v
Šestdeset let na braniku slovenskega ljudstva
Politično-zgodovinska študija. — Napisal Fr. E.
Politični položaj na Slo~ venskem v začetku 70 let
Po neprestanem kolebanju med centralizmom in federalizmom je dne 26. novembra 1871 vzela avstrijske državne vajeti v roke centralistična neinško-liberalna vlada kneza Adolla Auersperga. Auerspergovo ministrstvo je takoj uvedlo režim nasilnega centralizma, germanizacije, gospodarskega izkoriščanja šibkih slojev, korupcije in kulturnega buja.
Slovenci se nevarnosti Auerspergove vlade nismo takoj zavedli. Zato so politična in kulturna nasprotja med liberalnimi Mladoslo-venci in konservativnimi Staroslovenoi tlela dalje, se razvila pozimi 1871/2 celo v plamen, a 1873 v pravi požar. »Slovenski Na-r d« je začel zlasti po preselitvi iz Maribora v Ljubljano kazati vedno bolj očitno liberalne in kulturnobojne rožičke mladoslovenskega in-te senčnega naraščaja. To je porajalo zlasti v dnnovniškib vrstah vedno večji odpor. Toda stari B1 e i w e i s, ki je še vedno obvladoval ol ijalna pota slovenske politike, je znal dolgo časa zadrževati popolno ločitev obeh taborov.
Vendar se mladi duhovniki niso več zado-vi' cvali ne z Bleivveisovo autokracijo, ne z nj. ,'ovo politiko in ne z njegovimi »kmetijskimi in rokodelskimi« »Novicami«. Že 1872 je zn el pisati v glasilu avstrijskih katoličanov, >\ iterlandu«, tedanji šenklavški vikar Karel K 1 u n članke in dopise, v katerih se je izi kal za popolno ločitev Slaroslovencev od lil Talnih Mladoslovencev in očital tudi stari Bleisveisovi družbi celo vrsto usodepoLnib poli! tiik napak.
Klici po ^katoliškem dnevniku"
Leta 1873 so bile razpisane prve direktne d avnozborske volitve, pri katerih so hoteli 1\ uloslovenci na vsak uačin prodreti & svo-ii kandidati. Posledica tega je bila, da sta iba tabora ločeno v volivni boj in »Slov. d« je skušal podpreti svoje kandidate s mdalozno kroniko. Glede na to je postalo no, da tudi katoliškemu taboru niso mogle zadostovati že senilne »Novice«. Že dne 18. julija 1873 je zato zapisal neki X. v dopisu »Dolenjsko« v »Zgodnji Danici , da je treba vse moči napeti »za vsta-in> i lobrega katoliškega vsakdanjega lista«. In neki drug dopisnik v isti številki »Iz Ljubljane« med drugim odločno terja, da je proti liberalnemu »Narodu« treba katoliškega d n e vn i k a. Ker »Slov. Narod« s svojim •inoni pisanja ni prenehal in so bili libe->ti mesec ustanovili celo še poseben nski Tednik« za kmetiSko ljudstvo, tudi loliškem taboru seveda niso mogli držati
Lipe Haderlap
več rok križem in 8. avgusta je objavil neki ^duhoven in narodnjak« v »Zgodnji Danici« poseben »Klic«, v katerem izjavlja: »Za boj zoper te liberalce pa katoliško-političnega dnevnika potrebujemo kakor riba vode ... Ve.Mna reč in potreba je, da se duhovni in vsi katoličani ustavimo nadaljnji povodnji ter vsta-novuno katolišk dnevnik... Mladoslovenci so z dnevnikom razderli slovenski tabor; glejmo, fjfi ga z dnevnikom — z boljšim dnevnikom ze-Qi»lujeino, ali saj ohranimo, kar se da. ...
dnevnik vstanovimo!« Že v naslednji sevillu Danice« pa beremo naslednje: ■slano. V »Vaterlandu« se je bralo, da vf' " meseca oktobra izhajati slovenski katoliki' konservativni dnevnik. Z veseljem poživljamo ta sklep. Le to še izrekamo, da h'se dnevniku ob petkih prav po nizki <*"> dodajala ,tedenska' priloga za prosto ' tv,°> biko da bi se na to prilogo lahko na-ro<v val o posebej; kakor na priliko na ,Sonn-'ote pri ,Grazer Volksblattu. V Leskov-1 !.le 11. avgusta 1. 1873. Več zbranih kranj-• - m štajerskih duhovnikov.« Jako važna je J" pripomba uredništva k tej notici, kjer p,	»NaJ bi prišlo veliko gospodov k
'e ; rcicijam' (za dne 25. t. m. so bile namreč
■	'"\edane v Ljubljani duhovniške eksercici-j. Pisca), p0 katerih doveršenji bode pri-. • se o tem kaj pomeniti. Drugo potrebno
> v vsaki dekaniji kdo pozve, koliko iz-
■	v dnevnika bi se zanesljivo oddalo.«
, , °r sem zgoraj omenil, je bil »Vater-v< d°Pisnik K. Klun, nečak kanonika in
dež. poslanca Fr. K r a m e r j a , pri čigar omizju se je tedaj stalno zbirala vsa katoliško zavedna in odločna duhovščina. In v tej družbi so tudi sklenili realizirati iniciativo »Zgodnje Danice«. Nedvomno je bil duša vseh leh pripravljalnih del Karel Klun, ki je v tistih časih poleg Luke J e r a n a in Jos. M a r n a nekako vodil ves publicističen boj z liberalci. Ob zaključku zgoraj omenjenih duhovnih vaj, h katerim se je zbralo nad sto duhovnikov iz vse ljubljanske škofije, je K. Klun sklical tudi poseben sestanek v Alojzijevišče, kjer je zbranim duhovnikom predložil načrt za novi list. Izvolili so poseben pripravljalni
f* nt
Dr. Josip Mam
odbor, v katerem so bili med drugimi Klun, Marn, žužemberški dekan Tavčar, selški župnik V. Majer, upokojeni župnik J. Jerič i. dr. Dne 12. septembra 1873 je ta odbor že objavil v »Zg. Danici« oficijalno »Vabilo«, v katerem je bilo med drugim rečeno: »Morebiti še nikdar Slovenci niso tolikanj čutili, kako živo jim je potreben katolišk političen list, kolikor čutimo sedanji čas, kadar liani pretijo od ene strani nemški vstavoverci, od ene pa domači slovenski liberalci. ... Iz teh vzrokov so se bili sešli nekateri domoljubi v Ljubljani, in vstanovil se je odbor, kteri naj v ta namen dela priprave ter obrača tako, da izhaja političen list »Slovenija«, kot glasilo prave stranke, pričenši s prihodnjim mesecem po trikrat na teden, od novega leta 1874 pa vsaki dan. Radostni povemo, da so nekteri kot pervi pomoček že podpisali in eni tudi že darovali precej zdatno podporo ...«
Rojstvo „Slovenca"
Naslednje tedne so se potem sredi naj-strastnejše volivne borbe nabirali naročniki in darovi ter vršile vse potrebne tehniške priprave in v torek dne 14. oktobra 1873 je izšel v tisoč izvodili v Blasnikovi tiskarni na štirih straneh in v obliki 26X37 cm nov političen list, ki pa ni nosil naznanjenega imena »Slovenija«, temveč — »S 1 o v e n e c«, čigar uredništvo je prevzel duša vsega gibanja, bojeviti in iniciativni Karel Klun. Tako so dobili tudi katoliški Slovenci končno svoj lastni politični list, ki je nato do danes, torej skoraj že dva človeška rodova, dosledno in neustrašeno stal na braniku slovenstva in kato-ličanstva. Pisal ga je po večini Klun sam, ki je sestavljal predvsem politični in polemični del, a krepko mu je stal ob strani tudi prof. Josip M a r n, ki je prispeval zlasti načelne članke. Odziv med naročniki je bil še dokaj povoljen, čeprav se Bleiweis ni mogel odkritosrčno ogreti za novega konkurenta »Novic«.
„Slovenec" v 70 letih
Volitve, ki so se vršile v drugi polovici oktobra, so razočarale oba tabora. Vzpričo strašnega vladnega pritiska smo Slovenci izgubili več mandatov. Liberalci so si priborili štiri mandate, a ostale katoliški konservativci, toda med njimi je bilo nekaj nemških fevdalcev (na pr. Hohenwart, grof Barbo i. dr.). Čeprav je liberalna četvorica ustanovila na Dunaju svoj klub in tlačanila strupeni
Auerspergovi nemški in kultumobojni politiki (dr. Razlag je bil na pr. za samostansko postavo celo poročevalec), ni seveda prav nič omilila strašnega germanizatoričnega pritiska. Plenila je slovenske liste, izganjala iz domovine slovensko čuteče uradništvo, v šoli pa zatirala materinščino. Izgubljali smo na vsej črti. Saj je celo na županskem stolu slovenske prestolnice sedel že par let voditelj kranjskih nemškutarjev K. Dežman.
V	tem obupnem položaju sta oba tabora začela proti koncu 1874 ublaževati strastni medsebojni boj. Smrt dr. E.. H. Coste na konservativni in odhod dr. Razlaga iz političnega življenja na liberalni strani, sta pa končno vplivala toliko pomirjevalno, da sta »Slov. Narod« in »Slovenec« skoraj popolnoma prejie-hala z dotedanjim ostrim napadati j e m. Mladoslovenci so uvideli, da so šli predaleč, Javno so se odpovedali »frazastemu liberalizmu« in tudi njihovi poslanci so vstopili v Hohenvvartov konservativni klub, a škof Poga-čar jim je dovolil to koncesijo, da je premestil iz Ljubljane v Zagorje stolnega vikarja in — »Slovenčevega« urednika Kluna, čemur se pa ta ni uklonil, temveč je ostal v Ljubljani.
Nastalo pomirjenje pa je zavedlo oba tabora v popolno brezdelje, še neprebujeno kme-tiško ljudstvo v apatijo, strahopetno meščanstvo pa v — nemškutarski tabor.
Te razmere seveda tudi »Slovencu« niso bile v prid. Radi nastalega premirja z liberalci je izgubil svojo prvotno mladostno borbenost in posledica je bila, da je začel celo nazadovati. Ostal je pri trikratnem izhajanju tedensko in število naklade se je že sredi 70tih let znižalo na 750. Nekoliko živahnosti je prinesla v list šele proti koncu 70tih let rusko-turška vojna, ki je vnovič vlila tudi že obupajočim Slovencem samozavest. Ruske zmage so glasno odmevale v slovenskem časopisju in »Slovenec« je začel tedaj prvič raz-motrivati o jugoslovanskem vprašanju ler je ob tej priliki poudaril, da postane nositeljica jugoslovanske ideje tnala Srbija, če se Avstrija ne zave nujnosti rešitve jugoslovanskega vprašanja.
Na prehodu k dnevniku
Leta 1878 se je končno zrušil tudi obsovraženi Auerspergov r e -ž i m. Vrgle so ga narodna nestrpnost, gospodarska nesposobnost in ruske zmage na Balkanu. Prehodna Stremayerjeva vlada je izvedla 1879 volitve, nakar je prevzel državno krmilo v roke grof Edv. T a a f f e, ki se je naslonil na fevdalce, konservativce in Slovane. Tudi 13 glav močna slovenska parlamentarna delegacija, kateri je načeljeval K. Klun, je bila kot članica Hobenwartovega konservativnega kluba v vladni večini, kar je povzročilo, da so bili polagoma vendarle odstranjeni vsaj &' Kranjske najhujši eksponenti bivšega Auerspergovega režima in da se ji je posrečilo doseči marsikake velevažne pridobitve.
V	domovini je vsaj v prvi dobi Taaffeje-vega režima (vladal je od 1879 do 1893) na zunaj vladala še ves čas sloga, vendar se je zlasti v katoliškem taboru spričo katastrofalne zrušitve nemškega liberalizma močno dvignila samozavest. »Slovenec« je že poleti 1879 vnovič poudaril samostojen obstoj »stranke« z izrazitim katoliškim programom, Marn je pa celo izrecno opozoril na speča načelna nasprotja. Do hujših spopadov je pa začelo prihajati šele pred deželnozborskimi volitvami 1883, ko sta se začela uveljavljati v liberalnem taboru radikalna dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar. Čeprav sta ostali deželnozborska in državnozborska delegacija še vedno složni in enotni pod Klu-novim vodstvom, je začela sredi 80tih let ta breznačelna sloga polagoma pokati na vseh koncih in krajih, dokler se ni končno pod mogočnimi dr. Mahničevimi udarci popolnoma zrušila.
Ker je bil »Slovencev« urednik Klun že 1877 izvoljen v deželni zbor, 1879 pa še v državni zbor, uredniških poslov ni mogel več vršiti in nadomestil ga je Filip Haderlap, Klun pa je obdržal seveda še vedno idejno vodstvo lista. Postal pa je medtem umirjen zagovornik konservat. slogaštva. L. 1880
se je začel celo razgovarjati z dr. J. Vošnjakom o združitvi »Slovenca« in »Slov. Naroda«, kar so pa seveda preprečili navdušeni zagovorniki samostojnega katoliškega političnega lista z Jeričem na čelu, ki niso želeli »Slovenca« le ohraniti, temveč ga razširiti celo v dnevnik, da bi mogel popolnoma konkurirati s »Slov. Narodom«, ki je bil dnevnik že od leta 1873.
Ko so se namreč 1879 in 1880 začela polagoma zopet pojavljati tleča stara nasprotja med katoliškim in liberalnim taborom, je dne 23. septembra 1880 neki dopisnik z Gorenjskega v »Slovencu« po dolgih letih zopet zahteval, da se mora razširiti list v dnevnik. Ker Klun za take zableve že ni imel nobenega zmisla, do izpolnitve želje seveda še dolgo ni prišlo, vendar ta klic poslej ni več utihnil. Izdajatelji so mu večkrat celo obljubili ugoditi, toda zaenkrat še ni bilo nikogar, ki bi ga bil izvedel.
Dnevnik v lastni tiskarni
Dne 1. maja 1882 je izstopil iz »Slovenčevega« uredništva Filip Haderlap, katerega je istega dne nadomestil eden najbolj sniotrenih praktičnih organizatorjev v zgodovini slovenskega katoliškega tiska, upokojeni župnik Josip Jerič. Ta mož je bil že 1879 ustanovil »Katoliško bukvarno«, prišedši k »Slovencu« je pa takoj uvidel, da je glavni pogoj listovega razširjenja lastna tiskarna. Glede na to je takoj vložil prošnjo za koncesijo, ki mu je bila še tisto poletje dovoljena. Pozimi je potem izvršil vse potrebne priprave, a dne 24. aprila 1883 je otvoril na sedanjem Vodnikovem trgu št. 5 novo, lastno »Katoliško tiskarno«, kamor se je še istega dne preselil tudi »Slovenec« od Blasnika.
V tem so se pa pojavile na obzorju vnovič deželnozborske volitve. Ker se je začel za časa Pogačarjevega škofovanja znaten del duhovščine umikati iz političnega udejstvo-vanja 111 sta se na liberalni strani pojavila mlada, agilna in radikalna dr. Tavčar in Ivan Hribar, se je moral preostali del duhovščine še bolj potruditi, da ne zrinejo liberalci s slo-gaškimi gesli katoličanov z vseli pozicij. Editto
Jožef Jerič
močno orožje v tej tekmi je bil tisk. Zato sedaj ni kazalo drugega kot uresničiti že parletne želje in obljube, zlasti ker je bila premagana glavna ovira — lastna tiskarna. Tako je na dan cesarjevega prihoda v Ljubljano, dne 11. julija 1883 izšel »Slovenec« prvič kot dnevnik, kar je ostal potem do današnjega dne.
Z Mahničevim krmilom
Jerič sam je bil izkušen v raznih gospodarskih vprašanjih, zato je posvečal tem mnogo pozornosti. Zlasti je pridno obravnaval obrtno vprašanje, jeseni 1882 je pa objavljal znamenito Belčevo serijo člankov »Zemljišče in kapital«, a leto dni nato že najdemo v »Slovencu« tudi prve pobude glede zadružništva. V politiki se jc pa tudi Jerič zvesto držal Klunovega konservatizma.
Mogočen mejnik v zgodovini slovenskega katoliškega gibanja in seveda tudi »Slovenca« je bila pa smrt škofa dr. P o g a č a r j a in imenovanje dr. J. M i s s i j e za ljubljanskega vladiko. Za Pogačarjevega škofovanja organizirano katoliško gibanje, zlasti politično (s »Slovencem« vred) pri cerkveni oblasti ni uživalo podpore, velik del duhovščine se je odtegoval javnemu delu ali je pa zaradi njih spretnega poudarjanja narodnega radikalizma celo simpatiziral z liberalci. Vse delo na organizaciji in oblikovanju samostojnega kat. gibanja je ležalo zato na ramah nekaterih kleriških posameznikov, kajti posvetno izobraženstvo in meščanstvo sta bila še skoraj brezizjemno v liberalnem ali pa nemškutarskem taboru. Dolgoletna Klunova slogaška politika je še bolj zastrla jasne poglede na načelna vprašanja.
Po Pogačarjevi smrti se je začelo tudi v tem pogledu obračati hitro na bolje, kajti že teden dni nato, ko je zatisnil Pogačar oči, se je v »Slovencu« oglasil eden največjih slovenskih kladivarjev, kar smo jih kdaj imeli — goriški bogoslovni profesor dr. Anton M a h -n i č. Objavil je namreč serijo podlistkov »Indija Koromandija«, v katerih je brezobzirno karikiral idejno zmešnjavo v naši tedanji literaturi in dejal, da »zmešnjava od dne do dne rase in da tako ne" more iti več dalj e«.
Mahničev pojav in Missijevo imenovanje sta prinesla v naše javno življenje docela novo življenje. Odločni katoličani so dobili naenkrat močno moralno oporo, konservativci so se sku-
Uprava >SIoTcnca<: v Ljubljani

šali držati objektivno ob strani, a katoliški liberalci so se raje zatekli v kulturnobojni »Slovenski Narod«, kar je pa seveda le še bolj oslabilo njih položaj.
Ustanovitev KTD
Druga polovica 80 tih let stoji tako popolnoma v znamenju Mahničevega boja za jasnost načel iu želje po nadaljnji izgraditvi kat. organizacije. Ze 1886 je bila sprožena misel ustanovitve lastnega katoliškega političnega društva, a naslednje leto je sklenil že bolehni Jerič dati tudi katoliškemu tisku trajnejšo oporo z ustanovitvijo »Katoliškega tiskovnega društva«. Dne 2. julija 1887 je že izšel na uvodnem mestu »Slovenca« oklic o ustanovitvi takega društva in na ustanovnem občnem zboru dobre tri tedne kesneje je poudarjal Jerič, da prevzame društvo v svojo last in upravo tiskarno iu knjigarno, ki sta bili doslej Jeričeva zasebna last in kar se je potem še tisto jesen tudi zgodilo. S tem je prišel prav za prav v nekako dejansko last novega KTD tudi »Slovenec«.
Že jako bolni Jerič pa tudi uredniških poslov ni več zmagoval (naslednje poletje je umrl), zato je istočasno s predajo tiskarne popolnoma preložil tudi uredništvo na krepke rame mladega Ignacija Žitnika, ki je že od spomladi 1887 vršil velik del Jeričevih poslov. S tem je bil pritegnjen k »Slovencu« iu k oblikovalcem katoliškega gibanja mož širokih in modernih pogledov, s krepko in jasno izoblikovano »merjo ter z neumorno in nesebično delavnostjo. Čeprav ni slepo zagovarjal vseh Mahničevih trditev, je vendarle soglašal z njegovimi zahtevami po načelnosti, zato je svež veter. List je vedno hitreje zapuščal konservativne in slogaške kolovoze ter prehajal k Mahničevi načelnosti. Ko so se spričo ponovnih strastnih kulturnobojnih izpadov »Slov. Naroda« tudi sloven. škofje v posebnem pismu zavzeli z vso svojo avtoriteto za katoliški tisk in so »Slovenčeva« prizadevanja podprli še novoustanovljeni »Domoljub«, »Dom in svet« ter Rimski katolik«, je postala nova katoliška smer vsaj med duhovščino zmagovita na vsej črti.
Prvi slovenski katoliški shod
V	to najživahnejše vrvenje je prišel spomladi 1889 drugi avstrijski katoliški shod, ki je stal že v znamenju Vogel-sang-Luegerjevega krščanskega socializma in ki je vlil mladim Mahničevim pristašem novega poguma in novih pobud. Ker so imeli v oficijalni politiki še vedno vse mandate v roki zaostali konservativci in liberalci, so si ustvarili mladi že jeseni 1889 najprej lastno »K a -toliško politično društvo«, ki je začelo prirejati takoj tudi politične shode po kmetih ter izrivati pri volitvah konservativce iz njihovih dotedanjih pozicij (trnovski kaplan iu »Slovenčev« sourednik Andrej Kalan je nastopil pri deželnozborskih volitvah 1889 proti samemu voditelju konservativcev, kanoniku Klunu).
V	takem razpoloženju se je tudi Slovenec« dne 20. maja 1890 končno izrekel za Mahničeva načela, nato se je pa zavzel še za Mahničevo misel, da bi bilo treba prirediti tudi v Ljubljani poseben slovenski katoliški shod, za katerega je bil Mahnič že začrtal program in načrt. »Katoliška družba« je začela jeseni 1890 s prvimi pripravljalnimi deli in dne 18. junija 1892 je izšel slavnostni proglas in vabilo za shod, ki je bil sklican za zadnje dni avgusta. Čeprav udeležba še ni bila manifestacijska, tvori ta shod vendarle mogočen mejnik v slovenski kulturni zgodovini, saj je končnoveljavno pokopal dotedanje breznačelno slogaštvo in položil s svojimi resolucijami trdne temelje vsemu nadaljnjemu katoliškemu gibanju na Slovenskem.
V	katoliških vrstah je zavel nov in svež ofenzivni duh, ki se je hotel najkrepkeje uveljaviti na vseh poljih. Tedanji »Slovenčev« glavni urednik Ignacij Žitnik je odšel nadaljevat svoje študije v Rim in dne 1. aprila 1893 ga je uasledoval bojeviti Andrej Kalan, voditelj mlade duhovniške generacije. Uspehi seveda niso izostali. Snovale so se prve katoliške dijaške organizacije, po deželi so hitro rastla iz tal bralna in politična društva, vsako nedeljo se je vršila povsod vrsta političnih shodov, pojavljale so se prve zadruge in krepko je stopila na plan tudi samostojna katoliška krščansko socialna delavska organizacija z dr. J. E. K r e k o m na čelu.
V znamenju krščanskega socializma
Za Vogelsangov krščanski socializem je imel tudi pri nas mnogo razumevanja že Žitnik, dobro leto mlajši Kalan je bil pa ves prežet z njegovimi idejami. To se je pokazalo takoj tudi pri »Slovencu«, kajti Kalanov »Slovenec« je napravil že znaten korak pred zahteve katoliškega shoda, poslej pa sploh ni več le v večji ali manjši razdalji sledil razvoju slovenskega katoliškega gibanja, kakor dotlej, temveč se mu je postavil na čelo ter mu zlasti pod Krekovim in E. Lampetovim vplivom skoraj neprestano kazal pot naprej in navzgor.
Liberalci so uvideli, da na kako slogo, ki bi jim bila jamčila za njih pozicije, ne morejo več računati, zato jim ni kazalo drugega, kot da se začno organizirati tudi sami. Ker so bili pa za tako delo prekomodni, je novo organizirana »Katoliška narodna stranka« osvojila pri deželnozborskih volitvah 1895 vseh 16 kmetiških mandatov, dočim so mogli liberalci rešiti le še mestne. V tej stiski so se meseca januarja 1896 zatekli k zvezi z nemškimi fevdalci. To je bilo zanje vprav usodno, kajti zazibali so se lahko v popolno
brezdelje, da bi jim pa kdo vendarle ne ogrožal preveč njih pozicije, so postali poslej s svojimi nemškimi zavezniki vred uositelji vse politične, gospodarske in socialne reakcije na Slovenskem.
Čeprav je torej mlado katoliško gibanje hitro osvojilo ogromno večino slovenskega ljudstva, je bilo zaradi liberalno-nemške zveze za dolgo let vendar-
Dr. Janez Evangelist Krek
le odrinjeno od soodločevanja v najvažnejši slovenski samoupravni korporaciji, to je v kranjskem deželnem zboru. To mu je bilo nedvomno v mnogo večjo korist kot y škodo, kajti vse svoje sile je lahko posvečalo zgolj vsestranski organizaciji ljudskih množic in nadaljnjemu izgrajevanju svojega programa v zmislu Mahničevih in kršč. socialnih zahtev.
Drugi katoliški shod
Škof Missija pa s to novo smerjo katoliškega gibanja ni bil popolnoma zadovoljen, kakor so pokazale mučne krize ob priliki nadomestnih volitev za Klunov dežeinozborski in državnozborski mandat (Klun je namreč 8. junija 1896 nenadoma umrl). Škof se je namreč pri obeh volitvah upiral kandidaturi krščansko socialnih zaupnikov (Žitnika in Go-stinčarja) in se zavzel za zmernejšega dr. Š u -s t e r š i č a, ki je začel v tistih letih nastopati v prvih katoliških vrstah. Vkljub takemu in sličuemu nasprotovanju zmernejših starejših elementov je pa ostala zmagovita vendar Ka-lan-Krekova (»Slovenčeva«) demokratična in krščansko socialna radikalna smer, k čemur je gotovo marsikaj pripomogel tudi Missijev naslednik — dr. A. B. J e g 1 i č.
To je jasno pokazal drugi slovenski katoliški shod, ki je bil sklican v sredino septembra 1900. Po vsebini sprejetih sklepov je bil izmed vseh slovenskih katoliških shodov ta nedvomno najvažnejši, kajti dočim se je izrekel prvi le za določna načela, je pa izdelal ta podroben in moderen konkretni program za vsa polja javnega življenja in dela, a pri poznejših katoliških shodih je prevladoval manifestacijski zna-odseku za socialne zadeve, kije podrobno obravnaval zlasti kmetiško, delavsko ■ in obrtno vprašanje ter sprejel sklepe v izrazito kršč. soc. zmislu. S tem je dobilo sploh vse slovensko katoliško gibanje, zlasti še politično, res moderen, demokratičen in napreden program.
Boj za zmago ljudske volje
Nekaj dni po II. kat. shodu je umrl dr. Fr. Lampe, ravnatelj ljubljanskega Marijanišča in za njegovega naslednika je bil Kmalu nato imenovan dotedanji »Slovenčev« glavni urednik, tedaj že kanonik Andrej Kalan. Ker se je hotel popolnoma posvetiti svojemu novemu in hvaležnemu delokrogu, ni odložil le »Sloven-čevega« uredništva, temveč se je popolnoma umaknil iz političnega življenja. Ker so z II. katoliškim shodom itak popolnoma zmagala krščansko socialna načela, njegovo sodelovanje ni bilo več nujno potrebno, kajti odslej je šlo v glavnem le še za to, da se na sprejetem programu ljudske množice še organizirajo in da zavzamejo v javnem življenju tisto pozicijo, ki jim je v zmislu osnovnih demokratičnih zahtev po vsej pravici pripadala. Tako je bilo prenešeno težišče slovenskega katol. gibanja s programatičnega razglabljanja sedaj avtomatično na politično polje, zaradi česar so morali nujno stopiti v ospredje tudi mladi politični borci.
To je veljalo tudi za »Slovenca«, kjer je na zimo 1900 nasledoval Kalana "mladi, izredno bojeviti in široko naobraženi dr. Evgen Lampe, ki je vtisnil listu takoj še izrazitejši politični pečat, nego ga je imel doslej.
Slovenski liberalizem, ki je bil že izza sredine 90tih let pri nas predslavitelj vse reakcije je postal v novem stoletju že pravi a n a -hronizem, ki je politično živel le še od nerazsodnega meščanstva, nedemokratičnih volivnih redov in od svoje zveze z nemškimi fevdalci. Glede na ta dejstva je naperil »Slovenec« vse svoje topove na zastarele in proti-demokralične volivne rede in posvetil \'io svojo pozornost izbojevanju političnih pravic ogromne večine slovenskega ljudstva. Vzporedno s silovito »Slovenčevo« ofenzi-v o je šla seveda tudi akcija deželnozborske delegacije »Kat. nar. stranke« (1. 1905. se je na »Slovenčevo« inicijativo prekrstila v »Slov. ljudsko stranko«), ki je začela 1. 1902. z ob-strukcijo. Boj je bil strasten in je le prepogosto uhajal daleč čez meje dostojnosti, vendar bo objektivni zgodovinar moral ugotoviti, da kriv-
da nikakor ni bila na strani »Slovenca« in SLS. Kmalu za otvoritvijo boja za demokratizacijo kranjskega deželnega zbora je bil sprožen tudi boj za splošno, euako in tajno volivno pravico v dunajski parlament, ki ni bil nič manj trd in ogorčen. V teh razmerah je razumljivo, da so stala v ospredju vsega zanimanja javnosti in časnikarstva le ta izrazito politična vprašanja, kjer je bil Lampe v svojem elementu. Ker so v tem času pridno sodelovali pri »Slovencu« tudi vsi drugi najodličnej-ši politični delavci z Žitnikom in Krekom na čelu, je jasno, da je začel zavzemali list od meseca do meseca pomembnejšo veljavo v vsej slovenski javnosti. Naklada, ki do II. kat. shoda menda sploh ni dosegla števila 1500, je hitro naraščala, njegova beseda je pa vedno glasnejše odmevala tudi daleč preko kranjskih mej, saj je bilo vsem vedno očitnejše, da postaja osrednje politično glasilo vsega slovenskega ljudstva.
L. 1906. je bil boj za demokratično volivno reformo za parlament dobojevan in sedaj je postal nevzdržen tudi odpor liberalno-nemške koalicije proti demokratizaciji kranj. dež. zbora. Liberalci so sicer še nekaj časa trmasto zadrževali formalno izvedbo demokratizacije, 1. 1908. so morali pa končnoveljavno kapitulirati. S tem je bil zmagovito dobojevan ves boj. Pri državnozborskih volitvah je že prejšnje leto na vsej črti zmagala SLS, sedaj je pa zagospodovala še v kranjskem dež. zboru. Tako je končno prevzela tudi na zunaj vso politično reprezentanco slovenskega naroda, ki ji je poslej ni mogel nihče več izviti iz rok. Tretji slov. katoliški shod, ki se je vršil poleti 1. 1906., se je zato vršil že v znamenju vsestransko izvedene organizacije katoliškega slovenskega ljudstva in njegovega zmagoslavnega uveljav-ljenja na vseh poljih.
V boju za narodno osvobojenje
Spomladi 1. 1909. je bil »Slovenčev« glavni urednik dr. E. Lampe izvoljen za deželnega odbornika, zato je moral seveda preložiti časnikarske posle na druga ramena. Čeprav je bil »Slovenec« odslej osrednji organ vse sloveuske politične reprezentance, ter se je širil po obsegu in nakladi, poslej vendarle ni več dobil formalnih krmarjev Klunove, Zitnikove, Kala-
Dr. Evgen Lampe
in obsojal je nezdravo razmerje med Srbi in Hrvati.
S še večjo silo je buknilo jugoslovansko vprašanje na dan z balkansko vojno 1. 1912-13. »Slovenec« se je že tik pred vojno, ob priliki skupnega zborovanja slovenskih iu hrvaških parlamentarcev zavzel za čim najtesnejše politične zveze Jugoslovanov, ko je pa vojna izbruhnila, jo je vprav entuzijastično pozdravil, obenem pa vehemeutno napadel avstrijsko vlado, češ da pošilja v času, ko gredo balkanski Slovani osvobojevat svoje zadnje zasužnjene brate, proti svojim Jugoslovanom Čuvaje iu Bilinske. V nadaljnjem poteku vojne ni morda noben jugoslovanski list v monarhiji storil glede medsebojnega spoznavanja in vsestranskega zbližanja toliko, kot ravno »Slovenec«. Redno je objavljal temeljila izvirna poročila iz vseh balkanskih pokrajin, obenem pa tudi dolgo vrsto znamenitih Krekovih in Zitnikovih člankov o jugoslovanskem vprašanju, ki so bili prežeti z globokim znanjem, s širokim pogledom in z iskrenim jugoslovanskim čuvstvovanjem. Ko je padla monarhija mali Srbiji v hrbet, je dne 7. nov. 1912 odločno svaril, naj zaradi upravičenih srbskih zahtev ne izziva svetovne vojne, v kateri tvega svoj obstoj, teden dni nato je pa še odločnejše zaklical: »Zlomiti in streti se mora ves sistem, ua katerih slone vegnsti stebri vnanje in notranje politike« (namreč avstrijske). Odločno in navdušeno je zagovarjal »Slovenec« tudi srbski dostop k morju, za kar je žel očitke veleizdajstva, toda to ga ni prav nič motilo. Ko je pa spomladi 1. 1913. izbruhnila srbsko-bolgarska vojna, je ostal nevtralen in je le trpko obsojal bratomorni boj, ki celotnemu jugoslovanstvu gotovo ui bil v prid.
V vihri svetovne vojne
Balkanska vojna je bila nekaka predigra svetovnemu požaru. Dne 28. junija 1914 so padli usodni streli v Sarajevu iu dober mesec nato je bila v plamenih skoraj vsa Evropa. Kakše nje bil položaj časopisja v tej dobi, je znano. Res veliko predvojno tiskovno svobodo je čez noč zamenjala najbolj d r a k o -nična cenzura, ki je popolnoma onemogočila vsako svobodno besedo. Časopisje je bilo prisiljeno podpirati in proslavljati avstrijske vojne operacije in vojno politiko, molčati pa k vsem ekscesom vojaškega in civilnega režima. Na bolje se je začelo obračali šele po uspelem atentatu na min. preds. grofa Stiirgkha (21. okt. 1916), kateremu je sledilo sklicanje parlamenta meseca maja 1. 1917.
Tedanji in naslednji dogodki so večini e v tako živem spominu in so bili obravnavani že tako pogosto, da jih ne kaže ponavljati ;e na tem mestu. Tudi vpliv vseh teh dogodkov na »Slovenca« je že podrobno ugotovljen (glej »Zgodovino katol. gibanja na Slovenske nu, Ljubljana, 1928). Prva leta vojne je imel neomejeni vpliv na smer »Slovenca« dr. Šuster-šič. V boju med šusteršičevo avstrijsko in Krekovo jugoslovansko orijentacijo je popolnoma zmagala poslednja in meseca julija 1. 1917. je bilo tudi odvzeto glavno uredništvo šusteršičevi mu pristašu Štefetu. Pod formalnim vodstvo)«) prelata Andr. Kalana se je sedaj tudi »Slovenec« z vso silo postavil ob bok veličastni Krek-Korošec-Jegličevi borbi za popolno narodno osvobojenje, ki je bila nato jeseni 1. 1918., ko je stal na čelu lista dr. Iz. Cankar, tudi zmagovito dovojevana.
V mladi Jugoslaviji
nove ali pa Lampetove mere. Pač pa sta se v tej dobi pričela uveljavljati nenadiriljivi re-porter Š t e f e in člankar Terseglav.
Glede na obsežno iu inicijativno delo, ki ga je marljivo razvijala SLS v parlamentu in v deželnih zborih in ki ga je bilo treba vestno spremljati tudi publicistično, je moral »Slovenec« seveda dan za dnem načelno in praktično obravnavati najrazličnejša pereča vprašanja, v ospredju vsega zanimanja je pa stal poslej vendarle boj za naše narodno osvobojenje. Na eni strani se je bilo treba trdo boriti z raznimi nemško-nacionalnimi vladami, ki nam nis obile voljne dovoljevati onega, kar kulturno, politično in gospodarsko tako visoko razviti narod, kakor smo bili mi Slovenci, že nujno potrebuje, na drugi strani se je pa pojavilo na vsej črti vprašanje našega razmerja napram ostalim Jugoslovanom Iu našega stališča do jugoslovanskega vprašanja, ki se je pojavilo v tej dobi z vso aktualnostjo.
Zgodovinski ostane zlasti silen boj proti vladi barona Bienertha 1. 1909—1911., v katerem smo Slovenci pod izredno spretnim vodstvom dr. šusteršiča dajali smer vsemu dunajskemu parlamentu. Naloga »Slovenca« je pri tem bila, da je ta boj populariziral, kar je v polni meri tudi izvršil in si pri tem pridobil nevenljivih zaslug za politično izšolanje in za dvig narodne samozavesti širokih plasti našega ljudstva.
Vodilno vlogo je pa moral prevzeti »Slovenec« pri razčiščenju našega stališča napram jugoslovanskemu vprašanju. Ta problem se je pojavljal ponovno že v prejšnjih dobah (n. pr. za časa bosanske okupacije, raznih burnih dogodkov na Hrvaškem itd.) in »Slovenec« je storil vselej v polni meri svojo slovensko in jugoslovansko narodno dolžnost. V vsej aktualnosti in ostrini je pa stopilo jugoslovansko vprašanje na plan ob priliki aneksijske krize 1. 1908. in 1909. Dr. Krek je že v decembru 1. 1907. izjavil v parlamentu, da Slovenci po aneksiji še bolj čutijo, da spadajo s Srbi in Hrvati skupaj in je zahteval ob tej priliki ustvaritev velike jugoslovanske države, mesec dni nato je pa v dež. zboru vzkliknil: »Od Žile do Črnega morja smo eno«, a »Slovenec« je več mesecev objavljal informativne in načelne članke, tikajoče se raznih strani in podrobnosti jugoslovanskega vprašanja. Pozival je na združitev vseh Jugoslovanov za dosego njih pravic
Na prevrat in osvobojenje smo bili vsi Jugoslovani premalo pripravljeni in to je razvidno tudi iz vsega tedanjega časopisja, ki je sicer navdušeno proslavljalo mlado svobodo in državnopravno zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov, a ni si bilo prav nič na jasnem glede oblike tega z e di n j e n j a. Iz tega je morala seveda nujno slediti tudi popolna resorijentacija in nesigurnost v osnovnih političnih vprašanjih, ki je nedvomno mnogo pripomogla k vsem poznejšim trenjem. Tudi o tem je še prezgodaj razpravljati in zaključevati kake končne politično zgodovinske sodbe. »Slovenec« se je seveda v vseh povojnih letih vodilno udeleževal vsega našega političnega življenja. Za časa glavnega urednika Fr. Smodeja (1920—1925) si je z našo parlamentarno delegacijo vred izoblikoval državnopravni program, odgovarjajoč sočasnim potrebam in stremljenjem našega ti- roda in ga potem zastopal ter populariziral, kolikor so vsakokratne, časih jako težke zunanje okoliščine seveda dovoljevale. V osnovnih črtah mu je pa ostal zvest vseskozi in to mu je tudi do današnjega dne ohranilo legitimacijo glasnika in reprezentanta teženj in zahtev našega naroda.
*
Šestdeset let je minilo, odkar je »Slovenec« nastopil zgoraj očrtano pot. Iz skromnih in plahih začetkov majhnega, le od malokoga upoštevanega, a od mnogih preziranega lističa se je razširil tekom dveh človeških dob v vodilno in reprezentativno glasilo celega na roda. Ustanovljen je bil v 70tih letih zato, d£ tudi v političnem metežu brani najsvete.H verske svetinje slovenskega ljudstva, v 801 i lelih je mnogo pripomogel k zmagi načelno-' v vsem javnem življenju, v 90tih letih je oj>i< dil vse to naše javno življenje z modernim in demokratičnimi krščansko socialnimi na čeli, v prvem desetletju tekočega stoletja j izbojeval našemu ljudstvu njegove političn pravice, v drugem stoletju je stal na čelu vs< ga boja za naše narodno osvobojenje, v treljet desetletju je bil pa najlegitimnejši glasnik tf ženj našega naroda glede ureditve sožitja Sle vencev z brati Srbi in Hrvati. Častno je vrs te svoje vedno višje in vedno obsežnejše p< slanstvo, zato lahko danes ponosno gleda n to svojo bogato in plodonosno preteklost. 1 n pričani smo, da bo isto lahko ugotovil tudi o priliki svojega prihodnjega jubileja.
Priča junaških dni
(Iz razgovora z g. prelatom A. Kalanom.)
Stolni prošt Andrej Kalan
Gospod prelat Andrej Kalan je edini še živeči pijonir katoliškega časnikarstva med Slovenci, ki je zastavil svoje pero in svoje bogate sposobnosti v tistih prvih življenjskih desetletjih našega lista, ko se je »Slovenec« z neznanskimi težavami in s kaj skromnimi sredstvi vtiral pot med širše ljudske sloje.
Le izredni idealizem in neomajna vera v p avilnost mladega katoliškega pokreta je dajala tedanjim pokretašem moči, da niso popustili. Prelat A- Kalan spada kot bivši tridesetletni predsednik Kat. tiskovnega društva prav za prav med mecene oz. pokrovitelje katoliških časnikarjev, saj jih je nebroj, katere je nava-j.il k žurnalizniu in jim omogočil časnikarsko i arijero. Bil je eden tistih širokopoteznih mož, ki je zelo zgodaj dojel vso silo in moč novodobne velesile — tiska — in je v veliki meri njegova zasluga, če se je katoliški tisk med Slovenci navzlic silnim materijelnim žrtvam mogel pravočasno dokaj povoljno razviti in razširiti. V mlajših letih pa je bil g. prelat sam razborit časnikar. Deset let je bil glavni urednik »Slovenca« in 13 let je urejeval »Domoljuba«, katerega je tudi ustanovil.
»Gospod prelat,« poizveduje naš urednik, »1887 je novoustanovljeno Katoliško Tiskovno Društvo od g. Jeriča prevzelo »Slovenca«, tiskarno in knjigarno. Kakšna pa je bila Jeriče va vloga pri »Slovencu«?«
»Jerič je bil izreden mož. Majhen, neznaten, toda jako energičen, včasih tudi kar trmast. Klim je »Slovenca« idejno ustanovil, Jerič je pa stvar prijel bolj od organizato-rične, praktične strani. Najprej je pomagal Klunu in Marnu, pozneje je bil pa sam urednik od 1879—1887. Jerič je spremenil Slovenca« v dnevnik 1883. Naselil se je v Ljubljani, kot upokojen župnik. Tedanji škof Pogačar mu je poveril oskrbo škofijske Medijatove hiše na Dunajski cesti. Za plačilo je imel v poslopju tudi stanovanje. Kakor hitro pa je pričel delati pri »Slovencu«, je moral pustiti oskrbništvo in se tudi izseliti iz hiše.«
»Torej škof Pogačar ni odobraval ustanovitev »Slovenca«?
»Seveda ne. Pogačar je bil vladen mož, ki si je dolgo želel, da pride na škofovsko mesto in ga je končno dosegel radi dobrih stikov s tedanjim dež. predsednikom Wiedmannom. Kakor hitro je »Slovenec« pričel izhajati, je dunajska vlada namignila, da ji list ni ljub. »Slovenec« je bil namreč kulturno orientiran kot reakcija proti janzenizmn, kolikor se je še javljal, narodnostno pa je takoj pričel povdar-jati slovenstvo. Ker je list izhajal spočetka z izključno podporo duhovščine, se je škof Pogačar bal vladne zamere in je skušal list za-treti. Jerič je torej moral iz Medijatove hiše, ker ni hotel opustiti sotrudništva pri listu. Enako je postopal škof proti Marnu in Klunu, ki sta prvo desetletje največ v »Slovenca« pisala. Profesor Marn je bil prestavljen nekam na Moravsko, Klun pa v Zagorje na Notranjsko. Klun je bil celo nekaj časa suspendiran. Vendar iz Ljubljane ni šel. Njegov stric kanonik Kramar mu je dal stanovanje in hrano, da je lahko ostal v Ljubljani in pisal za »Slovenca«.
»Slovenec je torej z vsega početka zašel v bojne vrtince. Kako pa se je v takih razmerah gospodarsko mogel obdržati?«
>Ne lahko. Edina pomoč so mu bili du-no niki, ki so ga podpirali s prostovoljnimi Popevki in naročnino. List je bil večkrat zaplenjen, kar mu je prizadejalo veliko škode, koč je bil Jerič kot izdajatelj obsojen na 500 goldinarjev denarne kazni. Tedaj se spo-m' 'jam, da smo mnogo premišljevali in se P vetovali, kje dobiti denar, da bo »Slovenec« sp. Ii mogel še izhajati. Takšne so bile naše nnance.«
'Iz zapisnikov razberem, da ste, g. prelat, "j p0 ustanovitvi KTD pri društvu postali 1 rent za »Slovenca« in da Vam je bilo po-leno idejno vodstvo lista. Kdaj ste pa pp-s,': t njegov urednik?«
Takoj, ko je mladi Žitnik bil od škofa sie poslan v Rim. 1890 sem postal stolni v 'r m obenem »Slovencev« urednik. »Do-'ijubu« je bilo takrat dve leti. V šenklav-' m farovžu se je torej uredništvo »Slovenca« j celilo za eno nadstropje nižje in sicer v Me vikarjevo stanovanje, z dvema oknoma ' '•! semenišču. Žitnik ga je urejeval v »peni-tarijic, v oni temni sobici proti stolnici.
Pomagal mu je Markič. Moja sotrudnika pri uredništvu sta bila g. Ivan Rakovec (sedaj ravnatelj uprave »Slovenca«) in pa g. Pintar, že star žumalist, ki je prišel k »Slovencu« od »Slovenskega Naroda«.«
»Kaj pa drugi Vaši sotrudniki?«
»Dopisništva v pravem smislu še ni bilo. Spominjam se pa, da je bil vnet sotrudnik g. M. Arko, tedanji idrijski dekan. Za podlistke pa so skrbeli razni mladi inteligentje, kakor Ivan Cankar in drugi.«
»Cul sem, da ste kar iz žepa plačevali honorarje...«
»KTD mi je dajalo za »Slovenca« 90 goldinarjev. To je bila moja uredniška plača in iz nje sem moral vzdrževati oba sourednika in kriti ostale honorarje.«
»Potem pa za Vas ni kaj ostalo .. .?<
Nato g. prelat ni odgovoril. Razumljivo. Kdor pa prelista deset letnikov »Slovenca« od 1890 do 1900 bo našel od strani do strani polno sledov bogatega in plemenitega duha anonimnega pisca, ki je vedno načelen a nikdar oseben, vsestransko naobražen a preprost in jasen v besedi, pogumen in razborit a nikdar nepreviden, ki k vsakemu dnevnemu vprašanju zavzame stališče pa je celoten list vendar kakor iz enega kova. To je uredniški decenij g. prelata Andreja Kalana.
Jože Gostinčar:
Spomini starega delavskega borca
Z veseljem se odzivam Vašemu cenjenemu povabilu, naj napišem nekaj spo-
^j mirT ^
dala v naši lepi domovini. Slovenci so se z združenimi močmi pod vodstvom dr. Janeza Bleiweisa, sicer krepko, zaupno in veselo borili za svoje narodne pravice, ter dosegli tudi lepih uspehov. Glavna moč Slovencev v borbi proti tujcem je bila pa v skupni fronti vseh.
Toda v tej skupni fronti so se pričele polagoma pojavljati razpoke, ki so pretile postati nevarne skupnemu narodnemu delu. Proti politiki dr. Bleiweisa in njegovih sotrudnikov, ki so bili baje narodnostno premehki in preveč »klerikalno-konservativni«, so nastopili »mladi« pod vodstvom dr. Razlaga in pričeli z novo politično slovensko strujo, ki je bila narodno radikalneja in so jo imenovali »napredno«. Ustanovili so v Mariboru tudi nov list »Slovenski Narod«.
Potreba časa, razvoj in nastop »napred-njakov«, ki so v verskem oziru pričeli eimdalje bolj delovati v smislu tedaj pri nas še tujega framasonstva in »farške gonje«, vse to je ustvarilo in narekovalo potrebo ustanovitve lista, ki bi v nekakem konservativnem smislu poučeval in branil kulturne in politične smernice tedanjega časa in tedanjih potreb.
Rodil se je »Slovenec«, ki je iz početka v skromni obliki obiskoval tedensko trikrat svoje naročnike in bralce nenaročnike. Med zadnje sem nekoliko časa spadal tudi jaz. V hiši gostilne pri »Weissenwolfu« je imel moj tedanji gospodar skladišče in jaz sem moral vsaki dan tja po opravkih. V gostilni sta bile dve točilki — Urška in Jerica, te dve sta imele »Slovenca«, ki ste mi ga posojevale. Da so zadeli ustanovitelji »Slovenca« pravo, nam priča njegova zgodovina in dogodki tega časa.
Jasno je, da v borbah z brezobzirnim pro-tivnikom delo »Slovenca« ni bilo lahko, otež-kočeno je pa bilo še posebej z brezbrižnostjo ljudstva do časopisja. Toda delo mož, kakor prelata Andreja Kalana, dr. Kreka, dr. Aleša Ušeničnika, prof. dr. Ivana Janežiča, dr. Žitnika in še veliko število drugih oseb raznih stanov.
Dr. Nace Žitnik je večkrat pripovedoval, kako težko je bilo nekdaj delo urednika. »Dostikrat sem moral ves materija! za list zbrati in spisati sam.« Seveda so se te razmere zbolj-šale. V tem oziru je storil dr. Krek zelo veliko. Pridobival je sotrudnike med mladimi akademiki, teologi, duhovniki in drugo inteligenco. Večkrat sem ga slišal, ko je hrulil kakega župnika ali pa kaplana: Lenuhi ste I Pišite v »Slovenca«, agitirajte za naše časopisje, da pride v vsako hišo! Ljudem na shodih ni pozabil za-
bičavati pomena časopisja za ljudski blagor.
K ugledu »Slovenca« so pripomogli katoliški shodi, ustanovitev »Slov. kat. delavskega društva«, ki je bilo precej dolgo časa torišče skoraj vsega političnega in kulturno agitato-ričnega dela. Na nebrojno sestankih, javnih shodih in sejah se je delalo za razširjenje delavskega časopisja, pa tudi »Slovenca« in »Domoljuba«. V tem času je pa tudi »Slovenec« prinašal razna poročila o shodih in poleg kmečkega tudi o delavskem gibanju.
Ker sem bil tudi jaz dolgo vrsto let v ozkeni stiku s »Slovencem«, naj mi bo dovoljeno ob tej priliki povedati, kako sem postal »odgovorni urednik« »Slovenca«. Bilo je nekega lepega jutra (dne in letnice se ne spominjam), ko je prispel brzovlak iz Ljubljane v Murzzuschlag in smo potniki tam izstopili, da kupimo tam poznate in običajne »krenvirstle«, me je dr. Sušteršič, ki je bil predsednik stranke, nahrulil, da bi prevzel jaz odgovorni posel za »Slovenca«. Mene ta ponudba ni prav nič razveselila, posebno, ko mi je dr. Žitnik že
France Kremžar:
preje tožil, kolike in kakšne težave je imel 3 tem poslom. Končno sem se vdal in dobil tudi to »sijajno mesto«, ki mi je prineslo celo vrsto »Auslieferungsbegehrov« v dunajskem parlamentu ter drugih osebnih težav. Tedaj so bile politične borbe precej »gorjačarske«, kar je tudi v časopisju odmevalo in to posebno v pro-tivnem.
V dobi majniške deklaracije je list brez pridržka stal na stališču jugoslovanske politike in s tem pokazal jasno, da mu narodnost ni bila postranska ali pa morda trgovska zadeva.
Toda, naj bo dovolj. Ne dopušča prostora pa tudi ni mogoče opisati šestdesetletnega dela lista, ki pomeni preporod naroda, v kakem površnem in nepopolnem člančiču. Zato končam z odkritosrčno častitko k šestdesetlelnein jubileju krščanskega dela, v prid našega naroda in vsega jugoslovanstva, ter z iskreno željo, da se v bodoče usmeri vse naše javno delo iu življenje v pravcu krščanske in socialne pravičnosti, ki je v osvoboditvi dela od kapitalizma.
Mortuos plango — vivos voco
Spominjajož se mrtvih -- budim iive.
pomenijo že zaključno bilanco človekovega dela, njegovih misli in njegovega hotenja. Časnikarski človek, ki živi sredi bojev in se dejavno v njih izživlja, ne piše spominov, ker ne dela še zaključne bilance. Zato tudi te le vrstice niso »spomini«, posneti iz starih in zrjavelih listov, pač pa bodo hvaležen spomin velikim rajnim, ki so v »Slovencu« in okrog »Slovenca« pred dvema ali tremi desetletji Slovencem ustvarjali nove čase, ki so po »Slovencu« slovenskemu narodu dajali nov pra-vec, in ki je ob žaru njihovega ognja dozoreval tedanji mladi slovenski rod.
Najduhovitejši urednik
V prvem nadstropju starega šenklavžkega farovža je bilo uredništvo »Slovenca« tedaj, ko je majhen srednješolec nesel za »Slovenca« t>voj prvi prispevek. Sredi velike sobe je stala dolga in široka miza, na njej kupi časnikov, ob oknih na nasprotni strani pa sta stala dva pulta, ob katerih sta stala dva gospoda. Nekdanji petošolček se enega izmed teh dveh gospodov še dobro spominja: bil je gospod Ivan Eakovec, sedanji ravnatelj »Slovenčeve« uprave, prav tak kakor danes, soliden, veder in dober, samo lasje so se mu pobarvali od tistih dob. Za veliko mizo, pokrito s časopisi, pa so prihajali možje z dežele in mesta, mladi »Daničarji« so pa bili menda tedaj v teh prostorih vsakdanji gostje. Na desno je bila druga soba, bolj ozka. V njej je sedel sam gospod urednik. Kdo je tedaj bil »Slovenčev« urednik, tega več ne vem. Vsi drugi gospodje so bili souredniki.
Drugo pot v te prostore je napravil mladi sedmošolec s svojim prvim listkom, izlivom svoje lirične notranjosti. Tistikrat v prvi sobi ni bilo nikogar, v sosednji mali sobi pa je za uredniško mizo sedel urednik »Slovenca« dr. Evgen L a m p e , ki mu je šlo takoj na smeh, ko je videl pred seboj boječega študenta. Kdo pa ne bi bil boječ, ko pa je dr. Evgen Lampe bil najstrožji literarni kritik, ki se je ostrine njegovega peresa lahko bal vsak resnični pisatelj. »To je pa lepo,« je blagohotno omenil dr. Lampe in s svojimi čudovito lepimi očmi objel mladega fanta. »Bomo kar priobčili. Vi se pa še kaj oglasite!« O honorarju ni nobeden črhnil besedice, čeprav je mladi študent vedel, da so »Slovenčevi« listki po goldinarju.
To je bilo moje prvo srečanje z dr. Evge-nom Lampetom, najduhovitejšim »Slovenče-vim« urednikom. Ko je študent tretjič prišel v uredništvo »Slovenca«, doktorja Evgena ni bilo več notri. Za uredniško mizo je sedel drugi gospod. Dr. Lampe pa je medtem moral v prostovoljno pregnanstvo v tujino: pol leta je hodil po svetu, videl Pariz, študiral London
in pošiljal domov svoja duhovlia »Londonska pisma«. V tem pregnanstvu pred ljubljansko justico in liberalno poroto si je dr. Lampe razširil obzorje, da je iz duhovitega kritika, iz ostrega polemika postal genijalni finančni in gospodarski minister vojvodine Kranjske. Vedno omejeni kranjski liberalizem, v svoji slepi in omejeni zagrizenosti sam sebi zvest je poleg Kreka najbolj sovražil Evgena Lampeta. Ko je minilo od tega deset let, je ves slovenski svet občudoval Lam-petovo genijalnost in se sramoval okorelosti slovenskega liberalizma.
Med tem ko smo mladi dijaki dr. Kreka ljubili kakor očeta, smo Lampeta občudovali. »Slovenec« je pod njim bil ognjena baklja, ki je svetila in žgala in užigala. Dr. Lampe ni gledal na posameznike, ampak vedno le na stvar in celoto. Zalo so mu mladi človek nikdar ni mogel tako približati kakor se je približal Kreku. Ko se je dr. Lampe vrnil iz pregnanstva, je zopet prevzel »Slovenca«, dokler ga »Slovencu« ni za vedno iztrgalo deželno odborništvo in za njim prezgodnja smrt
Ko je mladi študent študiral pravo na dunajski univerzi in 1. 1904 ni imel beliča v žepu, je stopil v uredništvo »Slovenca«, ki ga je takrat vodil zopet dr. Lampe. Poleg uredništva »Slovenca« je dr. Lampe vodil »Obramb-
Podružnica naše mariborske uprave na Aleksandrovi cesti 6
Najstarejši šo živeči dolgoletni meter »Slovenca« g. Ivan Komar
no društvo«, nekako pravno pomoč za katoliške somišljenike zoper liberalno žurnalisti-ko in justico. Mladi študent je dr. Lampetu pri tem delu nekaj časa pomagal, zraven pa vodil rusko-japonsko vojno ter bil strašno poražen. Uredništvo »Slovenca« je bilo v 1. nadstropju stare Katoliške "tiskarne v Kopitarjevi ulici. Pri svojem delu je mladi fant skoro vsak dan imel priliko videti dr. Lampeta, kako dela. Na vseh koncih in krajih je delal in vodil, vedno gnan od ene in iste misli: vse žrtvovali, da ideja zmaga! Središče vsega pa je bilo »Slovenčevo« uredništvo. Tu so se zbirali tedanji možje, tu posvetovali, tu kresali misli in polagali temelje za vso poznejšo organizacijo katoliškega slovenstva. Ta velika enotnost, zbranost in izbranost vseh sil je rodila uspehe v orjaškem boju tiste dobe. Brez tistih bojev bi slovenski narod v današnjih dneh	životaril. V tistih
časih so tedanji možje klesali granitne skale, ki še stoje in ki nam bodo opora v dneh, ki imajo še priti. Dr. Evgen Lampe, »Slovenčev« urednik, je bil med glavnimi klesarji teb. slovenskih opor.
Bilo je menda 1. 1913. Nekdanji študent je urednikoval v Gorici, pa je prihitel v Vipavski Lop kjer je bilo velikansko zborovanje. Dr. Lampe je tedaj govoril tisočglavi množici, katera je s sveto pobožnostjo poslušala moža, ki je skupaj s svojimi tovariši toliko storil za gospodarski, kulturni in politični dvig slovenskega kmeta in delavca. Še danes ga vidim pred seboj. Govoril je mirno in gladko. V njegov lepi in duhoviti obraz so bile zatopljene oči vseh, njegove presunljive oči pa so splavale nad množico tja Čez proti zahodu, nalahno je poudaril z roko in kakor prorok povedal, da se bliža čas strašnih preizkušenj, ko bodo na mesto ust govorili kanoni in ko bo namesto pameti in razuma razsojala sol-daška sablja. Slovensko ljudstvo pa naj se zaveda, da bo pravice in svobode deležno le, če je bo vredno ...
Tisti dan sem videl dr. Evgena Lampeta zadnjikrat v življenju.
Dr. Ignacij Žitnik
Zlato srce
Dr. Ignacij Žitnik je bil v tistih časih najstarejši »Slovencev« urednik. Ko je bil poslan na Dunaj opravljat poslanski kuluk v državni zbor, ga je nadomeščal in nasledoval pri uredniški mizi dr. Lainpe. In ko je dr. Lampe odhajal v pregnanstvo, ga je nadomeščal in nasledoval dr. Žitnik. Tako se je zgodilo, da se je mladi sedmošolec pri drugem obisku v uredništvu >Slovenca« sešel z gospodom Nacetom in našel milost v njegovih očeh: študentov podlistek je zagledal beli dan. Zraven pa se je g. Nace z nosilcem oguljenega študentovskega suknjiča tako prijazno menil in mu dal toliko naukov, prijateljskih in iskrenih, da je mladi fant s ponosom stopal iz šenklavžkega farovža. Dr. Ignacija Žitnika, moža velike izobrazbe, visokega obzorja, uglajenega in elegantnega nastopa je bilo v resnici samo srce: veliko, čuteče in s trpečimi trpeče. Občudovali smo Lampetovo duhovitost in učenost, pa še bolj uživali Zitnikovo toplo iij prisrčno širokost, s katero je v »Slo-venčevih« člankih razlagal naše narodne, gospodarske in kulturne potrebe. Izobraženi mož je bil kulukar vseh kulukarjev. Delal je tlako potrebnim in nepotrebnim, plačeval več ko desetino dobrim in lumpom. Ko se je bližal konec meseca, je vladala v vseh žepih gospoda doktorja Načeta suša: vse je razdal svojim stalnim obiskovalcem, ki so bolj poznali »Slovenčevo« uredništvo zaradi gospoda doktorja kakor pa zaradi njegovega »Slovenca«. Zgodilo se je večkrat (teh anekdot je krožilo o njem vse polno), da je prišel prosjak in izmolzel iz njega zadnji goldinar. Takrat se je gospod Nace razsrdil, da je bilo groza. Ozmerjal je potepina, ki noče delati in hoče le piti na njegov račun. Potem ga je začel poduče-vati, naj lepo pridno dela. Nazadnje pa se mu je inako storilo (gospodu Nacetu namreč, ne prosilcu!), da ga je tako ozmerjal in mu je dal zadnji sold iz žepa. Doma pr, je njegova sestra vila roke, kaj bi dala v lonec, ko ni denarja.
V veliki uredniški sobi v starem poslopju Katoliške tiskarne poleg Štefetovega stanovanja sva stala vsak pri svojem pultu s tedanjim uredniškim tovarišem, rajnim Milanom Pugljem. Obirala sva in glodala vse luje časopise, kje bi dobila kaj, kar bi bilo posebno privlačno za »Slovenčeve« bralce. »Slovenec« je .tedaj izhajal še popoldne; glavno uredniško delo je bilo dopoldne. Midva pa sva — oba mlada — pomladnega popoldneva tičala v uredništvu in delala za prihodnji dan in za nedeljsko številko. Štefe je odhitel po svetu (on je vedno hitel). Tiho je bilo in pusto, zunaj pa taka lepa pomlad. Tedaj so se odprla stranska vrata in k nama je pristopil urednik gospod doktor Žitnik. Smilila sta se mu menda mlada fanta in ju je prišel obiskat, obenem pa nekako naznanit, da je tudi on tu, da nista sama pri delu, ko zunaj tako lepo dehli pomlad. Visoko zravnan s tistim izklesanim obrazom in prisrčnim pogledom naju je pozdravil: »Dober dan, gospoda! Dajmo se no malo pomeniti!«-S svojim sonornim in prijetnim glasom, v katerem je čisto majčkeno zvenela dolenjska melodija, nama je razlagal svetovne probleme, kakor je le on znal. Tako je on pisal svoje sloveče članke o Jugoslovanih za časa balkanskih vojska. Gospod Nace naju je prišel obiskat, da naju je učil gledati svet in dogodke. In pa še to: »Kako grdo pišejo dandanes nekateri slovenski jezik! Saj to ni več slovensko! Mene to boli! Jaz sem Slovenec!« Pa naju je opozarjal na napake v tem in onem. Gospod Nace, kaj bi rekli dane3?
Na Dunaju je ves dan garal ko konj. Se za druge poslance je opravljal delo. Zvečer pa je pisal poročilo in članke za »Slovenca«. Na starega leta dan 1. 1913 so ga položili k večnemu počitku. Pa do svoje smrti je delal in pisal. Ko se je njegova želodčna bolezen že tako shujšala, da ni mogel več sedeti, je — tako so pripovedovali — legel v sobi na tla in na trebuhu ležeč pisal članke za »Slovenca«, pisma na urade za volivce in volivcem naznanila, kaj je opravil.
Tak je bil plemeniti dr. Ignacij Žitnik, ki je četrt stoletja pisal in urejal »Slovenca«.
Naš oče
Mlada študentarija naših časov se je pečala poleg šolskih zadev, ali pa še bolj ko s šolo, s pisateljevanjem, politiko ali pa kroka-rijo. Kdor se je pečal le s šolo, je bil filister. Ne vem, da bi danes bilo kaj drugače. V tistih časih, ko so po Slovenskem sejali geni-jalni sejavci, kakršne je slovenskemu narodu dal Bog, da ga vodijo in mu kažejo pola za odločilne trenotke, je vrelo tudi med mladino. Zbirali smo se na prepovedanih sestankih sami za se, shajali se pri verskih vajah (tudi
skrivaj, ker so tedaj Marijine družbe na gimnazijah bile še prepovedane) in obiskovali dr. Kreka na njegovem stanovanju Pred škofijo. Tam sem spoznal dr. Kreka, ki je meni in vsem postal pravi oče. Da se ga spominjam tudi tukaj, je moja dolžnost, saj je bil 011 eden najplodovitejših »Slovenčevili« člankarjev. Profesor bogoslovja dr. Krek je bil skoro vsak-dnevni gost v uredništvu »Slovenca«.
Dopoldne ali popoldne je priropotal po hodniku in vedno s kom na glas govoril. Vedeli smo: Krek gre. Kajpada ni prihajal k nam sourediiikgin, pač pa v sobo glavnega urednika k Žitniku ali Lampetu. Tam v uredniški sobici »Slovenca« se je tedaj zbiral duhovni generalni štab slovenske krščanske demokracije, ki je Slovencem prinesla renesanso; tam so se spočenjale nove misli, snovali novi načrti, tam tudi rodile organizacije, ki so tako zmagovito objele vse, kar je na slovenski zemlji bilo res slovenskega, katoliškega, domačega. Tako »Slovenec« tiste dobe ni bil le osrednje glasilo vseh Slovencev, ampak je bil tudi žarišče vsega, kar se je med Slovenci ustvarjalo trajnega. Možje tiste dobe niso ustvarjali velikih del le zato, ker so bili genijalni, ampak predvsem zato, ker so delali in se borili vsi za en cilj, nerazrušno zvezani med seboj. To je bila moč enotne akcije, to je bil pokret za veliko idejo. Nobenega uspešnega pokreta ne more biti brez te brezpogojne povezanosti drug na drugega.
Duša tega pokreta je bil dr. Krek, tudi v časnikarstvu. Z voditelji je snoval načrte, z uredniki se menil in sipal misli in nasvete za članke in govore, z vsakomur se razgovarjal o vsem, kar je bilo komu potrebno.
Mlademu souredniku, ki je v prvi sobi stal pri pultu in pisal, so nekoč doma ubijali v glavo, da časnikarska služba ni nič prida. »Saj to ni nič.« V tistih časih je bil časnikarski poklic v množici malo cenjen. Profesorji po šolah so zaničljivo govorili o »tintenkulijih«,
Ivan štefe
sami smo vsak dan srečavali na cesti nesrečnega Jakoba A 1 e š o v c a , enega prvih slovenskih časnikarjev. Ni čuda, da je to mlademu fantu začelo rojiti po glavi. In se je šel izpovedal očetu Kreku. Krek ni sovražil nobenega stanu, pač pa je sovražil birokratizem nič manj kakor liberalizem, kapitalizem in militarizem. Zato je fantu pošteno izmil glavo: »Kaj, kak pijontar bi vi bili? Pojdite se solit! Ali boste res mogli pred vsakomur hrbet kriviti? To ni nič za vas!« Že za ta poduk bi dandanes moral Kreku biti do smrti hvaležen. Tedaj pa je mladi fant skromno pripomnil: »Pa starost?« — »Tako mlad, pa na starost misli! Tukaj, kjer boste imeli delo mlad, boste imeli jelo tudi star!« — »Ampak društvo lahko propade.« — »Res da lahko propade. Pa mislite, da država in njen penzijon ne more propasti? Midva tega še nisva doživela, lahko pa doživiva.«
To je bila za tiste čase nezaslišana trditev, ki pa se je izpolnila. Krek tega sicer ni doživel, jaz pa sem lo doživel čez slabih 14 let in vem, da so ideje močnejše ko vsa vladarstva sveta. Ampak za idejami morajo stati borci.
Lepe oktobrove nedelje leta 1906 se je dr. Krek peljal iz Ljubljane v Gorico. V Mirnu je imel namreč delavski shod. Seboj je peljal mladega 23 letnega fanta k dr. Gregorčiču na »razgled«. Dr. Anton Gregorčič, tedanji voditelj goriških Slovencev, je namreč želel iz Ljubljane dobiti mladega urednika za svoja lista »Gorico« in »Primorski list«. Ker fant glede plače ni bil razvajen, dr. Gregorič pa kavalir in ker sta se dodobra sporazumela, je tisti dan mladenič postal samostojen urednik v Gorici in obenem goriški poročevalec za »Slovenca«, ki ga je bilo treba razširiti na Goriško. Tisti dan, točno pred 26 letir je mladi mož prvič videl solnčno Goriško deželo, v kateri je poslej prebil skoraj devet let, viharnih in bojnih, a srečnih in veselih.
Dr. Kreku so očitali, da ne pozna ljudi. On pa je učil: »Vzemite človeka takega, kakršen je, ne pa kakor bi ga drugi radi.« Dr. Krek ni soglašal z dr. Gregorčičevo domačo politiko. V dobo krščansko socialnega'pokreta dr. Gregorčičevo katoliško slogaštvo ni spadalo, še toliko manj, ker je mlado in radikalno krščansko socialno gibanje na Slovenskem imelo svoje domovinstvo prav na Goriškem: po dr. Mah-niču in dr. Jožefu Pavlici. Še danes vem, kako so zvenele pol za špas pol za res dr. Krekove besede, ko sta se dr. Krek in novi goriški urednik istega večera vračala v Ljubljano: »Z dr. Gregorčičem se boste lahko razumeli. Njegova slabost je, da se boji, da ga bo zopet kdo prevaril in 11111 vzel stranko in liste, kakor je nekoč nekdo že storil. Morate ga osebno pridobiti, dobiti njegovo zaupanje. Kdor bo to imel, bo nekoč lastnik njegove tiskarne. Poskusite. Čez nekaj let boste samostojen izdajatelj naših listov in lastnik tiskarne.« Tedanjemu fantu še danes ni dano, da bi se pulil za zaupanje gospodov. Zato je čez dve leti
frčal na cesto. Po pravici, saj je' pomagal iz-podkopavati politično moč iu veljavo'" dr. Gregorčiča, ki je v boju z mladimi res podlegel. Ljudstvo je šlo za mladimi. Danes vidim, da je bila to sicer epizoda, ampak za tiste čase potrebna. Treba je bilo čistiti pojme in varovati jasnost načel. Vidim pa danes tudi to, da je postal lastnik dr. Gregorčičeve tiskarne tisti, ki si je pridobil njegovo zaupanje. Danes je to za slovensko in katoliško stvar v Gorici velika škoda. Veliko dr. Gregorčičevo delo je izgubljeno za Slovence. Dr. Krek je poznal ljudi iu videl naprej.
Ta videč že 15 let počiva pri Sv. Križu. V življenju ni imel počitka. Snoval je nove družabne prdlage, ustanavljal zadruge, dal Zadružno zvezo in jo vodil do smrti, ustvarjal nove generacije, se boril za socialno zavarovanje, doživljal, da so mu to življenjsko delo pomagali razbiti tisti, za katere je bilo namenjeno, delal zakon zoper kartele, po katerem še danes zdihujemo, organiziral delavce in kmete, mladino in siromake, iskal potov, po katerih bi svoj mučeni slovenski narod prepeljal v svobodo — poleg vsega tega pa bil povsod zraven celo v malenkostih, ko je bilo treba pomoči tudi najmanjšemu izaned bratov Gospodovih.
Prazno je govorjenje: »Ko bi danes imeli dr. Kreka!« Treba je slediti njegovemu duhu z besedo in dejanjem, v teoriji in praksi. »Slovenec« to hoče in mora, naj to hočejo in store tudi Slovenci. Dr. Krek je v najtežjih časih čudovito zaupal v božjo pomoč. Zaupajmo tudi mi, če delamo in si prizadevamo za boljšo bodočnost svojega naroda!
Najboljši slovenski časnikar
Ce je dr. Lampe bil najduhovitejši urednik, je bil Ivan Štefe brez dvoma najboljši slovenski časnikar.
Ljubljanska »Kazina« je že od Prešernovih časov bila Slovencem najbolj zasovraženo poslopje, v katerem se je vsekdar zbiralo vse tisto, kar je bilo Slovencem odtujeno in slovenski narodni samobitnosti sovražno. Ni minilo nobeno leto, da ne bi Slovenci pred tem poslopjem ne prirejali demonstracij, vsem na čelu seveda visokošolska mladina, če je bila na počitnicah, in pa ljubljanski gimnazijci. Nekoč, ko je Zvezda zopet ozelenela in se je v njej zbrala ljubljanska mladina, je proti »Kazini« popeljal demonstrante mlad mož, oblečen v črno surko, časnikar Ivan Štefe. Takrat smo ga spoznali mi mladi; zakaj 011 je izšel iz prejšnjih generacij, ki so dale Cankarja. Takrat je Ivan Štefe bil pri »Slovenskem listu«. Drugič sva prišla skupaj na njegovem domu. Novoporočeni Ivan je z mlado gospo Fanči tedaj stanoval menda tam na Bregu ali na Krakovskem nasipu, točno se tega ne spominjam več. V nedeljo popoldne sem ga našel doma, vsega zabarikadiranega za kupi časopisov. Štefe je delal tudi v nedeljo popoldne! Prosil sem ga, da bi naši fantje, organizirani v tajni kršč. soc. organizaciji, dobivali deset izvodov »Slovenskega lista« zastonj. Štefe je posredoval, dr. šusteršič pa dovolil. Tako smo dobivali tudi »Slovenca«. Za tega je posredoval menda moj prijatelj sedmošolec Franc K e r h -11 e, poznejši »Slovenčev« glavni urednik, ki sedaj dekanuje v Postojni. Tako je naraščajoča generacija tiste dobe bila v trajni osebni in idejni zvezi z voditelji gibanja in že za mlada vdihavala vase duha tedanjih velikih mož.
Pozneje sva z Ivanom Štefetom postala tovariša: on urednik, jaz pa sourednik »Slovenca«. Čudovito je bilo, koliko je Štefe prebral in kako hitro delal. Za visokim pultom je stal in pisal, pisal. Prav vse bi bil rad spravil v list, »da bomo ,Narod' potolkli!« Njegova življenjska želja je bila »Slovenca« dvigniti do take višine in razširjenosti, da bo liberalnemu časopisju zaprta pot med ljudske množice. Čeprav jo takrat ideja mlade krščanske demokracije bila zmagovita na vsej črti, je v meščanskih krogih vendar le veljal samo »Slovenski Narod« za pomembno slovensko glasilo. Bral sein v ,Narodu' — je pomenilo: bral sem v časopisu. Preden je minilo deset let, je »Slovenec« po številu dvakrat prekosil »Narod«, po vplivu pa desetkrat. Velik kos Štefetovega truda je bilo v tem uspehu.
Dopoldne in popoldne je Štefe delal v uredništvu ali tekal po reportaži. Zvečer pa je šel iskat bolj zaupnih novic, ki jih je dobival sredi stalnih omizij. To vse je Štefe na spreten način uporabil v »Slovencu«, da so se ljudje nazaduje kar trgali za list. Sredi največjega
veselja njegove druščine je on mislil le na svojega »Slovenca«. Pri vsem tem je bil najza-bavnejši družabnik, posebno sloveč po svojih potegavščinah. Saj je nekoč vso Avstrijo potegnil, da se je na Dunaj peljal srbski kralj Peter. Le prašajte gospoda Srečka Magoliča, ki je bil res nekam podoben pokojnemu kralju Petru, kako sta se s Štefetom vozila po nemških deželah proti Dunaju in kako so ju po kolodvorih pričakovali nemški pevski zbori z zastavami.	*
Ko je dr. Žitnik začel resno bolehati in je dr. Lampeta vzel deželni odbor, je Ivan Štefe postal dejanski glavni urednik »Slovenca«. Poleg njegovih izkušenj in sposobnosti se mlajši gospodje niso mogli več uveljaviti. Za glavne urednike sicer imenovani, so bili v resnici Ie uvodničarji., Štefetov organizacijski talent je bil nekaj posebnega. Organiziral je društva, predavanja, Slov. kršč. soc. zvezo, katoliške shode, demonstracije in manifestacije, dopisništvo za »Slovenca«, »Slovensko Stražo« itd. — povsod Štefe. Ubogi Ivan, kako Te danes pogrešamo!
Prijatelj Miha
I11 Ti, dragi Miha Moškerc. Bodi spo minjam zadnji v vrsti teh mož od »Slovenca«, ker si zadnji šel od nas in si z nami vred objokoval prezgodnjo smrt teh, ki so jim gorenjo
Miha Moškerc
vrstice zapisane v spomin. Bil pa si nilndenu študentu tako pri srcu, kakor Tvoj veliki vzor nik, katerega si posnemal v vsem dobrem velikem in malem! Ti si mladega študenti vpeljal v praktično delo za delavsko revo; h< -tel si z vsem ognjeni svojega plemenitega src i iz mladih ljudi napraviti čuteče in ljubeče t ■ variše. Tebi se ima marsikak nekdanji šl -dent zahvaliti, da danes ne kažejo s prsto 1 nanj, češ: Ta-le je tudi mamonist Po zunan sti in nastopu si se zdel na prvi pogled 111 demu človeku kakor trda grča, obsekana pet vogalov. Kdor pa Te je spoznal, je vid> , da v Tvojih prsih bije nežno kakor ptička di -bno srčece, zvesto in dobro.
Miha je pisal in pisal; pisal za »Slovenc; , pisal za »Našo Moč«, ki sta jo s Krekom us novila za delavce, pisal kjerkoli je bilo 1 -trebno. In pridobival za pisanje še druge.
Ko je pozimi ob šestih zjutraj Ljublja 1 še spala, si Ti že sedel v svojem kotu, tam gori v uredništvu, v 3. nadstropju nove tisk -ne, in pisal. Ko so prvi zaspanci prilezli v uredništvo, si svoje delo že dokončal. Gosp 1 Hinko Zirkelbach je že imel Tvoj rokoj . Škoda, da tistega kotička ni več v uredništv i; tiskarna ga nam je pobrala. Če bi še bil. !>i moral biti to Tebi posvečen prostor, s T\ jo sliko in Tvojimi spomini.
Ali se spominjaš tam zgoraj, kjer z n: ni danes slaviš 60 letnico našega »Slovenca«, a-ko si nas vzgajal, nas mlade fante?
Miha Moškerc, urednik »Slovenca« in le-lavski organizator, bil si asket v kršč. socialnem gibanju in veren tolmač dr. Krekove le-diščine! Najbolj srečen si bil, Miha, če T je kdo v šali rekel, da si »žleht«. Takrat si sa zasmejal na široko in globoko, kakor bi or^tie stresal. Pa nisi bil »žleht«, to se pravi p 'reden, Miha! Dober in blag si bil --- kakor so dobri otroci, katere si tako ljubil. Have — anima candidal
domoljub bogouub
SLOVENEC
prava
PRITLIČJE
u
uredništvo
lil.NADSTROPJE
naročnina
inseaati
Mali oglati
itafetmi
iww vmx»
P.ak
(kri Brair
tnll»	InlaM*
OHltv	Mff«tw Jatrl lun
Občinstvo bere »Slovenca«
'rane Terseglav:
Naši učitelji
»Srečen, kdor je imel v žurnalistiki take uii-teljeU
Iz dolge vrste neštetih dogodkov, ki so v teku petindvajsetih let mojega žurnali-stičnega poklica s kinematografsko brzino tekli mimo mene, jih je zelo malo, ki bi se jih spominjal s potrebno živostjo in točnostjo, ogromna večina pa je sploh utonila v popolno pozabo. Zato sem res v zadregi, kaj bi ob Še tdesetletnici našega lista iz te vseskozi burno vzvalovane dobe povedal.
Tako na primer se zaman trudim, kako bi se spomnil, kateri je bil moj prvi duševni 01 idukt v »Slovencu«, s katerim sem začel svojo karijero kot člankar. Vem, da je bila uinja najbolj goreča želja, ko sem leta 1906 vstopil kot volonter v uredništvo »Slovenca«, ki -e je takrat nahajalo v enonadstropni hišici ua dvorišču današnje naše tiskarne, da bi na-pisil krepak članek, polu učenosti, kateri naj bi /budil občo pozornost. Toda pod vodstvom pokojnega dr. Lampeta, ki je takrat v slovenski javnosti z dr. Tavčarjem tekmoval za prvenstvo na polju člankarstva in ki ga po moji sodlii razen Kreka v tem pogledu noben slovenski politični publicist do danes ni prekosil, seiii moral svojo brezmejno častihlepnost hitri' obrzdati, da se sredi takega prvovrstnega žtalm urednikov in sotruduikov — kakor jih je Slovenec« vedno imel — korenito ue osme-šiu: kot domišljav zelenec. Tu je bil poleg du-
kn Zirkelbach, hivSi dolgoletni meter »Slovenca«
1 i tega, ostroumnega, z nedosežno plastiko p »čega J.ampeta, ki je bil kot publicist s K kom gotovo na isti višini, nepozabni rajni >.' ce«, državni poslanec dr. Žitnik, kateri je bi ves nesrečen, če ni mogel napisati v svoje sočnem slilu članka iz državnega zbora, v iterein je razkrival svoje veliko zgodovinski znanje in svojo navdušeno jugoslovansko src Za Žitnika je pero v resnici bilo življenje Za nas jo bilo vedno največje veselje, kadar e Žitnik z Dunaja priropotal v naše ured-nišl o in klel avstrijsko vlado, nemškonaeio-nali bando in berače, tri glasne njegove na-spr< like. Smejali so so ua tihem tudi berači, ki vedeli, da jim, potem ko so bili primeri i ošteti, ne uide kronica ali suknjič ali par evljev, zakaj gospod Nace je bil najbolj zlato srce na svetu. S periodično sigurnostjo nas j, obiskoval Krek, ki smo se ga prav bi ko bali k ikor veselili, kajti njegovemu neizprosnemu kritičnemu očesu, visokim zahtevam in neusmiljenemu sarkazmu ni ušla nobena napaka, nobena zgrešena polemična notica, noben \eč ali manj voden članek iu prva beseda. ki smo jo slišali, je bila gotovo: »Kdo je Pa zopet to oslarijo napisal?« Prizanašal je samo I ampetu, ki ga je Krek, kateremu ni iz-jepa lo imponiral, izmod vseh prvakov kato-Jiski :u preporoda najbolj visoko cenil — pa Lanipč Sj tudi ni pustil ničesar reči; kakšna samostojna glava je bil naš »mali Napoleon«! uren n kdor je imel v žumalistiki take učitelj Kreka, kar se tiče idejnih pobud, Lam-P(' - kot stilista, Žitnika kot izvrstnega poznava1« političnih razmer bivše monarhije in di-P"» tlične zgodovine. Nobenega visokošolskega aja ne bi zamenjal za to svojo prvo šolo v rent uredništvu »Slovenca«! In prvo skrb »o naši mojstri polagali baš na uvodni čla-7, 'aje k'! predmet posvetovanja, ko se je ■,slaK skrbna izdelava je bila dolžnost, !">; ■ je bil spisan, ga je avtor navadno pre-ora drugim, da izve njihovo sodbo; od do-' uvodnika je bilo vse odvisno. Brali smo ■T. Pomembnejšo novo knjigo in naročali napolnjevali svojo in uredniško knjiž-v«.' se ,uev1,'1 111 sv°je znanje izpopolnjevali, J« uadi članka, da bi bil naš list v tem po-£ ce le mogoče vedno prvi. Seveda se lo 1 dno posrečilo, to se razume, toda ostalo so ' in ldeal našega lista, za katerim . 'a h naj resne je stremeti uredniki, ki jim ie "S dal za to talente.
»ejal sem, da ne vem, kateri je bil moj pr, * ' Vem pa' da 'ie trajalo nekaj časa, sn' n s?m avanziral do tolike časti, da sem napisati sem in tja kakšen uvodnik. Med p,, ; ' mora!.šo Prestati strogo šolo pod ne-c,., 1,'ma Prijateljema Štefetom in Moškr-j(> ' rvak slovenskih reporterjev, Štefe, me >«!■ , r P°ro6evalsko in telefonsko službo, 10g«wijo« pa smo imeli vsi trije svojo
samoizumljene čirečare, ki pa smo jih večkrat odgonetavali bolje uego naši sodobni kolegi svoja Uabelsbergova znamenja. Sčasoma sem se navadil, kar sta Štefe iu Moškerc že davno znala, namreč kakšen telefonat kar zapomniti in napisati iz glave, če ni bilo moč našemu dunajskemu poročevalcu slediti s svinčnikom. Štefe in Moškerc sta me uvedla tudi v našo družbo, ki je obstojala takrat iz samih delavcev, skromnih obrtnikov in malih meščanov, ki so po uveljavljenju splošne volivne pravice zaigrali kmalu važno vlogo v našem javnem življenju in odločili zmago ljudske stranke. Koliko imen, koliko zvestih prijateljev, koliko dobrih ljudi, ki so me približali pravemu življenju, ljudskemu srcu, konkretnim problemom dnevne eksistence, dočim sem jaz še plaval v brezzračnih višavah abstraktne filozofije... Tudi to je bila nujna šola, ki mi je več koristila ko vse knjige. Zdaj sem se lotil tudi polemičnih notic, od katerih pa jih je par romalo prej v koš. Dobro se spominjam, da je taka notica bila iirvi moj proizvod, ki je izšel v rubriki, katero je oskrboval v prvi vrsti dr. Lampe sam. Ker je ta rubrika v času ljute borbe s Slovenskim narodom bila prvovrstne važnosti poleg članka, sem tistega dne bil nepopisno ponosen.
Ker moram nehali, da se ne razklepetam v neskončnost, naj končam la košček svojih spominov s spominom na one naše veterane, ki so si za naš list stekli neprecenljive zasluge, ker so mu krčili pot skozi ogromne ovire v ljubljansko meščanstvo, ki se je najpozneje prebudilo k političnemu življenju v duhu nove dobe. Spoznal sem jih tam, kjer so otvorili svoj prvi glavni stan, pri »Fajmoštru za vodo. Tja so se bili zatekli, potem ko je bil prodan »Katoliški dom ; drugod niso v Ljubljani nikjer našli prostora. Tu je bil prvi ljubljanski »klerikalni parlament«, kakor so ga krstili nasprotniki. in kaj živahno je bilo v njem! Središče je bil, se razume, Ivan Štet'6. Prvi člani parlamenta, ki je pozneje rastel in rastel, so bili: Kojina, primarij dr. Robida in njegov brat pokojni D o 1 f e, pokojni dr. Stoje, pokojni Lončar i 5, pokojni Kregar, potem S t u r m, pokojni Potnik, potem P a v-šek, pokojni S ve tek, bivši mariborski župan dr. Ju van, takrat študent, pokojni dr. P r i m š a r in Tone Volta. Štefč je kot šef generalnega štaba dajal navodila, vodil debate, grajal napake; oni pa so mu prinašali notice ali mu podajali malerijal za »Slovenca«, ki ga je beležil v svoj sloveči notes. Okoli te skupine so se zbrali kmalu sami mali ljubljanski ljudje«, prišla sla pa čestokrat tudi dr. Lampe in dr. Krek ter mala peščica inteligentov, ki so takrat začeli tudi v stolici Slovenije organizirati pokiet krščanske demokracije v Krekovem smislu. Globoko hvaležni moramo biti vsem tem pionirjem, zlasti možem iz naših delovnih slojev, ki so neglede na okostenelo meščansko tradicijo in strašne predsodke večkrat z velikimi osebnimi žrtvami širili naš list in propagirali njegove ideje. Pokojnim večen spomin, živečim slava I
Silvester Škerl:
Kulturni obzornik Slovenca'
»Šestdeset let diha slovensko ljudstvo skozi ta list, ki mu služi za pljuča.c
1. Dnevnik, po katerem zjutraj hlastno sežeš, je zvečer zastarel, nezanimiv. Razen v velikih knjižnicah iu uredništvih, nikjer ne hranijo dnevnikov. — Kadar grem v posvetovalnici »Slovenčevega« uredništva mimo steklene omare, v kateri so shranjeni vsi letniki lista, me spreleti, kakor da grem mimo izrednega, edinstvenega človeka, polnega izkušenj, skritega znanja in bogastva, brez primere človeškega v svojih premnogih čednostih in neizogibnih napakah. Kaj je prav za prav dnevnik v svoji kontinuiteti? V resnici, »najvernejše ogledalo dobe in ljudi«; skupek vsega dobrega in slabega v organizmu, kateremu rabi kot organ za dihanje.
2.	Šestdeset let diha slovensko ljudstvo skozi ta list, ki mu služi za pljuča. V času, ko je z rdečico oblit francoski narod začel vstajati od sramote, ki je poslej za dolgo dobo zagotovila Prusiji prvenstvo v zboru narodov evropske celine; ko je po odpravi suženjstva Aleksander II. v Rusiji vpeljal splošno vojaško dolžnost; ko so na Irskem prvič vstali Home, Rulers in zahtevali lastno vlado za Irsko, vajeti angleške zunanje politike pa je vzel v roke Disraeli; ko je bila Španija za dve leti — republika; kmalu po ustanovitvi kraljevine Italije za vlade poslednjega papeža, ki je imel posvetno državno oblast, Pija IX.; kmalu po prevratu na Japonskem, ki je položil temelje evropeizaciji te dežele; ko je po »odpravi« suženjstva v Ameriki začela proletarska suž-nost in vlada kapitala; deset let po iznajdbi Bullocl
covega rotacijskega tiskarskega brzo-stroja in FiL Reisovega teletona; kmalu po ustanovitvi mednarodne delavske organizacije v Londonu in Rdečega križa v Ženevi; kmalu po iznajdbi prfce parne turbine, prve švedske vžigalice, Siemensovega dinama, Nobelovega dinamita in izidu Marxovega j Kapitala« — je v Ljubljani skromno začel izhajati »Slovenec«.
3.	Čakaj, da pomislim: v 'letu »Slovenčevega« rojstva je umrl Manzonl, pel je v Italiji Giosue Carducci; v Ameriki je živei modernistični pesnik Walt Whitman; v Nemčiji je začel pisati Wilhelm Raabe, v Švici Gottfried Keller; v Franciji je nasledoval Flauberla in Baudelairea — Verlaine, Zola je napravil te-
«
melje za naturalistično prozo; v Kaliforniji je pisal Bret ilarte povesti o iskavcili zlata, špansko slovstvo je pognalo v Braziliji klico: Syl-vija Romera; v angleškem slovstvu so prvačili Ruskin, Tennyson, Swinburne, Stevenson in — VVilde; rusko slovstvo je pripravljalo nezaslišan prevrat; ob Turgenjevu je zablestelo ime Dostojevskega, ob tem Tolstega; Hrvati so imeli Kovačičevo liriko in Šenoino »Zla-tarevo zlato«; v rojstnem lelu »Slovenca« so dobili Srbi »Pesme« Djure Jakšiča in Laze Kostiča.
4.	V slovenskem slovstvu je Stritar baš bil odkril Prešerna in zavrgel Koseskega, začenjala se je doba Levstika, Jurčiča iu Erjavca; v Rifenbergu je pel Gregorčič »Nazaj v planinski raj«, Jurčič je napisal Iv. Erazma Ta-tenbacha«; zoreli so Tavčar, Detela, Kersnik.
5.	Zorel je upor v Hercegovini, ki se sveti ob imenu Petra Mrkonjiča; na Hrvatskem je nastopil vlado ban Ivan Mažuranič; 1873 so bile prve direktne volitve v avstrijski državni zbor z izločitvijo deželnih zborov; pri teh so si v več okrajih na Slovenskem stopili konservativni in napredni kandidati nasproti.
6.	Kako se je preobrazil svet od onih dob do danes? Kaj se je zgodilo pri nas doma, kako smo Slovenci živeli? — Vse to je popisano iu zabeleženo v tistih ogromnih folijantih z usnjenimi hrbti, mimo katerih spoštljivo hodim v posvetovalnici »Slovenčevega« uredništva.
7.	V širokem smislu je teh šestdeset knjig »Slovenca« nekakšen »kulturni obzornik sveta in Slovenije, »Slovenec« sam eden najpomembnejših kulturnih faktorjev našega ljudstva sploh. A tudi v ožjem pomenu besede, ki mu po uaše pravimo prosveta, je bil Slovenec no le informator in registrator, marveč živ oblikovavec, po zaslugi svojih odličnih .sotruduikov, ki so bili prosvetni delavci naj-žlahtnejšega kova. Pomagal je graditi nekaj za naš čas v Evropi prav redkega: prosveto malega naroda.
8.	Spomnimo se, da je bil »Slovenec c glasnik prvih organizatorjev našega podeželskega prosvetnega življenja; da je doživel najburne-še čase uveljavljenja našega modernega leposlovja, začetke našega modernega slikarstva in kiparstva, naše glasbe in našega gledališča. Kdo prešteje tisoče in tisoče člankov, beležk, polemik iu kritik, s katerimi je »Slovenec« spremljal iu mnogokrat soustvarjal tisto telo, ki mu pravimo »naša prosveta«?
9.	In vendar: to delo ni zaključeno. Jutri izide »Slovenec«, vsak dan bo izhajal, če Bog da, in bo dalje vršil svojo nalogo. Kakor je svež in mlad vsako jutro tisk »Slovenca«, ta-
s k e prosvete pa je v prvem rodu vseh skrbi »Slovenčevega« kulturnega obzornika.
15. V uredništvu »Slovenca« sem prav za prav samo gost. Po naključju mi je bila poverjena skrb za »Kulturni obzornik« lista. Lastništvo lista in pa uredništvo samo čutita vso veliko pomembnost kulturne rubrike v listu ln pripravlja se polagoma temeljita sprememba. Nedostatkov ima »Kulturni obzornik« mnogo prav radi tega, ker ga urejuje človek, ki mu ne more posvetiti vsega svojega časa. Ne gledč na težke gospodarske razmere, ki že vnaprej onemogočajo vsak poskus ureditve »Kulturnega obzornika« kot samostojne priloge listu — kar bi bilo najbolj želeti — so tudi sičer časi taki, da se \>ako izboljšanje le stežka doseže.
Ivanka Klemenčič:
Beseda ženske urednice »Slovenca"
Slovenec je zastopal ienske koristi uspeineje, nego bi moglo to storiti izključno žensko glasilu.*
Prvič sem prišla v zvezo s Slovenče-vim uredništvom nekako L 1892. Bilo je namreč tako, da me je že iz mladega vleklo pero, in ko so se druga, pridnejša dekleta pečala iu se zanimala za ženska ročna dela, sem pa jaz povsodi iztikida za knjigami iu se še sama poizkušala »v pisanju«. Nekoč sem pokazala tako > ganljivo črtico bivši sošolki. Zavzela se jo in se, prevejanka, takoj domislila: Ti,« mi pravi, jaz pa poznam takega in takega fanta, ki se uči pri Slovencu za tiskarja. Njemu dam to-le, da izroči gospodu Kalauu. Nemara pa še pride v Slovenca«. Kar pusti mi lu-le. Storila sem po njenem nasvetu, in ko sva se prihodnjič dobili, mi je povedala: > Tisto sem že izročila I.-u. .le rekel, da bo po njegovem mnenju gotovo dobro za natisk. Da stavi dosti stvari, je rekel, ki so lako grdo načečkane, da se komaj bere; tvoja črtica pa da je čisto le|>o spisana. Ko bi le vsi tako pisali, je rekel.« (Seve sem bila črtico skrbno na čisto prepisala.) Slovenčev« urednik je žal sodil rokopis z druge plati in ga vrgel v koš, jaz sem bila pa vendarle nekaj časa visela
med nebom iu zemljo, pričakujoč velikih reči. *
Takrat se mi pač še malo sanjalo ni, da bom kdaj s taisto prečudno oblastjo, ki odloča o usodi kakega rokopisa, sedela v »Slovenče-vem« uredništvu. To se mi tudi poslej nikoli • ni zdelo majhna reč. Nasprotno: sodelovati pri dnevniku z visoko postavljenim, nepremakljivim etično-uravnim stališčem, pri dnevniku, ki ga čitajo desetiisoči ljudstva, to se mi je vedno zdelo tako veliko, da sem se čutila sama neznansko majhno in ubogo...
Pa tudi ni šala to vedno vprašanje: kje vedno znova kaj najti, kar bi bilo vredno ali vsaj primerno, da čitajo desettisoči ljudi, ki iščejo v listu resnico in lepoto ali pa vsaj razgleda in za I m ve. Kakor bič je bi vedno iskanje v sebi in izven sebe. Zato |ki je, seve, plačilo zavest: Dobremu služiš, napredku služiš, zgodovini služiš! Hvaležen si listu, ki ti to oino-gočuje, ljubiš ga lx>lj od kruha, ki ti ga daje.
Sedanji »Slovenčev« meter g. Maks Blejcc pri delu v
ko je čil in svež in mlad tudi duh, ki skrivnostno in nedopovedljivo ustvarja vsak dan sproti ta tisk.
10.	Danes. — Kakšen program zastopa »Slovenec« v svojem »Kulturnem obzorniku«?
11.	Edeu izmed mnogih zdravih opazovalcev našega bolnega časa, Wilhelm llausen-stein, pravi: »V trenolku, ko je slovstvo po večini do zadnjega radikalizirano na posvetno plat iu si domišlja, da služi na tak način pravilnemu »razvoju« stvari, tako namreč, da se mu vidi vsaka diskusija o tem, ali je ta potek samo po sebi umeven, odveč, — potek, za katerim še vedno straši stara liberalna ideologija o »človeškem napredku« — v takem tre-notku doživi svet nekoliko nepričakovano dejstvo zavzetljive obnovitve katoliškega pripovedništva, katoliške lirike. — Svet se vrača — reči moramo, hvala Bogu — k svoji bistveni naravi: k svojemu religioznemu namenu. Ugotoviti moramo, da je svet čedalje čvrsteje odločen, zavedati se svoje najtrajnejše substance, ki je sredi nervoznega kaosa dobe ostala skrita, a nespremenljiva — duše, v teološkem, ne morda samo v fiziološkem pomenu besede.« — Obnovitev katoliške prosvetne misli ob umetnini, ne ob obskurnosti diletantizma — to je smoter Slovenčevega« kultur, obzornika.
12.	Čim pozornejše spremljanje naporov za obnovitev katoliške prosvetne misli v svetu. Hkrati prikazovanje znamenitih osebnosti in del, ki ustvarjajo kulturne vrednoto na svetu sploh. Dela naj bodo ocenjena ločeno: po njih umetniški kvaliteti in po njih duhovni vsebini. Socialno vprašanje kot prosvetno vprašanje tvori poleg religioznega, jedro prikazovanja sodobnih kulturnih naporov v svetu.
13.	Z enakimi osnovnimi gledanji, vendar po možnosti še bolj intenzivno, spremlja »Slovenec« v svojem kulturnem obzorniku vse, kar se pri nas na prosvetnem jiolju dogaja. Načelo ni suha registracija, marveč prikaz. Po možnosti ne Ie prikaz enega samega dela, marveč vsevkupne podobe umetnika.
14.	Prosvetni dogodki v vsej državi, zlasti srbski in hrvatski, naj bodo zabeleženi in tolmačenj. Ohranitev in pospeševanje s loven-
Koliko se je prevalilo čez prag resničnosti teku zadnjih desetletij! Kulturni, socialni in politični nazori in temelji se premikajo in dozorevajo za zadnjo preizkušnjo. Kakšen korak iz preteklosti v bodočnost smo napravili Jugoslovani in |Misebej mi Slovenci! In »Slovenec« je bil ves čas v vsem spredaj, v vsem voditelj, noseč bakljo napredka in svobode — a vedno v praven neminljivih ciljev. Zato je bilo tako lejM) sodelovati pri »Slovencu«, in to celo v svetovni vojni, ko so pisma naših mož in fantov z bojišč kakor nikjer drugod ustvarjala zvezo med fronto in zaledjem, med mučeniki
ua bojiščih in mučenico domačijo.
*
Orjaški zgodovinski val, ki je zgrabil in nosi sedanji svet v neznano bodočnost, je do temeljev izpremenil tudi položaj žene v družbi. Nepripravljeni je naložil nove naloge, ki so pa v bistvu vedno iste: biti človeku mati v katerikoli obliki, v kateremkoli poklicu, in svoje materinstvo ponesti tudi v socialuo-po-litični ustroj družbe. A žena bo sposobna za to materinsko zvanje samo tedaj, če bo družba koreninila v popolni, neokrnjeni, nedotakljivi družini: z materjo in očetom v jedru. Samo v taki družini je materinstvo zadosti zaščiteno in prav povišano, bodisi kot resnica bodisi kot znamenje.
To temeljno stališče je vedno zastopal »Slovenec«. Podpiral je vse težnje in zahteve feminizma, ki temu stališču niso nasprotovale. Vodil je borbo za politično svobodo žene, za njene socialne in kulturne pravice. Tn v njegovih predalih je dobilo vse to močnejši poudarek, večji odmev, zastopal je ženske koristi uspešneje, nego bi bilo inoglo to storili izključno žensko glasilo.
*
Dasi ima pri modernem dnevniku vsak urednik za svoj referat točno določene meje, mu vendar ostajajo odprte še obsežne možnosti, da pospešuje prav posebno tiste misli in težnje, ki so mu osebno najbolj pri srcu. Zato je umevno, da je izšlo v Šlovenčevih predalih marsikaj, kar ne bi bilo, če ne bi bil ta ali oni referat v ženskih rokah. V tem pa je tudi zmisel vsega mojega sodelovanja pri »Slovencu«.
Viktor Cenčič:
„Slovenec" med svetovno vojno
»Cenzorjev svinčnik je opravljal svoj posel.* Ko je bila koncem julija 1914 razglašena splošna mobilizacija, so se za časopisje začeli silno neprijetni časi. Mnogo časnikarjev je moralo obleči vojaško suknjo, ves telefonski promet je bil ukinjen in zavladala je neizprosna cenzura. Rdeči svinčniki v rokah strogih cenzorjev so neusmiljeno črtali, kar je bilo le količkaj sumljivega in bi znalo škoditi nemškemu režimu. Črtali so tudi najbolj nedolžna poročila in slovanski listi so bili vsak dan polni belih lis. Vse te neprijetnosti so v polni meri zadele tudi »Slovenca«. Dva uredniška tovariša sta morala k vojakom, takratni glavni urednik Ivan Štefe pa je bil na dopustu in je potoval po Nemčiji. Bali smo se, da ne bo mogel tako hitro domov, ker so vlaki prevažali samo vojaštvo. Zato smo mu poslali brzojavko z besedilom: Sofort ein-rUcken.« In ta brzojavka je pomagala. Z njeno pomočjo se je Štefe pripeljal domov v najkrajšem času in celo brezplačno, ker so vsi mislili, da ga kliče vojaška oblust.
Telefonski promet je bil ukinjen in so zaradi tega izostala vsa telefonska poročila. Navezani smo bili samo ua uradna poročila korespondenčnega urada, ki je v Ljubljani ustanovil svojo podružnico v uredništvu »Lai-bacher Zeitungc. Ta poročila so bila seveda nemška in jih je bilo trelm prevajati. Prevod je moral biti suženjsko dobeseden, sicer je nastala bela lisa. Ce smo prejeli z liojišča poročila naših prijateljev, j iti je bral samo cenzor. Zanimivo je, da je cenzor črtal celo vojna poročila, ki nam jih je pošiljal naš poročevalec v vojnem poročevalskem stanu in ki jih je poveljnik poročevalskega stana dovolil. Ko je 2. septembra padel Lvov, smo še isti dan prejeli brzojavko z besedilom: (XI vojnega poročevalskega stana dovoljeno — Slovenec, Ljul>-Ijana — Lvov izpraznjen.« Ker so pa takrat po Ljubljani še visele zastave zaradi neke »zma^e«, je bilo tako poročilo seveda silno neprijetno in rdeči svinčnik je opravil svoj posel. Šele čez štiri dni so ljudje iz zavitega uradnega poročila, da so se naše čete koncentrirale vpadno od Lvova«, zvedeli, da smo izgubili glavno mesto Galicije. In podobno je Slo skoz vso svetovno vojno.
Ko se je začelo deklaracijsko gibanje, se je cenzura vrgla tudi na tozadevna poročila. Kot poročevalec sem se udeležil veličastnih deklarucijskih taborov v Postojni, na Vrhniki, v št. Vidu nad Ljubljano, tia Itukovniku na Dolenjskem iu v Žalcu. Napisal sem o vsakem taboru poročilo za celo prvo slrun. AH bral je ta poročila samo cenzor. Dan po taltoru pa je bila cela prva stran »Slovenca« bela. Pri poročilu o taboru na Vrhniki je ostalo na prvi strani še par vrstic prostora, ki ga je bilo trelia zamašiti. To mašilo je bilo hitro postavljeno. Kakor po navadi je bilo celo poročilo o taboru zaplenjeno. Pregledal sem natančno odlok o zaplembi in videl, da je cenzor prezrl »mašilo«. In tako je bila cela prva stran Slovenca« bela, samo v desnem kotu spodaj je bilo z velikimi črkami napisano: Bratje, ne klonite glave. Vaše odrešenje se bližal« In ljudje so pripovedovali, da je to veliko več zaleglo, kakor če bi ostalo v listu celo poročilo nedotaknjeno. Sploh so se čitatelji tako navadili belih lis. da se jim je čudno zdelo, če je kdaj izšel list brez njih — in niso bili zaradi toga prav nič nejevoljni na Slovenca«.
>Slovenec«'se je med vojno silno razširil. Zene in matere so bile radovedne, kaj se godi na bojiščih, kjer so prelivali kri njihovi možje
Blasnikova tiskarna, kjer so tiskali »Slovenca« od začetka do 23. aprila 1883.
in sinovi. Naročile so se na »Slovenca« in ga naročile tudi za svoje sinove in može na fronti. In tako je v teku vojne poskočila dnevna naklada »Slovenca«: na 33.000 izvodov. Režimu to seveda ni bilo všeč in nekega dne so vojaštvu prepovedali »Slovenca«. Pa je vseeno romal na fronto »oblečen« v različne nemške liste.
V drugi polovici leta 1918. je cenzura nekoliko popustila pri vojnih poročilih, poročila o deklaracijskem gibanju so pa še vedno plenili. Zadnjič je »Slovenec« izšel z belimi lisami dne 23. oktobra 1918.
Dne 29. oktobra se je v Ljubljani vršil veličasten manifestacijski sprevod. Zato je ta
dan »Sloveuec« namesto popoldne izšel že zjutraj. Delali smo seveda ponoči. Okrog 1 po polnoči zapoje telefon. Stopim v telefonsko celico in oglasi se policijski nadsvetnik dr. Sku-bel ter vpraša, če bo »Slovenec« res izšel že zjutraj in kdaj mu ga bomo predložili v cenzuro. Odgovorim mu: »Gospod nadsvetnik, Vaše cenzure ue priznavamo več in zato Vam ga ne bomo poslali v cenzuro. Z Bogom K In zjutraj ob 6 je »Slovenec« prvič izšel brez vsake cenzure. V tej številki je izšel naslednji članek z naslovom »Dan svobode«:
»Tisoč dvesto let smo trpeli in čakali, kdaj pride oni veliki dan odrešenja. Kralj Matjaževa vojska je spala pod goro in na tej gori je ležala težka orjaška skala. Pretežka za ci-klope in titane našega duha in naše volje. Vojaki so spali in čakali ure, ki mora priti in vedeli so, da pride nekoč veliki dan. Trpljenje je šlo mimo nas, naši ljudje so umiral! kot tlačani tujcev, a v duši je živela vera v svobodo, morda polzavestno, v trpljenju, solzah in bolesti, a živela je in udarila nad sovrage z mogočno silo. Žalostni spomini: Matija Gubec, z ognjem kronani kralj. Stara pravda. Ob Savi ni bilo drevesa, kjer ne bi viseli naši ljudje. Žrtve nemškega plemstva, nemških fevdalcev, nemške brutalne mil i turistične sile.
Prišla je svetovna vojna. Storili smo več kot svojo dolžnost. In kljub temu nas niso hoteli priznati, zapirali so nas v ječe, naši ljudje so umirali na moriščih, v ječah, v taboriščih in na vseh evropskih poljanah.
In tedaj je vstala v nas ona velika pesem svobode, koje glasniki so bili dr. Krek, dr. Korošec, dr. Jeglič. Narod je z vso dušo segel po tej odrešilni besedi. Pesem o združenju v svobodni jugoslovanski državi SHS je šla v sleherno gorsko vas. Beseda o svobodi ni bila več beseda, postala je dejstvo.
Danes je dan svobode, narodni praznik, praznik naroda, ki je dolgo čakal vstajenja. In vstajenje je prišlo...« Članek konča z l>e
Dr. Lojze Kuha?:
Glas „Slovenca"
v inozemstvu
»Vtnka Uerilka »Slovenca* naj bi Ma po »refu kri apoKlol
Ni ga dela sveta, kamor bi slovenski izseljenec ne bil zanesel tekom prošlih let Slovenca«, ki je poshil brez dvoma eden najliolj tipičnih pojavov ustvarjajo-čega slovenskega kulturnega genija. Morda se tega doma nismo dosti zavedali ali pa nato nismo polagali zadosti važnosti. Tako smo prezrli, da je že v devetdesetih letih prošlega stoletja »Slovenec« ležal na mizi francoskega publicista grofa Begouena, ko je prvi v Franciji začel v Journal de Debats« neizprosno liorbo za pravice jugoslovanskih narodov. Koliko jih je pa vedelo, da so se izrezki Slovenčevili člankov že v prvih letih našega stoletja začeli zbirati v arhivu velikega angleškega boritelja za svobodo jugoslovanskih narodov Seaton \Vatsona? In če bi hoteli zasledovati vse te nenadne pojave nesebične ljubezni do nas in do naših narodnih zahtev, ki so se na mednarodnem polju pokazali med vojno in ob razsulu avstro-ogrske monarhije, do njihovih virov, bi zopet in zopet naleteli na »Slovenca«, katerega je morebiti kakšen izseljenec v tujini ali pa kdo izmed naših velikih rodoljubov prošlosti stisnil v roke ukaželjnemu pravičnemu tujcu in ga opozoril na kulturo naroda, katero bi se splačalo rešiti propada. Tako so v dolgem razdobju 60 let »Slovenčeve« besede, čestokrat brez našega sodelovanja, vršile delo narodnega apostolstva in naše narodne apologetike med velikim širnim svetom, ki je komaj znal za naš obstoj.
To delo je dobilo še bolj določene oblike, ko smo p) narodnem osvobojenju postali sestavni del velike jugoslovanske države in je »Slovenec« prenehal biti skromni pokrajinski dnevnik ter se je uvrstil med velike dnevnike naše države. Postal je važen predstavnik javnega mnenja naše države pred forumom inozemskega tiska, da ne rečem inozemskih vlad. Pri vsej naši skromnosti nas mora navdati s ponosom dejstvo, da najdemo »Slovenca« ria pisalnih mizah visokih državnih uradnikov v inozemstvu in na uredništvih velikega svetovnega tiska. Toda še mnogo lepši in ganljivejši
sedami: »Naj živi svobodna, velika, demokratična, združena Jugoslavija! Naj živi dan svobode I«
*
Vojaštvo je zapustilo fronte in se začelo vračati domov. Skozi Ljubljano so se valile nepregledne kolone vojaštva, neprestano so vozili vlaki, mitrpani z vojaštvom. Skrbelo nas je, kaj bo z našimi fanti in možmi, ki so bili nastanjeni po raznih krajih Avstro-Ogrske. Da bi jim olajšali povratek v domovino, smo se poslužili časnikarskih rac. Napisali smo, da je v ljubljanski okolici zbrana močim in dobro oborožena armada 300.000 mož, dalje da nam gredo na pomoč angleške čete, ki se v velikih avtomobilih vozijo iz Trsta v Postojno in dalje proti Ljubljani. Vse te vesti smo tudi telefo-uično sporočili nekaterim graškim in dunajskim listom, ki so poročila tudi priobčili. Ta »raca« je res pomagala. Nemci so se zbali in vsi naši vojaki so se lahko neovirano vrnili domov. Seveda so tudi Ljubljančani nasedli na ta poročila. Več kakor pol Ljubljane se je zbralo na Bleiweisovi iu Tržaški cesti, kjer so z godbo pričakovali Angležev, ki jih ni bilo.
V Ljubljani se je sestavila jK>d predsedstvom |H)kojnega Josipa Pogačnika prva narodna vlada, ki je šla takoj na delo. Dne 31. oktobra je Slovenec poročal: Deželna sodnija, vsi drugi uradi iu vse šole so od danes naprej popolnoma slovenske. Uradni jezik je povsod slovenski.« — Danes dopoldne so prevzele vse vojašnice slovenske čete.! — Danes je izšel uradni list prvič v slovenskem jeziku.« — Bivši deželni predsednik vojvodiue Kranjske grof Attems je danes dopoldne poliegnil iz Ljubljane.«
Po več kakor štiriletnem neizprosnem vojnem režimu je zavladala svoboda povsod in tudi pri časopisju. Z novim pogumom in z novimi silami je šel Slovenec na delo za ureditev mlade, svobodne Jugoslavije.
so vtisi, ki jih človek na svojih potih po svetu nabere slučajno in brez iskanja. Naj mi oprosti generalni ravnatelj največjih francoskih pivovaren Champigneulles, če lukaj navedem, kako neizmerno radostno sem bil presenečen in kako ponosno je začelo biti srce, ko sem 1928. leta slučajno ugledal med njegovimi akti na pisalni mizi tudi Slovenca« iu kako sva si takoj stopila bližje kot dva krvna brata. In naj mi ne zameri listi dobri gospod llarvatli, katerega sem enkrat slučajno spoznal — na Strandu v 1/indonu — in to zaradi Slovenca«, ki mu je molel iz žepa njegovega suknjiča. Saj sva nato šla v zatišen kotiček in dolgo dolgo govorila o mojem narodu, ki ga on lako ljubi. In kaj naj pristavim k besedam velikega belgijskega učenjaka abbeja Dagueta. na katerega sem tudi slučajno naletel na nekem mednarodnem kongresu v Oxfordu, ko je čital. s težavo, to je res, a z veliko ljubeznijo, neke staro številke Slovenca« ter pristavil: To je moj učitelj. Želel sem se naučiti samo slovenskega jezika, a naučil sem se ljubiti tudi narod, ki ga govori.«
Zato je razumljivo, če nam urednikom, kadar pišemo Slovenca«, niso pred očmi le naši dobri domači čitalci, ki so nam seveda najdražji, ampak nam uidejo pogledi tudi po širokem mednarodnem svetu, in če se nam takrat poraja v srcu tiha želja, da bi vsaka številka šla kot apostol po svetu ter pripomogla k temu, da bi nas svet bolj spoznal, nas bolj cenil in o nas boljše govoril. Saj to je naloga velikega katoliškega dnevnika.
Podruiuira uredništva in uprave »Slovenca« v Mariboru, Koroška 1. Spodaj poslovni prostori uprave
Res narodno delo
(Misli primorskega izseljenca ob šestdesetletnici »Slovenca«.)
Vsak Primorec, pa naj si bo krščanskega svetovnega naziranja ali ne, rad priznava, da je bil Slovenec in jo mordu še danes — ako izvzamemo glasilo primorskih izseljencev v Zagrebu — edini list v Jugoslaviji, ki stalno in tudi vestno poroča o trpljenju našega nesrečnega ljudstva ob Soči, |>od Cavnom in ,Učko goro. Križ, kakršnega kulturni narod še ni nosil v zgodovini, in ki ga bo zgodovinar hotel postaviti v mozaik, bo sestavljen iz drobnih koscev, pobranih iz Slovenca«, ln ta križ bo resničen, uič umetnega ne bo na njem; kajti poročila v Slovencu« so objektivna. — Prav Slovenčeva zasluga je, »la je jugoslovanska javnost in po njej tudi ostali svet res točno informiran o dogodkih za mejami. »Slovenec« je namreč prvi pričel res stvarno poročali o preganjanju slovenskega in hrvatskega ljudstva v Italiji, ko so nekateri listi s svojim pretiravanjem naši stvari samo škodovali. Resnica je namreč lako bridka, tako strašna, da jo vsako pretiravanje, ki diši po metodah italijanskih iredentistov, samo izpači in — zmanjša.
Povejmo odkrito, da se to delo »Slovenca« tudi med tukajšnjim izbranim razumništvom podcenjuje. Najdejo se celo možje, ki pravijo, da so res Slovenci in Jugoslovani, a v isti sapi trdijo, da je to delo odveč, češ, da itak nič ne koristi. Ti morda |M>zabljnjo, da so poročila v jugoslovanskem tisku še edina kontrola nad početjem fašistične policije in njenih eksponentov v civilni obleki, učiteljev, zdravnikov in državnih uradnikov, in da bi danes naši ljudje pod Italijo izginjali brez sledu, ako bi ne bilo te kontrole. Pozabljajo tudi, da igra v mednarodnih l>orl>nh svetovno javno mnenje veliko vlogo in da smo prav Slovenci po vojni bridko preizkusili resnico, da gola zavest o svetosti svojih pravic v tej lnirbi še ni odločilna. posebno takrat, ko gre za narodič. ki je prešiliek, da bi si mogel s silo uveljaviti svojo pravdo in mu jo delijo drugi. — Goriško in Koroško smo izgubili zaradi neinformiranosti svetal Prav zato je registracija krivic proti našemu narodu v Italiji, ki jo vrši »Slovenec«, izredne važnosti; kajti danes že obstojijo med-narodne organizacije, ki ta register pridno po-natiskujejo, da ob priložnosti lahko stopijo z njim pred vsem svetom na plan. Zmotno je mnenje, da se Mussolini ne zmeni za to, kaj svet misli o njegovem delu!
Končno: Ali bi se Slovenci smeli šteti še med kulturne narode, ako bi v njihovem tisku ne bilo koščka prostora za trpljenje lastnih bratov, in ali bi bilo logično na eni strani poudarjati slovenstvo, na drugi pa pustiti v ne-mar zemljo, ki nam odpira pot na morje?
Primorci smo »Slovencu« za vse delo, ki ga je izvršil za nas, hvaležni. S tem ni koristil santo nam, tudi ne samo Slovencem, temveč tudi vsem Jugoslovanom. To je bilo res narodno delo.	Manjšinar.
Poslopje »Katoliške tiskarne« v Kopitarjevi ulici 2 (na dvorišču); kjer so od 15. julija 1892 tiskali »Slovenca« do avgusta 1907; od tedaj pa ga tiskajo moderni stroji v novi tiskarni. V prvem nadstropju
jo bilo uredništvo »Slovenca«
Zadnji del hiie Vodnikov trg 5. v katerem je liil a postavljena in dne 21. aprila 1883 blagoslovljena • Katoliška tiskarna«. Takoj po blagoslovitvi no » njej ti.kali IH. številko »Slovencevega« XI. letnika

Drago Potočnik:
60 let našega gospodarstva v ^Slovencu"
»Gospodarska vprašanja stoje v ospredju«.
Niso še daleč zu nami časi, ko je bila nalogu dnevnega časopisja ozko odmerjena in se je omejevala na nekuj novic in politiko. Toda z naraščajočo civilizacijo in demokratizacijo je nastala potreba dnevnega časopisja, da obravnava vsa dnevna vprašanja. Dnevniki so postali vedno bolj pestri. Prišel je še veliki napredek tehnike, ki je ravno omogočil časopisju njegov veliki razmah.
Posebno po vojni so postala gospodarska vprašanja aktualna. Pred vojno je šel tok gospodarstva razmeroma zelo nurmaluo, čeprav so n. pr. krize vznemirjale vso javnost. I'o vojni pa je nujno moralo prevladuti spoznanje, da je jedro cele vrste političnih in drugih problemov v gospodarstvu. Zato so postala gospodarska vprašanja zanimivejša in so stopilu v ospredje.
Ko stopa »Slovenec« v šestdeseto leto, je zanimivo |x>gledati nekoliko na našo gospodarsko zgodovino, ki pa je še zelo malo raziskana in čuka jo na tem polju uaše znunstveuike še leta intenzivnegu delu.
Bilo je I. 1872, torej po končani vojni med Francijo in Nemčijo. Tako nemško kakor avstrijsko gospodarstvo se je nahajalo tedaj v dobi poletu, in špekulacija je zavzela nepričakovan obseg. Ustanuvljule so se industrije, banke, trgovske in deluiške družbe in ves svet je upal, s špekulacijo zaslužiti milijone. Važno je, dn so bilu v tistih letih pri nas ustanovljena podjetja, ki še dunes imajo vodilno vlogo v nu-šetn gospodarstvu. Tako je bilu n. pr. 1. 1872 ustanovljena trboveljska premogokopnu družim. Prišlo pu je 1. 1873, ko je nu Dunaju veliki borzni polom ustuvil ves do tedaj navzgor usmerjeni tok gospodarstvu. Teduj snto prvič v Avstriji doživeli tipično kapitalistično krizo. Kajti pomisliti je trelui, da je bilu Avstrija do zadnjega časa fevdalna država, kjer je le po-lagoinu prodiralo denarno gospodarstvo in iz-podrinjalo tuiluralno gospodarstvo. V osemdesetih letih pa se je zučela velika sprememba za naše go>podiirstvo. Industrijali/ucija je vedno bolj napredovula, pu vendar ni utoglu obenem z nemškimi iu italijanskimi mesti absorbirati velikega našega ljudskega prirastka. Na drugi struni pu je ravno tedaj Ameriku doživela svoj veliki gospodarski raz mah in njena deviška zemlja je dujala evropskim priseljencem toliko proizvodov, da so ti proizvodi vedno bolj prihujali v hvropo in uničevali domačo kmetijsko produkcijo. Kmetijstvo samo pu se je nuhajulo v prehodni dobi k denarnemu gospodarstvu in je začelo prehajati k produkciji drugih bolj plodonosnili dobrin.
Vsa leta od 1880 do 1890 so se pečali v »Slovencu« z našimi kmetskimi razmerami. Vso tc dobo pu je najbolje opisal I. 1895 v »Slovencu« dr. Krek: »Črno bukve kmečkega stanu«, ki so kasneje izšle tudi v ponutisku kot samostojna knjiga.
Zaradi tega so bili tedaj postavljeni temelji našega kreditnega zadružništva na podlagi avstrijskega zadružnega zakona, ki je stopil v veljavo I. 1873. Veliki razmuh zadružništva pa je prišel šele proti koncu 19. stoletja, ko so prevzeli vodstvo zadružnega gibanja pri nus katoliški krogi. Ves razvoj »Slovenca« je ozko zvezan z zgodovino nagega zadružništva od tedaj naprej, saj je našlo zadružništvo v »Slovencu« največj<-ga zagovornika.
Vseskozi do svetovne vojne so pri nas naraščala mesta. Še več naših ljudi pa sc je izselilo v sosedna mesta in v inozemstvo, posebno v Ameriko.
Seveda nam je to izseljevanje jasen dokaz, kako slabe so bile gospodarske razmere v naših krajih tedaj.
20. stoletje je bilo karakterizirano tja do svetovne vojne z dvigom avstrijskega gospodarstva, kateremu so polagoma sledile tudi politične spremembe. Ni brez vsake zveze, če trdimo, da je splošna volilna pravica v Avstriji pospešila tudi demokratizacijo našega gospodarstva. Zadružništvo je dobilo novogu razmaha. Trgovina je prehajala vedno bolj v slovenske roke, ravno tako tudi obrt. Tudi industrija je postajala slovenska in v denurstvu smo napravili prve korake. MeJ tem so bile zgrajene tudi naše najvažnejše želcznice, tako da so bili dani prvi pogoji za uspešen razvoj gospodarstva. Tudi gospodarske krize, ki so ta leta nastopile v Avstriji, niso mogle preprečiti stalnega dviganja gospodarstva, ki se je odražalo predvsem v naraščajoči industrializaciji in vedno večjemu številu proletarijata, ki sc jo začel tudi politično v vedno večji meri udej-stvovatL Seveda je bil ves naš gospodarski razvoj počasnejši, saj vidimo, da so ravno naše dežele dajale relativno izredno visoko število izseljencev. V to dobo spadajo tudi veliki uspehi slovenskega dela za naše gospodarstvo, saj vidimo n. pr. plodonosno delovanje kranjskega deželnega odbora za povzdigo kmetijskega gospodarstva. Omenjamo tudi začetek velikopotezne elektrifikacijske akcije. Vse to delo za povzdigo našega gospodarstva je našlo odmeva v »Slovencu«, ki je zlasti podpiral delo kranjskega deželnega odbora itd.
V tem piodonosnem delu, ko smo v gospodarski borbi proti Nemcem prehajali iz defen-zive v ofenzivo in ko smo si ustvarjali slovensko gospodarstvo, nas je dobila svetovna vojna. Prva leta med vojsko je šo nekako šlo, toda čim delj je trajala svetovna vojna, tem bolj obupne so postajale razmere, zlasti, ker je bil velik del slovenske zemlje odtrgan od svojega
zaledja. Toda z gospodarsko stisko je naraščala tudi zavest, da bomo Slovenci polagoma le dosegli nekaj več gospodarskih in socialnih pravic. Prišlo je usoduo 1. 1918, ki je nuše gospodarstvo iztrgalo iz velikega gospodarskega bloka avstro-ogrske monarhije, kjer so stoletne zveze dirigirale tudi naš gospodarski razvoj. Kuj hitro smo spoznali svojo vlogo v novi državi, kjer smo iz siromašne pokrajine postali najbolj industrijalna pokrajina. Iz vsega tega.se vidi, kako relativno je naše narodno bogastvo, o katerem vodo nekateri toliko lepega povedati, da si Slovenci le sami želimo kuj takšnega, o čemer trdijo nekateri, da že imamo. Po vojni so v največji meri našli odmev vsi nuši gospodarski problemi v »Slovencu«.
Še bolj kakor 1. 1918 je bilo prehodno leto 1919. V razburkani Evropi smo mogli le polagoma konsolidirati nuše gospodurske razmere in lahko rečemo, da je bil 1. 1920 izvršen prehod v kolikor toliko znosnem obsegu. Prišla pu jo inflacija, ki je potisnila našo narodno valuto na vedno nižjo mesto. Seveda smo v tej dobi doživeli velik dvig gospodarstva, posebno v denurstvu in industriji, toda tudi slabe posledice inflacije niso izostale. Zato je bilo nujno potrebno, da se vrednost dinarju činipreje stabilizira, kar se je zgodilo l. 1929. Nujno je morala inflacijski krizi slediti deflucija. Zlusti
Slovenci smo bili v teh prehodnih letih kaj hudo prizadeti s tedanjo davčno politiko, ki je povzročila da smo eno leto plačali okoli 15% vseh neposrednih davkov v državi.
V kasnejših letih smo še vedno čutili posledice deflacije in le polagoma smo prehajali v boljše čase. Toda komaj so se naše gospodarske razmere nekoliko stabilizirale, že je prišla tudi k nuni nova svetovna gospodarska kri/u, ki je zajela proti sredi leta 1930 tudi naše lesno gospodarstvo iu polagoma prehajala tudi v ostale panoge našega gospodarstva. Prvi znak krize je bil veliki bortzni polom v Newyorku jeseni letu 1929, o katerem smo tudi napisali, da je predznak bližajoče se gospodarske krize.
Preteklo leto nam je prineslo nova razočaranja, suj smo se nadejali, da hujše že ne more biti. Prišel je zlom dunajskega Kredit-nega zavoda, ki je pokazal nevzdržnast kreditnih razmer in ko so bile ukinjene reparacije, je bilo sodu izbito dno in prišli smo do usodnega septembra, ki pomenju nov mejnik v našem gospodarstvu in katerega posledice bomo čutili še leta in leta. Res so se sicer pokazali na svetovnih trgih poleti in v jeseni znaki oživ-ljenja, toda niso nič kaj zanesljivi iu le polagoma bomo prešli iz sedanje gospodarske krize, kateri zgodovina kapitalizma ue pozna para.
Pri odpretni »Slovcnras la pošto ga rrlejo v zavoje
Ivan Rakovec:
Kako smo pred 40 leti urejevali „Slovenca"
Dne 1. aprila potresnega leta 1895 je bilo, ko sem na željo blagopokojnega dr. J. Ev. Kreka zamenjal svojo dotedanjo službo z ono pri »Slovencu« in stopil kot sotrudnik-novinec in korektor v njegovo uredništvo. V službo me je sprejel tedanji predsednik K. T. I). msgr. Zupančič, moj neposredni šef pa je bil urednik »Slovenca« in »Domoljuba« tedanji stolni vikar in sedanji stolni prost Andrej Kalan. Odkazali so mi pult v levem kotu uredniške sobe v 1. nadstr. stolnega žup-nišča, dočim je g. šef stal ob pultu v desnem kotu. (S tem dnem se menda pričenja tudi moja navada, da delam do današnjega dne skoraj izključnd sloje.) Pisalna miza je bila v uredniški .sobi ena sama in je bila rezervirana za gospode, ki so sodelovali od slučaja do slučaja. Ves ostali prostor je zavzemala miza za časopise, katerih je bilo ob mojem prihodu kakih petnajst: poleg »Slovenskega Naroda« edini ljubljanski jutranji List »Laibacher Zei-tung«, dalje poleg »Vaterlanda«, »Obzora« in »Neue Freie Presse« še nekai hrvatskih, čeških in poljskih časopisov.
Kaj smo delali? »Urejevali« smo in skrbeli, da je imel tiskarski vajenec, ki je prihajal po večkrat na dan iz tiskarne po mate-rijal, s čim potolažiti nikdar site ročne stavce. Gospod šef je pisal uvodnike, kritike in razne polemične notice, jaz pa sem črpal gradivo iz
uvodnikov in političnih pregledov »Vaterlanda« in »Neue Freie Presse«.
Stalen »Slovenčev« solrudnik in urednik je bil vsa leta tudi državni in deželni poslanec dr. Ignacij Žitnik, ki je redno vsak dan pošiljal »Poročila iz dunajskega parlamenta«, doma pa skrbel tudi za uvodnike in pridno izčrpaval slovanske liste. Da je tudi dr. J. E. Krek že v tem času pridno sodeloval pri »Slovencu«, mi ni treba posebej omenjati.
Zelo prav so nam prišli tudi brzojavi, ki aani jih je jmšiljal vsak dan po pošti graški »Corr. hureau«. (Izza ono dobe se še dobro spominjam, kako sem »vodil« vojno hrabrih južnoafriških Burov proti nadoblasti Angležev in kako sem jo — z drugimi nemškimi listi vred — tudi — izgubil, kot menda tudi vse druge podobne bitke. »Slovenec« je namreč že od prvih počelkov načelno simpaliziral s preganjanimi.)
Krog poldneva smo oplenili še »Laibache-rico« — in sicer jo bilo to pogosto delo tedanjega stolnega vikarja, sedanjega dekana in kanonika Matija Mraka, ki je prirejal za sobotni list tudi tedensko »Pratiko«, pa tudi sicer poskrbel večkrat za kak »ocvirek«.
S tem je bilo naše dnevno delo končano — popoldne je bilo mogoče sprejeti le še kako brzojavko.
Moje popoldansko delo je bila korektura. Prvi odtisi so morali biti prebrani do dveh, ko smo se sešli s stavci v tiskarni (takrat že v pritličju novega tiskamiškega prizidka v Kopitarjevi ulici). »Slovenca« so tedaj stavili na roko f L- Werzak, Iv. Komar, t V. Fuchs in I. Zaje. Stavnega stroja tedaj še nismo poznali.
Krog štirih je bil »Slovenec« pripravljen za tisk. Tiskali so ga na stroju, ki je bil prirejen za ročni in plinski pogon, toda plinski motor je večkrat odpovedal in šlo je kar na roko — po en izvod na sekundo, najprej ena, potem druga stran. List je obsegal ob delavnikih po štiri, ob nedeljah po šest strani. Tudi zgibali so list na roko; fantje, ki so to delo
{ \	
* i	
iz gnoja vzbrstijo uov« let. Smrt in življenje
»Slovenca« odpravljajo na kolodvor
opravljali, so se s ponosom nazivali z naslovom »ravnatelj«, ker so »Slovenca« »ravnali«.
List je raznašalo po mestu par raznašalk, ali pa so prišli naročniki sam! ponj v vežo poslopja, kjer je zdaj Prodajalna KTD. Za poito pa so ga pripravile gdčne t Amalija in Matilda B o h i n e c ter f Emilija 1. a p a j n e.
Če jo šlo delo dobro od rok, je bilo končano do sedmih zvečer, včasih, zlasti kadar jo stroj nagajal, pa je bilo Ireba potegniti do 10, 11 ponoči.
V oni dobi je bilo treba še ves časopisni papir za eno izdajo predložiti dopoldne istega dne finančni direkciji, kjer so na vsako polo pritisnili po dva mokra žiga (spredaj iu zadaj) z napisom »1 Kreuzer Zeitungsstempek. S tem sta bila kolekovana dva izvoda lista. Ta zastarela uredba je bila odpravljena leta 1900.
Tako je bilo z malimi izjemami v uredništvu »Slovenca« do jeseni leta 1908, ko smo pričeli z organizacijo »Slovenčeve« uprave in sem posvetil svoje moči temu oddelku.
Lojze Golobič:
Impresija ob strojih
Nimam spominov, saj sem komuj skozi špranjo pokukal v ves orjaški aparat strojev in ljudi, ki vrvijo iz dneva v dan po tej veliki zgradbi. Le impresije prvih dni naj na dahnem.
Ne vem, ali se kje živahneje pre-snavlja materija z duhom kot v tiskarnah. V naravi se trave sprevračajo v gnoj, u trave; lako že milijone la v večnem sporu. Sleherni dan bni jo stroji brez miru. Za njimi sedijo ljudje, ki dan za dnem vlagajo v stroj, kar se lepega in nelepega na svetu zgodi — in ne zgodi. V poznih večernih urah, ko že spe vse okolne hiše, pojenja vajo stroji, le mestoma se kateri stavi poslednja poročila. List, ki ga je rodila vsa hiša od reporterjn preko urednika, stavca in stroja, je zunaj, iu že leti kot goden ptič na vse štiri strani domovine in preko meja in preko velike luže v nove domačije naše krvi.
Takrat pa naš izvrstni meler g. Maks Blejec, poruši vse lomljene strani. Vse misli, vse želje, duša ljudi v tiskarni in ljudi |h> domovini, ki so poročali o svojih nesrečah in lepih dogodkih, vse je porušeno v kup posameznih mrtvih vrstic. Ko dn si porušil komaj zgrajeno hišo, da boš iz njenega materijala gradil novo. Te mrtve vrstice namreč gredo v topilnico, da bodo i/, kosov svinca zrasle nove črke, nove misli, novt življenje. In novo poslanstvo kulture in mule na lepšo lxHiočuost bodo nosile po slovenski domovini...
Tega se seveda nihče ne zave, ko dobi v roke časopis, preleti naslove, obstane tu in tam in ga zaluča v koš. Kos l>elega papirja, ki jo natiskan. Ne vidi pa v njem ljudi, ki so gradili in trpeli, ker ti so pač skriti vsak vase in svojo sobico. In nnjbrž tudi ne vidi poslanstva, ki ga list nosi tudi v najbolj oddaljene vasi.
Ivan Kosec:
„Slovenec" in šport
Preden si osvoji kaka ideja toliko pristašev, da se uveljavi, pretečejo včasih stoletju. Ideja športa je prod'la hitreje. V naskoku si jc prihorilu upoštevanje sedanje dobe. Šport je prinesel dosti možnosti in veliko nejasnosti. Nu več načinov si lahko tolmačimo šport, vendar v njem ne smemo gledati zgolj sredstva za telesno vzgojo. Višje vrednote, glob j a ideja jc v športu.
Šport ni sum sebi namen. Ravno mali narodi morajo porabiti vsako priliko,' da sc v športu uveljavijo. V tekmovanjih z velikimi narodi doseči uspeli jo najboljša in najučinkovitejša narodna propaganda. Iu te so ravno mali narodi najbolj potrebni. Svetovni narodi z močno industrijo in kulturo se uveljavijo na mnogo načinov. Kdor pa takih propagandnih sredstev nima, mu more tudi šport služiti v propagandne svrhe. Mali, skoraj brezpomembni narodi so si priborili svetovni sloves često s pomočjo športa. Kdo bi spoznal, da ni športa, malo Finsko, Urugvaj. Čehi in ostali Slovani so tonili v neinštvu Avstrije. Toda Čehi so bili edini slovanski narod v bivšd monarhiji, kot tak poznan tudi v inozemstvu. Prašku »Slavijo«, ki je zmagovala po Franciji, Nemčiji in drugih državah, jo ponesla češko ime v svet. Nemški poslunik je po vojni vzkliknil v Wa-shingtonu: »Še en tak plavalec, kakor je Rade-macher, pa dobimo posojilo.«
Rekorderstvo. Beseda, ki jo tako slabo razumemo in napačno šport radi tega sodimo. V vsakem človeku jo ukoreninjeno stremljenje biti prvi. več znati, več veljati in več pomeniti. Pri športu pridejo prvuki le Lz ogromne mase. En sam rekorder, toda stotisoči, ki imajo koristi od pravilne športne vzgoje. Uveljaviti se, to je parola, ki je v bistvu človeku, naroda, države.
Pravilno pojmovanje športa v trenutku, ko smo Slovenci prišli iz začetnih težav, je najbolj nujno. Zlusti ker večina sedanjih voditeljev, ki so si prisvojili vodstvo našega športa, ne razume pravilno svojih nalog. Iztrebiti moramo pravočasno izrodke, ki jih je prinesel šport s seboj.
To uveljaviti so naloge nuše športne rubrike v »Slovencu«.
1. štev.
V IjuhlJani, v torek 14. oktobra <873.
Letnik I.
__• M tprejaoiajo ia »sij*
Uiatopn* vrata:
8 kr , (t ae U»k» lkret,
Kolek (ItejupeU) »"'»j »O kr
Pri ve/kialueto tiskanji «e „r- primarno imanjla.
Rok o piti m do vračaj i, nefranko»au» pitma »e ue tprejeui^jo
Vali* Jo kom« tekočega leU po polti io v Ljubljani n*
doni .....% gl. — kr.
ua mM*«- .... — 80 n poaameant- »tevilke p«> — 7 „
VrednMtvo je oa stolnem trgu hiš. it. *H4
Naročnino prejema opravnintvu (administracija) in ekapcdicija » Biatnikovi tiaknrnici na Hi, gn.
likaj« po trikrat na teden io »Ucr v torek, četrtek io aaboto.
Slovencem.
Dandanes niMe več ne more prezirati, kako važni so polititni liati Itre/. političnega lista se nobena stranka ne uiore vtriiiti, naj je še lako velika , z listom pa si tudi slaba pridobi čedalje vefo moč in izpodrine naposled
stopal zadeve naroda slovenskega. To sprevideli vsi pravi rodoljubi, kterim je blagor I naroda slovenskega resnično pri srcu, in ustanovili so ,.Slovenca", kteri danes prvikrat stopi pred sjMjStovaue slovenske čitatelje. Prizadeval si bo, biti v pravem pomenu: Slovenec.
Slovenci pa smo zvesti in vdani prevzvi-Seni Habsburški rodovini in Avstrijski mo-|
postavni poti. .Uazlagal bo razmere med cerkvijo in državo v tem smislu, da cerkev, da-si ni ločena od države, je vendar v svojih zadevah popolno nenavezana (neodvisna) in sumo-stalna, da ji toraj ostane pravica v svojem lastnem področji, n. pr. v svojih duhovnih opravilih, v iireji duhovnikov, v dcleuji cerkvenih sluieb.. v oskrbovanji cerkvenik vstanov, cerkve-
jtCg" Prilogi! in izgledni list ..Slovenca" v prihodnji obliki.
Političen list za slovenski narod.
Pa po»tl prejemaš vrlji: /.» «*l<» leto j.redj,|a.-* 16 gid . ta pol leta K K|,| . m četrt ieU
4 gld aa en iiicmx 1 g Id 40 ki \ admlulktrsrljl prejemau *elJ4t U celo leto |:t gl ta |».l leta »'• gl 60 kr ta .'ctrt I ta H gl 30 kr M en iue»et 1 gl 10 ki V Ljubljani na dom |»*iljan vel>i I g| 20 ki »c-
na K-io - 1'OMUueuit- itesilke uljajo 7 kt Naročnino (•rejeiim o|>ra\nife\u ladiniiuttrarija) in ek«|*dieij* Pomniku ■•ost* it 12
Natuaiilia (innerati) »e »prejemajo in velja Iriatonna octilsmu 8 ki <-e ae ti tka enkiat 12 kr ie »e. tiska dvakrat 16 kr če »o tiska trikrat Pri večkratnem tiskanji <ie cena primerno iiuanjia Rokopisi k« na vrac^n. nrfrankovan.t puuu «o ne (prejemajo VrednUli« je na Poljanski >01111 h it 32 IrbaJa itak dan, i*\*cui»i nedelje in piainik« ob 1 uri popoludne
SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja:
Za celo leto predplaeaa li (14., " pol leU K (14., za četrt leta 4 gld., za leden < N**®*®!"«* omanlla (insorate) vtprejema npraislltio in ek»pe4lelja » tnaiec 1 (Id. 40 kr.	-k	..Katol Tlakaral", Wdnlko»r ulice it. 2.
V administraciji prejeman velja: Za celo leU> 12 (14., za pol lata 6 (ld„ ta četrt leta 3 (14., za jeden maser 1 (14. V Ljubljani na dom poliljan velja 1 (14. 20 kr. več na leto. Poaaome Itevilka po 7 kr.
Rokopisi »« ne vračajo, nefraakovaoa pisma nc »'prejemajo Vrednlitvo js v Hemesliklh ulicah »t t, I., 17.
liheja vaak dan, uviamli nedelje in praznike, ob pol 8 uri popoldne.
J"»tev. 1.
V Ljubljani, v pondeljek, l.januarija 1894.
letnik XXII
SLOVENEC
^ POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Urednlltvot* v kopii.'j««ik vi.cah tu*. 3.
,«• a (11 I.-HM« u' lltkara»i X srelaifc a* ie m»goi» t®»oritl u od
10 - li «r« Jcpolda« lUk.ptai •!■• wtJ.|o, a.fiaakltaaa piana
M •• IfltjMUj«. filalUagt Idihu <(r«. J t.
V Ljubljani, v soboto. 1. januarja 1004.
Iibaja v.ak daa. lavtMtil a.d.lj. i. pritaikc, »k poU a. «... popoldne Vtlla po potil pr.J.mti ta c«lo l.t. 5» K, .. polovico l.u II K, >. č.trt 1,1. K. ,a I aaaa« 3 K 30 h vV.r.».l",J pr«j««ian li u«e lo K, ta pol lau 10 K, ta itin I.U 5 K, i* I ume I K 70 h. la poilljaaj* « l.jyb|j«ni a. dom j« do.uvala. 30 b. - Platuj« .« vaaprtj.
Upravniiivo « > KopmiH>ih ulW«h b(> i
i\ev. 1.
0 Ljubljani, i ponedeljek, Cne 2. januarju 1905.
Leto mm.
Velja po polti: t <tlo Ifto ntprtj K t%r—
V upnvniltvu: ia <«la Uto naprej K 20 —
Za potil |. m *t>m 70 h m ■MIK
Poaamein« Itav. 10 h.
SLOVENEC
laoitop prttvrtU (72 m)] u tokrat . ... |3 k u dvahral .... n _ u trikrat .... » _ u »«f ko trikrat . S „ Vroklannlk aaScah tlaaa • ■oilopnt atoMladmU I 2« h. kri Mfkrab.«. ek-
hkaja
•Uk dan, Imnan ntdfljt la pritalke, ok pol 4. ari
t ortftjo; atlrtnklrtaa pltmt M nt iprtjtmtjo. Urtdnilk«|a telefaaa Itav. 74.
Političen list zo slovenski narod
Upravnistvo i* » Kopltirl»»tk .Ikah Hn. 2. —
- v«prt|«ma narotnlno, Inttialt la
railaai««l|e. Uprtvnl lk tf a Itltlem lit*. IM.
Houo ministrstvo.
Novo Iclo, novo ministrstvo. V soboto mčer smo prejeli s Dunaja poročilo, da je
in Moravsko ter izdal sovi, a katerima j« hotel ukrotiti nemftko obstrukcijo ter tvojemu nasledniku (rofu Tbunu olaj&ati posle. I^eto pozneje je bil po imrti grofa Hohen-
driavni (bor, da mu dovoli w4ctni proračun in potrebno drlavno posojilo, katero Je proračunski odaek odrekel dr. pl. KOr-btrju. Vsekakor treba počakati, katere pot
Ljubljanski oMInskl svet.
Iipr.m.nj.fl skl«p.
Obdinski* srel&ik g. Velk.rth predla,.
PetMni Ikku »	Leto UV.
V Uubllanj v talfltl dne 1. Julba 1926
St 145.
3Dfr
; rocntea
j*-'-1«-«
,iti flrfflvo 3HS
SLOVENEC
po 3 In d DIB, v vrtača »o ao Ma
s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« I Političen Usi xa slovenski narodi I SST«?
hM« ok 4 tNIra)
/iSKSrzr: ».Vit -fz ss
•»1 tarafaMltmi^hjFak
Slovenska Orjuna razpuSIena.
Orjuna v cefi driavi se razoroil. Veftka nevolia proti velikemu iupanu (MMu.
Isabtera, da naj minister to mnenje belgrajak« pravne fakultete »prejme. Kar se tiče atalno-rtl, poudarja poslanec posebno važnost spre-■ k™- ker bi s sprejetjem sUlnortl vae-naiUklh profesorjev kontno odpadli vsi pred-•odld tn bojazen (lede ljubljanske univerze.
(orornikl ^.>dseho]oo pojasni tov. Nato J« večina sprejela od prosvetnega ministra predlagan načrt. Potem je sknpKinaki podpredaed-nik naznanil, da se bo prihodnja »eja sklicala pismenim potom. Na dnevnem redu te aeie bodo poročila raznih odborov. ,To prikrito od-
'iMna » irotn.lnf
l.FTO l.IX
v Ljnbljnni. v četrtek |. januarjo t?'!!
ŠTEV. I
I. izdajo Cens 2 Din
SLOVENEC
Z nedeljsko prilogo .Dustriiani Slovenec
C*k rafuo' Ljnte
• ca iDnertle;
tiuiraj. race a
Novo leto 1931
»Srciito novo Iclo!« je pozdrav, s katerim sr danei srečujemo.Srečno novo leto' Iskreno kliče ludi »Slovenec« vsem svojim prijateljem. Novoletni dan je vesel in srečen dan Pomenja nekaj novega, mladega, kar dopuiča vsako upanje in vsa nričako\anja Sicer )f od bodočnosti, ki leži med nami jrtilova samn nefnlnvnsl ven.
Bližnji konec gospodarske krize?
Zanimiva izjava švedskega gonpodarskega strokovnjaka
Stoekhnlm, dec Eden najbolj ^^ ,	lwlJ»-nK kcvUn« tr ^..r.
i I predla K« Ohltn. da .
naj » tVu^-a jn eo«|>o<l»r.
Ciril Kočcvar:
Bridke in vesele iz poročevalskega življenja
»Poročevalska služba je kakor čaja, do polovice napolnjena z medom, do vrha pa s pelinom.«
Policaj, postrežček in poročevalec dnevnika, ti so menda vedno na cesti. Samo, da sta prva dva navadno na enem in istem mestu, poročevalec pa obhodi na dan prav lepo vrsto ulic, obišče prav lepo število ljudi in uradov, vtakne nos v vsako stvar, ki se 11111 količkaj /di vredna. Drugi, ki se ne spomnijo, kaj jc poročevalčeva dolžnost, uporabljajo prav krepek izraz za vso to poročevalsko radovednost,
—	ampak v slavnostno številko ta izraz, ne spada. Pa zopet pridejo drugi in hinavsko pohvalijo »nebeško« življenje poročevalca, češ, vedno imaš čas za sprehode, vedno si na cesti, drugi ji a morajo sedeti v uradih in v pisarnah dan z.a dnem. Hej, ko bi tak prijatelj le vedel, koliko truda, koliko naporov je v vnem tem »prijetnem« poročevalskem sprehajanju po mestu... Dvoje bitij namreč ne sme i/gubiti živcev, to sta fijakarski konj, ki ga pa kmalu več v mestu nc bo videti, in pa poročevalec. Oba morata biti potrpežljiva. Nič pa nc ka/e, da bi kmalu Iznašli kakšen stroj, ki bi poročevalca nadomestil, kakor nadomešča avto fijakarskega konja. (Med nami rečeno, niti jaz, niti kdo mojih sotrpinov si te iznajdbe ne želimo. Takoj bi namreč bili — reducirani!) Preveč pa tudi ne smemo tožiti, in če že noben stan noče priznati tudi svetlih -itruni svojega poklica, jih juz. za svojega priznani. Tudi v poročevalčevem življenju je nekaj lepega. (>Romuntično jc,c bi dejala kaka bralka sentimentalnih romanov.) Nekaj potepuškega, skoraj pustolovskega je v poročevalskem delu. (Moram reči, da imajo drugi stanovi po navadi ostro začrtano inejo med »delom« in »življenjem«, poročevalec tega ne more ločiti, ker mu je prvo in drugo — isto!) Največ pa oškoduje poročevalca za njegov trud, da vidi življenje pred seboj, knkor odprto knjigo, du mu jc življenje drugih bolj vidno in du iz tega življenja črpa snov za svoja poročila, ki jili zjutraj tlobe k beli kavi in svežim žemljam spoštovani gg. naročniki t.Slo-venca«. Le nekaj veselih in nekaj bridkih iz zasebnih zapiskov poročevalca nuj seznani bralce, kakšno je delo poročevalcu.
Med ognjem in vodo.
Nekje v mestu jc gorelo in siccr točno o polnoči. Dvajset minut je do kraja požnru. Poročevalce hiti tja. Po |Kiti ga prehite gasilci — seveda poročevulec mora peš. gasilci pa imajo motorno brizgalno. Pri požaru si pribori poročevalec najprej pot skozi gnečo radovednežev iz bližnjih hiš. nato pa kc mora še pogajati s stražnikom, ki kar ne more razumeti, da je tak »mladenič« tako zelo radoveden. Še dobro, da je legitimacija hitro pri roki, zakaj stražnik jc mlad in šc ne pozna »Slovenčevega« poročevalca. \li sedaj pa so glavna ovira mogočni curki vode. Neusmiljeno lijejo na gorečo streho in tudi na ubogega poročevalca, ki je šel v svoji radovednosti predaleč. V trenutku je poročevalec moker, kakor miš, ki so jo otroci vrgli v Ljubljanico. »Bežite!« vzkliknejo gasilci. Poročevalec odskoči in takoj za tem zagrmi na kraj. kjer je stal pred sekundo, velik kos goreče strehe. Če sem še živ in če boni še kateremu kdaj kakšno v časopisu zabrenkal
—	nisem jaz kriv, pač pa eden izmed ljubljanskih gasilcev. In nato izpraševanje ljudi! Poročevalec vpraša lastnika hiše, kako je požar nastal, še preden gospodar odgovori, že pribiti nekdo, ki bi se mu za poročilo siccr tako ne mudilo in ki prične gospodarja izpraševati, češ: »Najprej sem jaz, ki sem uradna oseba, poročevalec bo lahko jutri od mene izvedel...« Poročevalec se obrne še na štiri, pet drugih oseb za pojasnilo, vedno mu jc za petami ta nesrečna »uradna oselwi«. Vendar, — kakor sem že rekel, — slon in poročevalec imata trdo kožo, nazadnje vc jjoročevalec vse, kar je želel vedeti in sc tokrat odpelje proti tiskarni — kar na gasilskem avtomobilu. Nikdar človek nc vc, kaj mu pride prav, poročevalcu pa pride vedno najbolj prav znanje. Prijateljstvo z gasilci. z raznimi šoferji in drugimi »odhičujo-čimi« se mu je že večkrat .obneslo... Sc ves moker — v uredništvu se jiostrežnica že krega nad veliko lužo na tleh — napiše poročevalec poročilo v stroj in ga odnese v stavnico. c''cz. uro, ko plameni na pogorišču niti nifio šc po-gašeni, že drži mokri poročevalec v rokah še vlažen časopis druge »Slovenčeve« izdaje in v njem z mastnimi črkami naslov »Velik požar v mestu«, pod njim pa poročilo. Kaj nc, kako prijetno in zanimivosti polno je življenje »Slovenčevega« poročevalca?
Poročevalec mesto ženina.
O ljudeh in o življenju v mestu vedo prav mnogo tudi gg. ljubljanski župniki. Od časa do časa se poročevalce rad obrne nanje. Gospodje sicer malo pogodrnjajo, da je sedaj mnogo dela, ustrežejo pa le. V eno ljubljanskih žup-nišč je tako vstopil tiste dni tudi poročcvalcc. Komaj je g. župnik zagledal obiskovalca, že mu resno svetuje: »Mladi človek, ali vam nisem že najmanj stokrat povedal, ženini so v sredah na vrsti, v torkih pa neveste. Pridite jutri!« Temu gospodu sem se že vsaj petkrat predstavil in ga vsaj tolikokrat obiskal. Sedaj me ima za ženina! Pojasnim gospodu, da nisem prav za prav iz njegove fare, da tudi ženin nisem in se ta teden še ne mislim poročiti. Samo »Slovcnčev« poročevalec sem, ki se zanima
—	kako se ženijo iri može drugi. Gospod postane hitro prijazen in takoj pravi: »Saj res, saj se poznava, no bova pa hitro uredilo.« Pri
slovesu pa sc poročevalec pošali: »Morda me bo kdaj imel naš g. župnik po pravici z.a ženinu, tako, kakor ste me danes imeli vi!« Gospod župnik pa resno: »Premisliti morate dobro, premisliti! Zakon jc sveta reč, ljudje vaše vrste pa so vihravci! I'a srečno!« Poročevalec odide bogatejši za en vesel dogodek, z,a novo informacije in tudi za lep nasvet. Obisk se je splačal.
Avstrijska policija Lšče našega poročevalca.
Včasih gre poročevalec kam ven, na lepše. Kaj dela pismonoša, kadar ima dopust? Spremlja svojega namestniku pri delu. kaj tlela poročevalec, kadar gre na izlet? Pošilja svojemu listu poročila, lako je šel poročevalec uckoč obiskat nesrečne koroške brate. Poročila je seveda tudi pošiljal svojemu listu, samo Avstrijcem ta poročila niso bila všeč in pričeli so iskati dopisniku. Nesrečni poročevalec pa — saj smem sedaj izdati — brez potnega listu! V hotelu pove sobarica — zdaj ni več v tisti službi in smem tudi to izdati, — koroška Slovenka je bila: »Policija vas išče. Za vaš potni list vprašuje! Skrijte se kuni, da vas uc najdejo!« Zdaj pa nalašč ne, ker glavne zanimivosti na Koroškem pridejo šele črez tri dni. V hotel se poročevalec ne upu, znanega uimu skoraj nikogar v Celovcu. Kje prenočiti ponoči? Kakor poročevalec ve iz življenja tatov, tako tudi tiu-pravi: zvečer pred deveto sc skrije v temen kot na stopnišču velike stanovanjske hiše in tam spi na hladnem betonu, zjutraj ob šestih pa se splazi ven. Tri noči delu tako, policija ga pa išče po vseh celovških hotelih. Nazadnje se zateče poročevalec nu naš konzulat: »Itud bi šel v Ljubljano, pa nimam potnega lista.v. — »Kako pa ste sploh prišli sem?« — »Kakor tihotapci!« — »Nazaj (ia nc morete drugače, kakor da vas pošljemo kot brezposelnega delavca!« — »Tudi dobro, bo še manj veljalo!« Nu Jesenicah pa napravi orožnik debele oči: »Kaj, za Boga, pu ste delali na Koroškem? Delo ste iskali, bežite no, meni nc boste pravili. Počakajte tu!« Poročevalec pu sc nasmehne: »Pu me izženite nazaj v Avstrijo, če lile morete, ker sem naš državljan!« Seveda jioročevalcc nc čaka, kuj mu bo orožnik povedal, ko se vrne iz pisarne, temveč že spi četrt ure v jeseniškem, hotelu, du sc jio treh dnevih prvič odpočije od trdega celovškega betona.
Poročevalca zmerjajo, ker je prehitro prišel.
Sredi Ljubljane se pripeti grozen zločin. Še nihče nc vc o njem, razen nekaj poklicunih. Naključje, pravo naključje, tlu ve že deset minut po zločina tudi poročevulec, ki odhiti tja, kakor du bi ga nesel veter, iu tukoj prične dehiti, to se pravi poizvedovuti o zločinu. Na tleli leži mlaka krvi, i/, katere so umirajočo žrtev odpeljali [iroti bolnišnici, vendar pa jc že po poti umrla. Prve priče, skoraj očividci zločinu, pojasnit jejo poročevalcu, kuko jc prišlo do strašnega dogodku. Vratu se odpro iu v sobo stopijo tisti, ki so za zločine še bolj poklicani, kakor poročevalec, da poizvedujejo o njih. Gospod, ki je siccr do »Slovenčevcgu« poročevalca po navadi prijazen, se razburi: >Kaj ste \i prvi, ali smo mi? Kaj morate priti res skoraj prej, kakor se je stvar prijictiiu. Odstranite sc!« Ali poročevalec sc spomni, du tudi on nekaj |>rcdstavlja v tem trenutku, namreč celega »Slovenca« iu pove: »Vi imate svoje dolžnosti, jaz pu tudi! Na poti vam ne bom, toda tudi jaz moram vedeti, kako se jc zločin pripetil!« No, stvar se je po prvi gospodovi jnzi kmalu poravnala in gospod je zopet postal prijazen. Poročevalec pu je le bil zopet enkrat zmerjali, ker jc bil bolj točen, kakor je to komu ljubo.
»Slecite sc!«
Ua, tudi to z.uhtevo jc že slišni poročcvalcc, da bi se moral pri delu sleči. Bilo je na kopališču »Ilirije«. Nekaj se jc tam godilo in zraven bi bil rad tudi poročevulec. Pride v kopališče in hoče skozi vhod. »Kaj, kar v obleki mislite iti notri?« se čudi čuvaj. »Seveda, kaj mislite, da bom šel nag na delo.« — »Nič ne jiomaga, sleči se morate, potem vas pustim šede notri. »Kaj pa mislite? Časnikar, ki se mu tako vedno mudi, sc bo zaradi majhne kaprice sedaj še slačil?« — »Da, tudi časnikar!« Res jc bilo vroče, in rad bi so poročevalec malo osvežil pod prho, toda čas jc tlragoccn, najbolj dra-gocen pa za poročevalca. Pa tudi načelo jc načelo in poročevalec ne sme popustiti: »Pa naj ima kopališče kar zase svojo zanimivost, če ne pustite časnikarjev notri, razen, če so slečeni!« In Ljubljana je bila ob eno zanimivo poročilo zaradi trme z obeh strani.
Moji intervjuvi.
Med delo poročevalca spadajo seveda tudi intervjuvi. So zanimivi in nezanimivi, jioročevalcc ima svoj okus, ampak intervju vati mora vse, kar je potrebno, če mu jc prav ali ne. Najbolj dolgočasni so seveda tako zvani ofici-elni intervjuvi, ki jih pa je sedaj prav tnalo, lic j, kdo bi jili sedaj preštel, koliko jih je bilo in s kom in kje. Ali naj povem, kako sem in-tervjuval pokojnega Štefana lladiča v belokranjski gostilni — pa nismo pili vina, ampak mleko. Mleko je imel Radič nad vse rad. Kako sem iutcrvjuval — že tlolgo je tega — politične jetnike nn ljubljanskem kolodvoru in malo kasneje visokega francoskega generala v salonskem vozu istega vlaka? Da, tudi pokojni Albert Thomas je že bil med mojimi »žrtvami« In senator La Brouckere in nešteti ljudje, katerih imena beremo vsak dan v svetovnem časopisju. Dostikrat mi je bil potreben tomač. Prišli so Romuni, ki niso znali prav nobenega jezika, kakor svojega, Madjari vsaj lomijo nekakšno nemščino. Z Bolgari pa sem sc tako mirno razgovarjal in jili razumel, — oni mene tudi — kakor teden kasneje, ko sem govoril z njihovim nasprotnikom iz svetovne vojne Ko-sto Pečancem. Tudi slepa in gluhonema Helen Kcller jc mogla prav določno in točno odgovarjati na vprašanje radovednega poročevalca — seveda s jiotnočjo tolmača, ki je prevajal slovenska vprašanja v angleščino in tolntnčice, ki je ljubljansko angleščino prevajala tej čudoviti ženski v jezik prstnih gibov. Po zopet so bili drugi intervjuvi — z ujetimi zločinci na
policiji, z brezposelnimi družinami v rudarskih revirjih in v barakah na ljubljanski periferiji, intervjuvi z možem, ki jc bridko jokal nad truplom svoje žene, ki se je ponesrečila pred četrt ure, intervju z otroki, ki so tri dni in tri noči romali v deželo svojih sanj — v Ljubljano. Da, taki so intervjuvi poročevalca. Najbolj pretresljiv pa jc bil moj intervjuv z neko nesrečno žrtvijo avtomobilske nesreče. Mlad tnož jo ležal, slep že, na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnišnice. Zdravniki so vedeli: danes ali jutri... ni mu pomoči. V dolgi bolniški sobi so se stiskali okoli očetove postelje mali otroci, dve deklici in en deček, mati jih je tolažil , reva, ki bi bila sama potrebna tolažbe. Iz ovojev in blazin pa je od časa do časa zastokal po-
nesrečenec, zatulil od bolečin, da so se stresli otroci in stresli vsi drugi bolniki. In jc ponesrečenec odgovoril na vprašanje: »Vas zelo boli?« »Boli, strašno boli. Grozne so te bolečine! Najhujša jc pa ta, tla vem, kako bom inoral pustiti le črvičke same na svetu. Kdo jim bo oče? Nikoli več jih ne bom videl!« Črez dvanajst ur je bil nesrečnež mrtev.
★
Tako jc delo poročevalca, je lepo? Jo bridko? Jc zanimivo? Je naporno? Nc vem si odgovora, knkor tega: Tako je, kakor življenje, ker je življenje samo, ker je njegovo delo resnično življenje vsakdanjega dneva. Kakor ča-ša, do polovice napolnjena z medom, do vrhu pa s pelinom.
L
Nekaj kronike o razvoju Jugoslovanske tiskarne.
Leta 188? je prevzelo K IT) po pokojnem župniku Jeriču 1. 1883 ustanovljeno tiskarno z dvema malima strojema. Iz početka si je najela prostore na dvorišču hiše št. 5 na Vodnikovem trgu, kjer je sedaj davčni urad zn mesto Ljubljano. Tiskarna je razpolagala le 7. dvema sobama: v eni je bila stavnica, v drugi strojnica.
24. marca I. 188> je vstopil kot faktor pokojni g. Kihard šeber, ki je vodil podjetje do 24. aprila 1886, nakar se je preselil v Postojno, kjer je prevzel tiskarno |>o svojem očetu. Ta tiskarna je prešla I. 1904 v last KTD, vendar smo jo I. I90(> opustili.
Prvič sc je tiskal -Slovenec« v lastnem podjetju 24. aprila 188"}. Izhajal je v manjši obliki, na štirih straneh, le v izrednih primerih na šestih straneh.
Tučos so stavili oziroma tiskali »Slovenca« naslednji gg.: pokojni šeber. Jerala in ravnatelj Narodne tiskarne Verbajs ter še živeča gg.: vcleindustrijalcc Drugotin Hribar in upok. stavec Učiteljske tiskarne A. Košak, ki je bil prvi vajenec takratne Katoliške tiskarne.
Konec L 1881 je bilo 11 delavcev s faktorjem vred. Plače so znašale tedensko gld. 84-69. V tem času vidim zabeleženega kot stavca poznejšega, sedaj upokojenega meterja Slo-
Posvetovalnica K1D, kjer so se vršile tudi zgodovinske seje Narodnega sveta I. 1918.
venca« Komarja in H. Zirkelbacha kot drugega vajene«. Slednji je služil razen par mesecev ves čas v podjetju, deloma kot stavec, meter in faktor, živa kronika tiskarne. Sedaj je upokojen. Kadarkoli potrebujem kakih podatkov i/./.n starega testamenta, mi je g. Zirkelbach desna roka. tako tudi sedaj.
Po Šehru je prevzel vodstvo rajni g. Ban. ki je. vodil podjetje do I. 1906. Meseca marca istega leta je poveril odbor KTD s predsednikom veleč. g. proštom A. Kalanom in tajnikom g. Smolnikarjem vodstvo meni. Nagel razmah podjetja je velika zasluga obeh teh gospodov, ki sta uinela znak časa in razmah grafične tehnike in nista ugovarjala predloženim projektom v prid razvoju.
Konec devetnajstega stoletja se je tiskarska tehnika izredno izpopolnila. Tisk ilustracij z lesorezi je nadomestila foto-mehanika — klišeji. Naklada »Slovenca«. »Domoljuba«, »Bogoljuba« je rastla od dneva do dneva. Brzo-tiskalni stroji niso zadoščali. »Slovenca« smo tiskali ob sobotah na treh strojih, /.gibali so ga dijaki. Prav tako »Domoljuba«. Tisk je bil prepočasen, snov zastarela, ne več aktualna, poslovni prostori pretesni.
Smelo trdim, dn je bilo leto 1907 v kroniki KTD, takratne Kat. tiskarne in »Slovenca« najplodovitejše, zakaj vprav v tem letu se je porodila misel povečanja in reorganizacije celotnega podjetja: sezidati primerno poslopje
in postaviti rotacijski stroj, ki bo tiskal ne le Slovenca« in •Domoljuba«, temveč poljubne tiskovine v večjih nakladali.
Avgustu naslednjega leta je že stala mogočna stavba. Svečanu otvoritev je bila 2?. avgusta. Par mesecev kesneje smo montirali že rotacijski stroj izredno komplicirane konstrukcije, s katerim smo lahko tiskali tiskovine poljubne oblike (»Bogoljub«, Pratiko, inolitvenike, tabele itd.). Stroj smo dobili izredno ceno. Tvrdke so se tako rekoč kosale za dobavo, šefi najznamc-nitejših svetovnih tvrdk so se borili zn naročilo. Tvrdku Srhncllpressenfnbrik Kaiser & Co., Miidling, se je doslovno izrazila: >Den Auftrog miisscn wir bckoinmen mul vvenii wir da ran I zalilen — denn was Sie muchcii. das innchen die nnderen nach...« Njih slutnja jih ni varala.
To je bilo zu nas merilo! Prvotno ponudbo K 80.(100 je tvrdk a reducirala nn K =>0.000, v kateri vsoti j«' bila všteta stereotipiju, montaža, inštrukcija itd., vse to frunko hiša. Za nameček smo dali tovarni star zgodovinski stroj, na katerem se je tiskal prvotno »Slovenec«.
Nova stavba je ustrezala takratnim potrebam, bila je celo preobsežna. Ob blagoslovitvi je pripomnil eden gg. odbornikov KTD: »Pa čemu Vam bo tak kolos? Boste li četvorke plesali v prostorih?« Zavrnem ga: »Čez deset let ho pretesno — še eno nadstropje bi potrebovali.« Iii uresničilo se je moje prerokovanje!
Stavni stroji „Linotype , kjer se stavi ..Slovenec"
Knjižnica.
Dasi je nova stavba m dolga in 18 m široka, dasi so poleg suterena in pritličju še štiri nadstropja in dasi smo razpolagali /. dvema Diescljcvimu motorjema po 40 KS — so postali prostori v teku 10 let pretesni.
Že I. 1919 smo preurejevuli četrto nadstropje v klišarno in nabavili drugi rotacijski stroj. Leto pozneje smo morali poseči že po starem poslopju, ki smo ga uporabljali za skladišča. Vpeljali smo litografijo, bakrotisk ild. In če bi nam trenutna svetovna kriza ne prekrižala računov, zidali bi /nova. da damo razmahu vsaj knjigoveznici, ki se je poleg tiskarne prav tako razširila, saj razpolaga z vsakovrstnimi stroji najmodernejšega tipu in zaposluje (>0 oseb.
*
Kakor uuin kažejo slike, tiskarna še danes prednjari v Jugoslaviji radi svoje v vseli panogah izpopolnjene tehnike. Itn/polaga z dvemu rotacijama, lll brzotiskalnimi stroji, osmimi akcidenčniini stroji, sedmimi linotypi. moderno stereotipijo. ponikl jevaliiico in črkolivnico.
Litogrnfski oddelek ima poleg risalilicc in pretisknlnice še dva oflset-stroja, en stroj za kumenotisk. broii/.irni aparat itd.
Bakrotisk ima dva brzotiskulnn stroja, lastno pobnkrevalnico in optiko.
Klisarna razpolaga s petimi fotografski mi aparati velikani. Aparat v dolžini 8 m, ploskve 120X120 cm smo postavili preteklo leto. To je pač ne. le najmodernejši, temveč največji aparat na v/.hodu Evrope.
Sam objektiv tehta okoli 70 kg. Izredna spe-cijulnu tehnika omogočnje poleg reprodukcije obsežnih klišejev i barvaste, tako da moremo
Stereotipija (ulivalnica plošč za rotacijski tisk ..Slovenca").
Strojnica lo knjižni in dkcidoni.ni tisk.
tlekliična centrala s tremi Dieselievimi motorji 180 KS
Bakrotisk — strojnica,	Kopirnica bakrotiska (zgoraj),
kjer so je tiskala pričujoča pola.	3edkalnica bakrotiska (spodaj).
Knjigoveznica, najmoderneje opremljena, zaposluje 60 delavcev.
Pogled na Jugoslovansko tiskarno opolnoči, ko se tiska in ekspedira ..Slovenec".
izdelovati celo barvaste kli.šeje v enometrski ploskvi. V oomoč jc osobito litografiji. Najnovejša tehnika ne zahteva v gotovih primerih le direktno risbo za posamezne barve, temveč se te na fotografični način izločijo ter preneso na cink ali kamen. Mesto v desetih barvah z ročno izločenim prenosom smo v stanu natisniti ono v štirih, petih ali šestih barvah. Pri velikih nakladah ima ta pojav izredno ugodnost v ceni, saj si prihranimo ne le zgolj troškc pri tisku, temveč tudi pri barvi in proceduri Iitognilskega prenos«.
S tem aparatom moremo reproducirati iz-gotovljene diapozitive, reproducirati zemljevide, reklame, osobito pa velike portrete, ne da bi se le-ti v posamezne dele lomili in delili ter končno sestavljali v celoto.
Kolikega pomena je danes osobito klišnrna na domačem ozemlju, izpričujejo pač najbolje aktualne reprodukcije tako v listih kakor tudi trgovskega značaja. Dočim smo morali prej čakati tedne in mesece na kli.šeje iz tujine, postrežemo danes lahko z njimi tekom 24 ur ali celo prej. Tudi tu nam izborilo služi domača električna moč. Vse predloge fotografiramo in
kopiramo pri električni svetlobi.
*
Ko listam trgovske knjige, pritlcin do zaključka, da sta porabila »Slovenec« in »Domoljub doslej nekako 1000 vagonov papirja, kar bi znašalo po današnji ceni okoli 40,000.000 dinarjev. Samo za današnjo številko smo porabili nad pol vagona papirja, toliko, kolikor ga je Slovenec< potreboval L 1883 za vse leto. Ako bi tiskali »Slovenca« v prvotni tehniki, bi morali papir pred tiskom močiti, kur je bilo izredno zamudno. Tako namočen papir se je moral s kamni obtožiti. Ko je bil dodobra na-pojen, je bil šele goden za tisk. Prvotne barve se namreč niso sproti sušile, zato se je morala bflirva med tiskom nekako vsesati v papir'. Stroj, ki ga vidite na sliki, bi rabil za tisk 260 ur, a za zgibanje lista bi potrebovali okoli 600 ur. Za celotni stavek današnje številke zadošča 7 linotypov, dočim bi sicer moralo pričujoči list staviti 56 ročnih stavcev. Pnč velik napredek na polju grafične tehnike!
Dolžina ene pole, ako bi vso naklado »Slovenca« zlepili, bi bila nekako enaka dolžini 280.000 km ali sedemkratnemu obsegu zemeljske oble. In kako smo »Slovenca« pred 50 leti stavili?
Stavci niso imeli določno pogojene plače, temveč so stavili v akordu. Zn 1000 črk so dobili okoli 40 vinarjev, čim urnejši jo bil, tem več je ob sobotah prejel plače. Tako imenovani »Reisserji«, med njimi je bil osobito rajni Werzak, so zaslužili tudi do 50% več od onih
Starega zgodovinskega pozdrava »Gott griiss die K unst« ne pozna nova generacija več. Brez tega pozdrava sploh ni smel potujoči pomočnik prestopiti praga tiskarskega »templja«. ie
In da pridem nazaj k »Slovencu« in podjetju! »Slovenec« praznuje letos 60 letni jubilej — prihodnje leto praznuje tiskarna tlva jubileja: srebrni 25 letni, ko smo zgradili sedanjo |>alačo in zlati 50 letni, ko se je tiskarna ustanovila.
»Slovenec« je danes najcenejši list! In primerjajoč stare številke, se je mesto podražil, celo pocenil.
Pred svetovno vojno je stala štiristranskn številka 10 vin., tedenske plače so znašale povprečno K 40 —. papir je stat kg 20 vin. Danes stane osemstranska številka t Din, plače znašajo povprečno 700-— Din, papir kg Din 4—. Pomnožite stare cene s 13 in uvideli boste razliko: dočim so poskočile vse prvotne cene nad zlato pariteto, je današnja cena listu znatno pod pariteto ...
Borno podjetje izza I. 1883 je zavzelo takoj |>o prevratu prvo mesto v državi, saj smo tiskali večino državnih vrednotnic v Ljubljani: poštne in železniške potrebščine, znamke, pretisknvali celo bankovce. V tiskarni smo imeli stalno vojaško in uradno kontrolo — in niti za paro nismo prišli v navzkriž z vlado...
»Tak zavod bi moral biti v Belgradu!« so se izražale najmerodajnejše osebnosti iz Belgradu.
Danes je zrastlo novih stičnih državnih podjetij kakor gob po dežju.
Igrača je bilo voditi podjetje pred vojno, težje med vojno, ko je bil sleherni invalid dobrodošel gost — umetnost pa danes, v času svetovne denarne vojne: ko je delavstva preveč, tiskarn 100% odveč, dela premalo, številčnih aktiv dosti, gotovine pa nič ...
Tehtanje aktivnosti klijentole, umetna preskrba tujih deviz, premala .solidarnost grafičnih podjetij med seboj, brezbrižnost do kvalitete tehnike od strani naročnikov, brezbrižnost dolžnikov so deloma zle posledice vojne, deloma pa odmevi teoretskih socialnih reform v zaščito eksistence narodov.
Dal Bog, da preidemo iz teorije v ofenzivo objektivnega praktičnega dela!
Jedrnati stavek j»ok. dr. Evg. Lampeta v jubilejnem članku dne 27. avgusta 1908: »lz kamna in železa k r e š i svit zmagujoče resnice in žar bratske ljubezni!« _ naj bi bil klicar ne samo našemu podjetju, temveč meinento za ves naš tužni planet.
Primerilo se je tudi, da je bil list že raz-poslan, nn pošti, na železnici itd. V takih primerili je bil pokonci širši aparat. Knj|>adn so bili zaplenjeni izvodi »Slovenca« izredno dragoceni iu so bili posamezni uslužbenci lista naravnost oblegani po prijateljih, hoteč jim odkupiti skrivnost zaplembe...
Spominjam se neke zaplembe v naši podružnični tiskarni v Novem mestu. V provinci niso imeli gospodje prakse ter so povezali stroj liki piskrovez lonec, čakati smo morali ves teden na rešitev. Na migljaj iz Ljubljane so gospodje šele oprostili stroj grehov ter mu dali odvezo...
Velika ovira za redno dostavljanje lista je bilo tudi žigosanje posamezne številke po finančnem ravnateljstvu. Sleherna številka je morala biti žigosana! — žig je stal nienda en krajcar.
Izredni dogodek je bilo ustoličenje novega tovariša, bodisi stavca ali strojnika. Učno izpričevalo podjetja tli bilo toliko metodajno kot tako imenovani »Gautschbrief«. Novopečenea so posadili liki vojvodo na gosposvetski stol — na kurigirni stol, kjer je bila pripravljena dobro namočena goba. Ko so ga s silo posadili na stol, mu je eden tovarišev zlil vrček vode na glavo. Tako dvojno zmočen je bil šele zrel za tovariši jo in postal »gospod«. Po izvršeni ceremoniji »gaučkanja« se je pričela druga procedura »guučkniija« želodca v gostilni.
Klišarna: oddelek fotografskih aparatov (ilustracija ..Slovenca").
v gotovih mezdah. Na kvaliteto stavka se ni g!.-dalo. Gin-no, dn je bilo postavljeno. Veliko vlogo je igral tako imenovani »špeh«. To so bili že stavljeni naslovi in |>a razprti tisk, kar jo bilo nkordnemu stavcu v dobro, kajpada so bili posainni uredniki, posebno pa motorji mero-dajni. kdo pride v last teh dobrot. Gotovn protekcija je bila v teh slučajih neizogibna, bitke hude in dostikrat je moralo vodstvo razsojati o objektivnosti urednikov in meterja, ki je bil pri listu »velik gospod«.
Dober zaslužek je imel pa tudi zle posledice. Blaumontng« jo. bil na dnevnem redu. češče, skoraj sleherni ponedeljek, so morali ostali stavci vleči »Slovenca« iz »votle«, kajti včasih je bila poplava »Blau« katastrofalna. Materijala, osobito črk, je dostikrat primanjkovalo. Ko je bil »Slovenec« natisnjen in je bil stavek prost, sc je vnela tuintam pravcata bitka zn stavek. Mirnejši, šibkejši je podlegel, sicer je dobil ml tovariša s čolnom v bok. Kaj šele, če je bil list slučajno zaplenjen?
Prazne lise med stavkom značijo danes, da gotova vest ne sine med svet. Prej je prišel »gospod komisar« s slugo v tiskarno lor obvestil z uradnim dopisom, kaj je zaplenjeno. V takih slučajih sta |iobrala gospoda celo naklado in jo odjieljala —, zapečatila stavek v stroju. v izrednih primerih celo stroj, da ja ne bi prišel zopet v pogon. Drugi dan je prišla razrešitev stavka. Ves sestavek se je vzel i/, stroja, izločil zaplenjeni stavek od ostalega, — po-sebe zavil in znova zapečatil. Ko se je zazdela gospodom »Im Namen des Gesetzes« zaplenjena stvar za dozorelo, so vrnili stavek.
Litografija- pretiskarji.
Fotografični aparat, največji in najmodernejši na vzhodu Evrope. Dolžina 8 metrov, klišejska ploskva 1 20 m X 1 20 m.
Poštnina plačana v gotovini.
13
Naši škofje „Slovencu" za jubilej
LJUBLJANSKI KNEZOŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN:
Iz različnih vidikov se pomen in delo dnevnika Slovenca ob njegovi šestdesetlet-nici presoja — iz vsakega bo morala biti sodba pozitivna in bo mogla ugotoviti ogromno delo pa tudi znatne uspehe. Kot škof pa poudarjam njegovo zaslugo na kulturnem polju. Krščansko in slovensko kulturo je gradil in gojil šest desetletij dosledno, vztrajno, brez vsakega oklevanja vedno v ravni liniji. Kulturna zgodovina katoliškega slovenskega ljudstva se zrcali v stolpcih šestdesetih letnikov »Slovenca« tako popolno kakor ne zlahka kje drugod. Za to krščansko in slovensko kulturno delo vsa čast in priznanje »Slovencu«!
V	bodečih desetletjih čaka sodoben dnevnik, ki odgovarja svojim nalogam, vprav v krščanskih in narodnih kulturnih problemih važen, vodilni posel. Da bi Slovenec« tudi v bodoče enako dosledno in srečno gojil in gradil krščansko iu slovensko kulturo ter v tem delu stalno napredoval, je moja iskrena želja ob bisernem jubileju Slovencu .
V	Ljubljani, 12. oktobra 1930.


ZAGREBŠKI METROPOLIT DR. ANTE BAUER:
Zagreb, 11. listopada 1932.
Uredništvo »Slovenca«,
Ljubljana.
»■•Vrlo sam obradovan nad viješču, da »Slovenec«, katolički dnevnik slovenskoga naroda doživijuje skorih dana 60 godišnjicu svojega opslanka. Veliki papa Leon XIII. rekao jes ove znamenite ri ječi: »Zla štampa uzrok je svemu zlu i žalosnom stanju, u kojem se na-lazimo.« O kako je sloga velik i svet zadatak, koji u savremeno doba najtežjih bludnja i napadaja na svijetlo Kristove isline i njegove Crkve imade da izvršuje katoličko novinstvo!
»Slovenec- može s ponosom da pogleda na svoju prošlost te se podiči s divnim apologijama krščanske istine i života, koje su tako reči dnevice kroz. šestedeset godina iz pera ponajboljih sinova slovenskog naroda izlazile na njegovim stranicama. Ja čestitam časnoin jubilarcu na mučnom rndu u prošiosti te želim, da jednakim silama nastavi svoje dje-lovanje i u budučnosti. Neka taj rad hude na korist slovenskoga naroda i na korist Bviju katolika ove države, a napose nas Hrvata, koji s katoličkim Slovencima želimo uza-Jamno raditi oko obnove našeg puka u duhu evandjeoskog preponxln.
nudil »Slovenec« ljudstvu vsa la leta, je bila dosledna in je mnogo pripomogla, da severne nieje kraljevine Jugoslavije tečejo danes tam, kjer tečejo.
Če se »Slovenec« od leta 1928. naprej z rastočim poudarkom zavzema vse bolj za versko obnovitveno, karitativno in socialno plat ljudske izobrazbe, mu gre za to le priznanje; s tem je stopil v vrsto apostolov velikega katoliškega gibanja: katoliške a k c i j e.
Kaj bi tudi pomagala ljudstvu še lako vsestranska politična iz.šolanost, če bi ljudstvo v svojem jedru ne bilo zdravo. Zato kot škof z veseljem pozdravljam versko obnovitveno usmerjenost »Sloveiftevo«. Ni namreč krščanskega moralnega življenja brez vere. brez. dogme. Dogma je kakor sveča, na kateri gori plamen krščanske morale. Ako enega izmed njiju ni, je tema. Slovenec je imel vedno dovolj odločnosti, da je imenoval zlo: /lo in krepkost: krepkost; ni brez »Sloven-čevega sodelovanja, če je naše ljudstvo v zmedah, ko se je rušilo skoraj vse, ostalo p« svoji večini zvesto krščanski morali.
Jorgensen mojstersko opisuje v »Parabolah vpliv časnikarstva na doraščajočo in odraslo mladino: Mladenič stopi v sobo znanega p.satelja. ki dan za dnem polni predale časo-pisa, ki kar vžicajo. Nisem jih samo bral,« prizna mladi mož, ne, na pamet sem sc učil večino vaših člankov. Vi niti ne slutite, koliko človeških usod predrugači, preustvari, pre-• krene pisateljeva beseda na enem samem listu papirja!... Pomislite, da mi drugi tako živimo, kakor vi pišete. Cisti smo, če ste tudi vi; nravni smo, če hočete vi. Mi, mladi, verjetno, kakor verujete vi; zatajujemo svojo vero, če jo zatajite vi! Mladenke so dostojne ali izkvarjene, kakoršne so pač žene, ki jih proslavljate...!«
Pij X. je tožil nekoč: »Niti ljudske množice niti duhovništvo se še lic zavedajo pomena časopisja.« Jaz sam ne vem, če bi katoličani storili večjo uslugo Katoliški akciji ali sebi samim, ako bi vsak izmed nas, vsnka katoliška cerkvena ali izvencerkvena organizacija z apostolsko gorečnostjo podpirala, širila in priporočala katoliški tisk.
To bo primerna častitka za šestdesetlet nieo »Slovenca«.
Maribor, 9. oktobra 1932.
KRŠKI BISKLIP DR. JOSIP SREBRNIČ:
Raison d' etre katoliškega dnevnika je v tem, da živi za dobrine, ki so jih poedinec, narod in človeštvo v katolicizmu dobili od Boga. Radi tega po svoji naravi živi, se veseli in trpi s svojim narodom, žrtvuje se za njegov vsestranski napredek in za njegovo neodvisnost; kot svojo dolžnost smatra neizprosno borbo proli izkoriščevanju delavca, siromaka in trpina, da jim pomaga do one svobode, ki jo je Kristus Cerkvi in vsem njenim otrokom prinesel; a najlepšo svojo nalogo gleda v tem, (la budno odvrača od svetišča narodove duše vse nevarnosti, ki bi mogle motiti zveze med njo in Bogom, kakor jili Katoliška Cerkev stvarja in neguje. Zatorej je slovenski katoliški dnevnik katoliškemu slovenskemu narodu ne samo svet zaklad, on je del njegovega življenja, kar ne more biti ni en drug dnevnik, četudi izhaja v slovenskem jeziku. »Slovenec — ti si del slovenskega katoliškega n a r o -d a ! Bodi mu zvest še v daljnje generacije pri delu za uresničenje vseh onih dobrin, ki jih Katoliška Cerkev tako nesebično in tako rada donaša vsakemu narodu, ki ji otroško in zaupno sledi in sluša!
V Krku, 7. oktobra 1932.
t/.A
nadb i sk
NADŠKOF DR. A. B. JEGLIČ, GORNJI GRAD:
Gospod uredniki
Prav je, da ste se odločili 60 letnico »Slovenca« slovesno praznovati!
Bil sem še bogoslovec, ko je počil glas, da so duhovniki, zbrani pri duhovnih vajah, na predlog g. Karola Kluna sklenili časovnim zahtevam primeren političen list, ki naj se imenuje »Slovenec , in ki naj se pogumno bori proti tedaj močnemu liberalizmu. Ne morem povedati, kako smo se bogoslovci razveselili.
Bil sem vedno njegov naročnik. Kako sem se radoval gledaje njegov sicer počasen, toda stalen napredek. Kadarkoli je staro uredništvo opešalo, vselej je nastopilo novo, ki je bilo zopet težjim časovnim potrebam doraslo. Kot škof sem najboljše duhovnike rad bodril, naj prevzetno uredništvo Slovenca«, naj se zanj žrtvujejo.
Svojim načelom je ostal Slovenec vedno zvest. Bili so časi nepovoljni in so vplivni možje hoteli iz uredništva odstraniti duhovnike in so katoliško misel zapostavljali, lioteč se izogniti očitka klerikalizma. No, ta miselnost ni dolgo trajala. Slovenec je napredoval, svoje obzorje razširjal in si pridobival vedno večjo veljavo ne le po Slovenskem, ampak tudi po vseh hrvaških pokrajinah.

7Bf.
NADB1SKUP VRI I BOSANSKI DR. IVAN ŠARIČ:
Sarajevo, 4. oktobra 1932.
Dragi Uredniče Slovenca !
Pratim dobro več cdavno pisanje našega »Slovenca«. I mogu mu samo srdačno i cdii-ševljeno čestitati njegovu 60 godišnjicu i naj-toplije ga preporučiii svima Katoiieima Hr-vatima.
Štampa je danas od neiztnjerne važnosti. Štampa je jedna od najboljih borbenih organizacija za vjeru i religiju. .ler štampa ne obuhvača samo vjernike, več i one, koji ne haju za vjeru, i bezvjerce, do kojih besjeda Crkve ne može više da sligne.
Stoga sani .ja, sve otkad sam stupio na polje katolieke javnosti, uvijek visoko cijenio i dizao rad naše katoličke štampe, u kojoj, sigurno, u prvom redu stoji naš odlični »Slovenec«. Šlo mi se kod »Slovenca« najviše svida, jest to, da on nadasve služi I s t i n i i L j u b a v i. Naša danas moderna doba ne voli, ne trpi Istinu i puno je mržnje. I ta kobna kriza laži i mržnje može se samo premostiti instinskom krščanskom ljubavlju.
Pa od svega srca želim, da naš »Slovenec« i unapredak tako brižno i savjesno, tako
pun žara za Boga i Narod naš vrši svoju svetu i spasonosnu misiju u našim hrvatskim i slavenačkint krajevima. Uvjeran sam, da če >Slovenec« svojim vrhunaravnim orientira-njem i svojim katoličkim zanosom i ponosom nači povjerenje na sve strane u Slovenskom i Hrvatskom Narodu, koji su oduvijek u dragom bratskom zagrgljaju.
Molim se, evo, Bogu Kristu Kralju, da naš bratski »Slovenec« u drugoj 60 godišnjici zade u što veči broj naših katoličkih kuča. »Slovenec« je to zaslužio u punoj mjeri, jer se on toliko brine za duševno i tjelesno blagostanje sviju nas Katolika, i jer je toliko oduševljen za Ideale, koji i maju svoje temelje u Vječnom, u Božanskom. A to je jedina prava osnova i jedini smjer jednome katolič-kont organu danas, kad se. nevjera i bez-boštvo šire in bane na sve strane, i po gradu i po selu.
Neka, eto, naš dragi »Slovenec« živi, raste i cvate u sva vremena, črna i zelena! Ad majora et sentper prepe Romam! Neka se na sve strane sve to više proširi, a uvijek uz smjernice Svete Slolice, sa kojom je život i sreča naša vremenita i vječita!
Sa ovim bratskim željama, sa najsrdač-nijim pozdravima i sa biskupskim blagoslovom »Slovencu« D i a m a n t n o m Jubilarcu, i svima njegovim plemenitim radni-cima i Vama, brate moj Uredniče, ostajem
Vaš uvijek iskreno cdani u Kristu Kralju
Polagoma se je tudi vsebinsko povzpel na višino, na kateri stoji sedaj. Saj temeljito obravnava verska, politična, gospodarska, so-
cialna vprašanja. Njegovi uvodni članki so navadno prav izvrstni in globoko obravnavajo ravno najbolj pereča vprašanja. Izredno so poučni. In kaj naj rečem o pregledu vse-svetovnega političnega življenja. Mislim, da je točen, dosleden, objektiven. Zanimivi so kulturni članki. Sploh je vsebina mnogovrstna, poučna, zabavna. Vidi se, kako uredniki študirajo, da »Slovenec« ne bi zaostajal za velikimi lisli velikih narodov. Splošno priznanje si je popolnoma zaslužil.
Bog daj, da bi »Slovenec« tudi od sedaj svojo vzvišeno kulturno nalogo uspešno vršil!
V Gornjem gradu, 5. oktobra 1932.
DR. ANDREJ KARLIN, ŠKOF LAVANTINSKI:
Dne 14. oktobra 1932 začenja »Slovenec« šestdeseto leto svojega žilavega in plo-donosnega delovanja med slovenskim ljudstvom. Ta obletnica spada med zgodovinske datume slovenskega naroda in zasluži, da ob njej obnovimo spomine iz naše preteklosti.
Nisem še pozabil, s kakim zanimanjem sem leta 1873. vzel v roko prvo številko »Slovenca«, ki se je predstavil kot politični list za slovenski narod ter napovedal, da bo trikrat na teden izhajal. Bil sem takrat ljubljanski višješolec, pa sem prebral prav vso številko, od zaglavja na prvi strani do imena odgovornega urednika na zadnji, četrti struni. Uvodnik, ki z veliko obzirnostjo in prepričevalnostjo navaja razloge za postanek »Slovenca«, ler razvija program, po katerem hoče dovesti želje in zahteve slovenskega ljudstva do uresničenja, mi je kar ugajal. Poudarja namreč, da se bo potegoval za slovensko narodnost, za stare pravice slovenščine v šoli in v uradih, da bo ščitil vero katoliškega slovenskega ljudstva, se trudil za izboljšanje gospodarskega in kulturnega položaja slovenskega kmeta ter nastopal za verski značaj šole in branil naravne pravice, ki jih imajo Cerkev in starši za šolo. Za vse to smo se slovenski dijaki že dolgo navduševali.
Ko gledam danes nazaj v dolgo razdobje 1873—1932, tako bogato izrednih političnih, gospodarskih in kulturnih dogodkov, ki so kovali usodo slovenskega ljudstva noter do uresničenja naše »stare pravde«: do postanka lastne narodne države in do današnjega dne, pa v duhu presojam stališče, kakor ga je zavzemal »Slovenec« do vseh teh posameznih dogodkov, ter se spominjam, kaj vse je »Slovenec zahteval, kaj zagovarjal, kaj branil in ščitil, kako je vihtel uma a vitli meč, tedaj moram priznati, da je »Slovenec« tekom teh 59 let svojega trdega delovanja pač. razširil svoj delokrog, se v tehniki izpopolnil, se razvil v ugleden in upoštevan list, a svojemu prvemu programu je ostal v vsej lej dobi na splošno zvest. Sodim, da je prav v tej načelni zvestobi razjasnjen vpliv, ki ga ima ta list nesporno na ljudske množice. Politična šola, ki jo je
Domovina in bratje onkraj meja:
Rektor ljubljanske univerze dr. M. Slavlč:
P. n. uredništvu Slovenca
v Ljubljani.
V dolgi dobi CO lel narodnega dela se je j Slovenec« vedno zavzemal za ustanovitev slovenske univerze v težkih časih, ko še nismo imeli niti ene popolne slovenske srednje šole. Po ustanovitvi ljubljanske Almae Mat ris pa jo je spremljal s toplimi simpatijami za njej razvoj in njen neokrnjen obstanek.
Zato mu k temu častnemu kulturnemu delu čestitam v trdnem prepričanju, da bo tudi nadalje ostal naklonjen našemu najvišjemu prosvetnemu zavodu, ki še veliko potrebuje za razmah in spopolnitev.
f,Prosvetna zveza" v Ljubljani:
Pozimi sem zelo inteligentnega moža stare šole, ki je živel v večji vasi, imel vedno naročenega »Slovenca«, pu je pripovedoval, du nikdar ne čita politike in dnevnih novic. Ko sem mu izrazil pomislek, du bi bil zanj radi iega mordu bolj primeren leposloven mesečnik, je odgovoril: Vi vsi, ki vsak daii citate najpreje politiko in dnevne vesti, niti lic veste, kakšno bogastvo je v poučnih sestavkih iu celo v podlistku. To pa vidimo mi. ki vživamo samo to. Imam še svojo šolo. Vse mlade po vasi, ki jih politika in gospodarstvo ne zanima, sem naučil na ta bogat vir in ne veste, kako hvaležno mi slede.«
»Slovenec« ima kot Ijudsko-prosvctni delavec veliko zasluge in je eden nujodličnejših sotrtidiiikov Prosvetne zveze, ne glede lta to. da je bil dolga leta njeno edino glasilo. Zato .nu tudi Prosvetna zveza ob odličnem jubileju častita.
(	Dr. Jakob Mohorič,
predsednik Prosvetne zveze.
h. ■-,.. ./
Nestor slovenskih politikov:
Velecenjeni gospod urednik!
Menda bo vsakdo priznal, da je le ona politika primerna, katera se naslanja lin načela, izvirajoča i/, narodne duše. Dolgotrajna doba političnega udejstvovatija in resni študij sta me pa uverila, dn sta slovenskemu ljudstvu glavni politični motor demokratična in katoliška ideja. Pomembnost Vašega lista izvira odtod, ker dosledno zagovarja načelo demokracije in katolicizma.
Da bi katolicizem nasprotoval pravi in pristni demokratični inisli, tega danes menda noben razsoden človek več trdil ne bo. Poglejte le ua Nemčijo in takoj vam bo jasno, na kateri strani se nahajajo najvarnejši pristaši državne svobode. I11 kur se tiče našega katoliškega prepričanja, je isto v lepem soglasju z idejo jugoslovanske države. Navzlic nekaterim mimoidočim hotnatijam jc baš tile« pristaši »Slovenčevih« nazorov najbolj živo pre-pričenja, da izven Jugoslavije ni obstoja za naše narodno svojstvo. Svet si ne more pomagati iz neprestanih viharjev. V Jugoslaviji 6mo vsaj pod varno streho, potrpimo, če jo prav ta streha tupatam slnbn in popravila potrebna!
In še nekaj, kar bi ob »Slovenčevi« 60 letnici rad povedal slovenskemu narodu. Ali veste, katera krščanskih čednosti največ zaleže v politiki? Potrpežljivost! V tem pogledu se strinjam z velikim državnikom Ma-s a r y k o in , kateri v svoji kn jigi o svetovni revoluciji kaj lepo pravi: »V življenju treba potrpežljivosti! Povsod, v vsem in posebno v politiki. Brez potrpežljivosti ni nobene prave demokracije... Potrpežljivost pa je poroštvo za humaniteto.«
In morda Slovenci baš sedaj posebno potrebujemo potrpežljivosti!
Na K", nu, dne 15. oktobru 1932.
Fran šuklje.
Slovenci z juga
Belgrad, 14. oktobra 1932.
»Slovensko prosvetno društvo« v Belgradu, si šteje v čast in smatra za svojo rodoljubno dolžnost, da sme čnstitati Slovencu« k njegovi 60 letnici. Skozi dolgo dobo let naše narodne obrambe je bil »Slovenec« zvest in neustrašen voditelj, zbirališče vseh zavednih patriotov, neutrudljiv buditelj in širitelj narodne prosvete med brati doma in na tujem. On jo ostal to tudi danes, ko smo Slovenci vstopili kot bistven del v narodno državo. Ob njegovi 60 letnici bi izrazili željo, naj nikdar ne pozabi na to svojo tradicionalno vlogo, naj čuva naš kulturni zaklad in naj nu tu način sodeluje pri napredku naše države. Hvaležno mu kličemo, naj ostane tudi vedno isti buden stražar naših krščanskih načel, ki so garancija naše na-
Koroški Slovenci „Sfovencu":
Ozke vezi so obstojale med »Slovencem« in koroškimi Slovenci, zato sprejmite naše čestitke k šestdesetletnici vztrajne in junaške službe narodu! Združeni v eni državi smo bili združeni tudi v delu za puvzdigo naroda. V političnem, prosvetnem in gospodarskem oziru smo se tudi koroški Slovenci ozko naslanjali na smernice, ki jih je proglašal »Slovenec« in sad teh smernic je bila enotna vez gospodarskega dela v Zadružni Zvezi in pogosta pomoč v političnih borbah.
Posledice svetovne vojne so pretrgale te ozke vezi. Ustrahovani po dogodkih po glasovanju, oropani svojili najboljših moči smo morali zanašajoč se edino na nagon samoohranitve začeti delo za tukajšen del naroda samostojno, v kolikor so nam pač omogočale slabe, preostale moči. Višji vidiki so nam narekovali, da smo priznali položaj, kakor ga je ustvarilo glasovanje, kljub temu, da nam večinski narod po svojih koroških predstavnikih ni olajševal tega priznanja, da, celo kljub temu, da nam večin, narod sodeč po samem sebi s svojo težnjo po priključitvi k Nemčiji ni verjel in ni zaupal, da je naše priznanje lojalno in odkrito. Upoštevajoč dani položaj skušamo sedaj hoditi samostojno pot, kakor jo nam kaže ljubezen do naroda in kakor jo nam narekuje skrb za ohranitev njegovih najdražjih svetinj. Ker moramo hoditi novo, ločeno pot, opažamo, da nas inalerni narod večkrat ne razume, ker pač ne more poznati vseh podrobnih okoliščin, ki določujejo našo smer. Pričakujemo pa, da nam zaupa, da nas vodijo edino nameni, dragi vsakemu kulturnemu narodu. Nobena evropska manjšina se ni odrekla svojim naravnim in kulturnim pravicam, tudi mi nočemo delati izjeme in tudi noben kulturno naobražen človek ne more zahtevati take žrtve od nas.
Tukajšnji večinski narod je znal našo osame-lost dobro izrabljati. Medtem ko imajo nemško
manjšine izdalno zaslombo in pomoč v matornem narodu, in so ravno vsled tega dosegle velike uspehe v svojih kulturnih potrebah, so za naš narod smernice, sklenjene na manjšinskih kongresih, ki govore o kulturnih vezeh med manjšinami in maternimi narodi, ostale na papirju. Še predno se je na manjšinskih kongresih obravnavalo o kulturnih stikih manjšin z maternim narodom, je nemški narod ustvaril izvrstno organizacijo, za svoje manjšine: »Verein filr das Auslandsdeutsch-turn«, ki vsako leto zbere zastopnike svojih manjšin, da ohrani vez z vsemi deli svojega naroda in da jih v vseli kulturnih potrebah smotreno podpira. In kar še občudujemo pri nemškem narodu, je dejstvo, da je nemški narod v skrbi za svoje manjšine enoten. Nekaj takega slovenskemu narodu manjka. Če ni to morda edini vzrok sedanjega položaja slovenske manjšine nn Koroškem, sove ako je nam dovoljeno isto, kar je nemškemu narodu drngo?
Pretrgane so politične vezi z maternim narodom, s tem dejstvom mora tudi ta računati. Mogoča pa je vez na bogatem kulturnem polju. Nemški narod je v Evropi udomačil dva pojma: Staatsgemeinschaft« in »Volksgemeiiischafk, prvi pojem obsega dolžnosti, ki jih ima vsak državljan do svoje države, drugi pa obsega vezi vseh delov enega naroda, pa naj so raztreseni po več državah, s svojim narodom. Te vezi se najlepše udej-stvujejo na kulturnem polju.
Prvoboritelj za negovanje kulturnih vezi je časopisje. »Slovenec« je do sedaj pogosto kazal zanimanje za slovenske manjšine. Hvaležni smo za to. Za nadaljno pot v novo desetletje pa mu želimo, da prekvasi ves narod z zavestjo potrebe enotnega kulturnega dela za svoje manjšine v prepričanju, da s tem svojim manjšinam pomaga k dosegi kulturnih pravic, kar je podlaga pomirjenja med narodi, ki si ga vsi želimo.
Ivan Stare,
dež. poslanec.
Naša kri v talini v duhu združena
z namt
Slovenski rudarji v Franciji
Zelo spoštovani gospod glavni urednik!
Ne naši ljudje, ki so posebno iz nekaterih krajev zadnja leta v celili trumah zapuščali svojo domovino, ne naša javnost, ki jih je tako lahkomiselno pustila odhajati, najbrže niso vedeli, do hodijo ti naši ljudje nn tuje za hlapce, katere čakajo dela, ki so drugim ostala, du hodijo tujini ustvarjat dobrine, ki jih je tuly> žejna domovina, da bodo neusmiljeno pognani, ko svoje delo dokončajo, kakor zamorec, ki je storil svojo dolžnost.
Večkratni dopisi Vašega lista dovolj zgovorno pripovedujejo, da si posebno naši evropski izseljenci v tujini niso pridobili denarja, marveč, da se iz daljnih krajev zelo pogosto peš vračajo v domovino nazaj. Kateri živimo v izseljeiiištvu pa verno, da si tudi svojega obzorja niso in niso vtegnili razširiti, da njihovo zdravje ni pridobilo, marveč zelo trpelo, da je nazadovala — včasih katastrofalno — njihova kultura in morala, da se nam nacionalno odtu.ja posebno mladina — in kako! — pa tudi splošna ljubezen do naše velike domovine ni zrastla.
Mi, ki sino se trudili in se še trudimo, du tildi v takih razmerah moralno, socialno in nacionalno rešimo, kar se rešiti da, smo našli v Vašem listu enega izmed naših redkih prijateljev, zagovornikov iu sodelavcev. Posebno Vaša nedeljska številka je hodila in hodi kot zvest prijatelj obiskovat mnoge naše družine iiv samce, jih učit, tolažit in bodrit, jim o domovini pravit v najbolj odaljene kraje, kamor bi sicer komaj kdo mogel priti. Z Vašo ilustrirano prilogo — kako nam je žal za njo — smo se lahko celo po pravici bahali tudi pred tujci.
Dovolite zato, du Vam izrečem ob še.st-dosetletnici »Slovenca« iskreno zahvalo v svojem imenu, v imenu inozemskih »Slovenčevili« kolporterjev in tako mnogih njegovih prijateljev! Kakor že doslej šestdeset let, se tudi za naprej borite zu vsestransko dobro naše slovenske skupnosti, v katero vedno vključujte tudi nas izseljence!
Bog blagoslovi Vaša prizadevanja 1
Josip Knstelic,
izseljenski duhovnik in korespondent ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
V P oren ju in Vestlaliji
Uredništvu dnevnika »Slovenec« v Ljubljani.
Moors-Mcerbcck: Z veseljem smo vzeli na znanje, dn praznuje dnevnik »Slovenec« svoj šestdeseti rojstni dati, za kur si štejemo v čast in našo dolžnost, da mu nujprisrčnejše čestitamo. Ne samo kot dnevniku, marveč kot bttdi-telju slovenskega naroda; v verskem, kulturnem, gospodarskem kakor tudi v političnem življenju je storil vedno svojo dolžnost. Vzbudil jc pozornost in zanimanje za slovenski narod tudi v inozemstvu. Nuj navedemo samo nekaj oseb Iz Nemčije, v katerih jc vzbudil pozornost za naš slovenski izseljeni narod. Prvi kulturni buditelj je bil pokojni g. župnik \Vilhelm Koster, kateri je ustanovil drugo katoliško društvo Sv. Barbare v Ilnmbornu. Prvega je ustanovil pokojni dr. Krek v Essenii. S tem je vzpodbudil še druge duhovnike, da so sc šli učit slovenskega jeziku v> našo milo domovino iu proučevati običaje slovenskega naroda. Društvo Sv. Barbare v Kssenu je staro 33 let in v llambornu pa ■V) let. Proti 24. leti smo dobili kar 6 duhovnikov, ki so znali slovenski jezik: g. kiister, llutn-born, g. Jcnster, ttochheide, g. Ilegenkotter, Meerbcck, g. Tensundern, Gludbeck, g. Fischer, Lvmg, g. Ilulauuiun, MuiaIocii, kutere jc naš
izseljeni narod vedno globoko spoštoval in se jih trdno oklepal in tako stal med vsemi doseljenci v Nemčiji v verskem in kulturnem oziru na vrhuncu, še celo Nemci so jim dali priznanje, ker so bolj izobraženi dobili tudi mosta v cerkvenem, šolskem kakor tudi občinskem odboru. Ustanavljali so društva sv. Barbare, Roženvenske Bratovščine, pevske ter igralne odseke, tečaje za deco, nabavljali so društvene knjižnice, skrbeli so za dobre katoliške slovenske časopise ter vedno stali v ozkem stiku z našo milo Slovenijo. Pri tem so jirti pomagali predsedniki posameznih društev. Naj navedemo samo nekatera večja društva: Burnik, Hamborn, Tulitar in Pokavec, Gladibeck, čič, Marxloch, Vabič in Breznikar, Ilocliheide, Rnm-šak, Sčhonnebeck, Gobec, Gertlie, Lindič in Sa-ktnik, Meerbeck. Žalostno je pa danes, da so vsi ti gospodje premeščeni na kraje, kjer ni Slovencev in se morejo vsled daljave in svoje službe le redkokdaj med nas prikazati. Po večini so naši rojaki prepuščeni danes svoji usodi.
Ob šestdeseti obletnici dnevnika »Slovenca« se odkritosrčno zahvaljujemo za vso njegovo pozornost, ki nam jo je vedno skozovul in mu želimo, da bi mu Bog blagoslovil njegovo plodonosno delo tudi vnaprej ter da bi si pridobil še veliko več naročnikov.
»Zveza jugoslovanskih katoliških društev v Nemčiji.«
Z odličnim spoštovanjem: Lindič, preds.
V Belgiji in Hotandiji
Pozdravna brzojavka: Heerlcn, 15. tO. 1932.
Naše prisrčne čestitke in iskrena zahvala za naklonjenost naši emigraciji v Holandiji in Belgiji.	Slovenski rudarji.
„The Tablet" čestita:
Največja in najpopularnejša angleška katoliška znanstvena revija »The Tablet«, ki izhaja v Lodonu, je v svoji številki dne 8. oktobra izrazila svoje iskrene čestitke k 60 letnici »Slovenca«, katerega imenuje največji katoliški dnevnik Jugoslavije, ki je že nad pol stoletja zvest in neustrašljiv čuvar katoliške misli in boritelj za uveljavljenje katoliških načel v javnem življenju južnih Slovanov.
tt
Domoljub" čestita:
Gospod glavni urednik!
Otroci so prvi, ki ob jubilejih čestilajo svojim roditeljem. »Domoljub« je »Slovenčevo« dete. Na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metodu je pričel izhajati kol priloga »Slovenca«. Mali, neznatni nebogljenček se je sicer takoj drugo leto postavil na lastno noge, vendar pa svojega očeta ni nikdar zatajil. Ravno nasprotno: ramo ob rami sta se borila za .srečo slovenskega ljudstva. Če sploh kdo, potem mora gotovo »otrok« »Domoljub« svojemu očetu »Slovencu« ob bisernem jubileju iskreno čestitali. Prepričan sem, dn ne govorim samo v imenu uredništva in uprave, ampak tudi v imenu mogočne armade Domoljubovih« naročnikov in čitateljev, ko čestitam k šesldesetletne-mu jubileju Slovencu z željo, da bi »Slovenec« tudi v letih, ki jih bo hodil do bodočega jubileja, tako lepo vršil svojo nalogo v korist svojega naroda. kot doslej.
Ljubljana, 12. oktobra 1032.
Uredništvo Domoljuba : Kušičck, urednik.
Primorski rojaki o »Slovencu";
»Slovenca« ob njegovem 60 letnem jubileju pozdravljamo i mi sinovi in hčere bregov Soče in Jadrana.
Ta odlični list je bil tisti, ki je napisal nam vsem v tolažbo, ko so srca naša pokala 6d bolesti, iniserere naše Golgote ob Kalvariji nosili bazoviških mučenikov. ■
Ona velika tolažba, prepojena z verskim ctosom resničnega krščanstva, ko so drugi li^ti pisali Ie suhoparno, nam ostane večna in njenemu piscu v »Slovencu« smo hvaležni.
List, ki čuti z nami v borbi za naše svete pravice, uživa med nami iskrene simpatije.
Primorski Slovenec.
Prvoboritelj za Slovensko krajino:
Črensovci, Slovenska krajina, 7. okt.
šestdeset let izpolni celo dobo človeškega življenja. To nam priča življenje, ki se sučo okrog našega srca, življenje naših dragih in milih, ko nas zapuščajo. Vsak, ko nas zapusti, uum vrže globoko brazdo v srce kot glasen opomin svoje ljubezni do nas. Te brazde so naša odlikovanja. Te brazde so naša tolažba. Te brazde so kažipot in vrata v Življenje. Ljubezen večno živi. Vsak, kdor hodi in vodi po njegovi poti, ki je edina varna Pot, vsak, kdor veruje in glasi njeno resnico, ki je edina Resnica brez zmote, vsak, kdor živi in oživlja njeno življenje, ki je edino in pravo večno Življenje, je izpolnil celo življenje; živel je in zaslužil si je Življenje.
»Slovenec« obhaja šestdesetletnico svojega obstanku, svojega življenja. Dopolnil je dobo človeškega življenja, stopil je na prag, raz katerega mu sije nasproti samo življenje. To si je zaslužil. Slovenski del človeškega naroda je vodil na Poti Ljubezni, ga odgojil v njeni Resnici, ga krmaril v svobodo Življenja.
»Slovenec« je dovršil očetovsko in materinsko dolžnost skozi šestdeset let: rodil, odgajal in ohranjal je slovenski narod. Po njegovi zaslugi živi. V polni meri zasluži zato ob šestdesetletnici, da se zbere cel narod okrog njega in mu z otroško zvestobo ostane ob strani.
Slovenska krajina bi tavala še v temi narodnega robstva in blodila na potih mnogih zablod, ako bi je ne predramili in napotili k bratom v svobodno državo njeni domači ji; ki j i m je kazal pot in dajal ^ »Slovenec«	.	® >
Klekl Jožef, župnik v pokoju.
Siovenska krajina in „Slovenec":
C)b jubileju »Slovenca« je primerno, da se vsaj površno spomnimo njegovega odnosa do Slovenske krajine. Hvaležna naloga čaka tistega, ki bo natančno preiskal publicistične zveze naše krajine z ostalo Slovenijo pred osvobo-jenjem in posebej po osvobojen ju. Važne in zanimive bodo ugotovitve, kdo in kako je poznal pozabljeni del slovenske zemlje ter kako je slovensko časopisje po osvobojenju poročalo o Slovenski krajini.
Za danes le nekaj opomb o »Slovencu«. Naše narodne buditelje — razen dr. Ivanocija — nam je rodilo isto desetletje kakor »Slovenca« (n. pr. dr. Bašo, oba Klekla, Sakoviča). Ko so se ti kot bogoslovci v madžarskem Sombotelju seznanili s slovenskim krščanskim gibanjem (Krek!), so zvedeli tudi za »Slovenca«. Zanimive bi bile osebne izjave teh mož o tem znanstvu. Pravtako tudi, koliko je »Slovenec« do 1. 1919 pisal o »ogrskih« Slovencih. Danes povem lahko le to, da je od časa pariške konference sem vršil »Slovenec« hvalevredno, zaslužno delo. Le nekaj vzgledov naj sledi: 4. januarja 1919 je prinesel list dve koloni petita »Prekmurje osvobojeno« s poročilom o prvi, začasni zasedbi nekaterih prekmurskih krajev ter o narodnem taboru v Radgoni. To je bilo prvo obširnejše obvestilo široki slovenski javnosti o Slovenski krajini. — »Boljševizem v Prekmurju« je opisal nekdo 21. junija 1919 in J. G(odina) je dne 15. julija »Prekmurskim Slovencem v vednost« nastopil proti nelepemu rovarjenju nekaterih proti zaslužnim dobrovoljcem. Ko so jugoslovanske čete dne 12. avgusta končno vel javno zasedle Slovensko krajino, je prinesel »Slovenec« na prvein mestu članek, kjer stoji: »Meje, ki so nam določene v Prekmurju, nas ne morejo zadovoljiti. Slovenski živelj sega na severu do Št. Goturda ...« Že tu bodi opomnjeno, da je »Slovenec« edini prinašal v zadnjih letih poročila o rabskih Slovencih na Madjnrskem. — Prvo leto je list obširno zasledoval važno delo prekmurskega šolskega sveta, vsa leta pa jc prinašal pogosto dopise. Posebej moramo omeniti, kako je list podpiral težnje Slovenske krajine v času, ko so hrvaški novinarji sprožili vprašanje o »hrvaški« Slovenski krajini. Univ. prof. dr. Sluvič je priobčil več temeljitih člankov v zavrnitev te nesmiselnosti in prva stran »Slovenca« po manifestacijah v Slovenski krajini je glasno povedala svetu, kaj smo. Enako je poročal li.st o proslavi desetletnice našega osvobojenju. Med drugimi naj omenim še podporo v borbi za soboško gimnazijo od 1. 1925 dalje in proti nelepemu pisanju nekih listov o nas. »Slovenec« je pozitivno deloval za pravično spoznavanje naše krajine in bil glasnik miših skupnih teženj. Seveda nas tudi »Ilustrirani Slovenec« ni pozabil! Danes želimo le še globljega in plodovitejšcga sodelovanja!
Jubilejni naročniki
Naročniki oziroma družine, v katere zahaja ,,Slovenec" že 60 let
Nadškof dr. Anton Ronavontura Jeglič, Gornji grad.
Škof lavantinski dr. Andrej Karlin, Maribor.
Burgar Jože, Ilraše 29, p. Smlednik — pred njim na roditelje v hiši od začetka.
Burkeljca Anton, trgovec, Laze, p. Šmartno v Tuhinju — pred njim njegov prednik Matjan Primož v isli hiši.
Cenčič Helena, Kamnik — pred njo njen pokojni mož, nadnčitelj Jernej Cenčič.
Costa Amalija, vdova računskega ravnatelja — pred njo njen mož in prej njegova rodbina.
Čibej Franc, Rimska cesta 7, Ljubljana.
Fabinn Ivo, kavarn«r in gostilničar, Vodnikov trg 2, Ljubljana — prej družina Fabian. Zdaj prejema dva izvoda, pozdravlja list in mu želi še mnogo uspeha.
Finžgar Miroslav, Brezje 61, znana Romarska gostilna — prej oče Finžgar Jože.
Flerin Ludovik, Ljubljanska cestn 44, Domžale — pred njim reditelji.
Frančiškanski samostan v Novem mestu.
Gerber Matija; tvrdka na Kongresnem trgu v Ljubljani, ustanovljena 1S37.
Grampovčan Ivana, trgovka nu Vrhniki 108. zdaj stara 76 let — pred njo oče Jurij Grampovčan.
Grča Blazij, biserni mašnik, častni konzisto-rialni svetnik goriške nadškofije, župnik v pokoju, Šenčur pri Kranju.
Jeglič Jakob, gostilna in trgovina. Spodnje Duplje 56 pri Tržiču — pred njim njegov oče Jeglič Jakob do leta 1900.
Juvan Simon, Št. Vid nad Ljubljano — bil je 25 let star, ko je »Slovenec« zagledal »beli dan«, sprva ga je dobival v družbi, nad 40 let ga ima pa sam.
Družina Komljanec na Bučki — pokojni prof. Ivan Komljanec je bil ne santo naročnik, marveč tudi »hranilec« z dopisi in članki.
Kregar Terezija, Št. Vid nad Ljubljano — v začetku so ga dobivali v čitalnici.
Omahcn Mihael st., Višnja gora — plačeval
vedno po pol leta naprej vseh 60 let. nikdar izostal, zdaj je star 77 let. Peklar Dominik; gostilna, Sp. Jakobski dol. Sv. Jakob v Slov. goricali — pred njim v isti hiši prejšnji gospodar Franc Wein-gerl do leta 1890. Pfeiler Marija, posestnica v Krškem, vdova po pokojnem drž. in dež. poslancu Viljemu Pfeiferju — pred njo njen mož. Podboj Aiulrej, Ribnica — on 16 let, pred
njim oče od začetka. Putrili Niko, Trbovlje II. — pred njim njegov oče, ki ga je vsak dan na glas bral tovarišem rudarjem, ki so v tistih časih služili po 70 do 90 krajcarjev. Oče je bil takrat edini naročnik na pošti Trbovlje L Šabec Avgust, učitelj v pokoju, Limbuš pri Mariboru — pred njim je bil od začetka narečen oče žene Aliacije, trgovec v Idriji, ki so ž njim živeli skupaj do zasedbe Idrije po Italijanih. Teršar Franc, Vrhnika ;,rej njegov oče
Franc Teršar. Turnšek Maks, trgovec, Marija Nazarje, pošta Mozirje — pred njim njegov oče Anton Turnšek, trgovec istotam. To nam sporoča Anton Turnšek, trgovec na Rečici v Savinji, ki je zdaj naročnik. Stara uslužbenka se spominja, da je bil list že pri hiši, ko je leta 1876 prišla k staremu očetu v službo. Uniuik Anton, posestnik, bivši oblastni poslanec, Šenčur pri Kranju — pred njim njegov oče.
Votič Mici, Litija — pred njo njen oče. Ona sama ga je od njenega 6. leta dalje brala vsak večer družini na glas. Vrtačnik Franc, Vič 44 — pred njim na ime Josip Lavrič v isti hiši. Našteti so se nam na naš poziv prijavili. Gotovo pa je še več naročnikov oziroma družin, v katere zahaja »Slovenec«, odkar izhaja. Vsem iskreno čestitamo kot jubilejnim naročnikom in se jim zahvaljujemo, da so nam ostali toliko časa zvesti prijatelji in naročniki.
Uprava »Slovenca« ob 40 letnici.
V	prvi vrsti sede od leve na desno: Ivanka Petrič, Amalija Bohinec, Matilda Bohinec, Minka Span.
V	drugi vrsti: Tončka Cerar, Gabr. Balant, Franc Ferderber, Ivan Rakovec, Ivanka Znidaršič. Zadaj
stoje: Oskar Schiller, Franjo Schdfl, Mirko Špan.
traj dalje, so onemeli. Dve uri opoldanskega počitka imajo...
V pisarni g. Tajnega pn ni pravega miru nikoli. Niti čez |>oldne ne. Telefonski zvonec je kakor trmoglav otrok: prigovarjaj mu zlepa ali zgrda — on razsaja daljo. >l)rl... drrl... drrr!« od časa do časa škodoželjno zavrišči — menda samo zato, ker se mu od sile zabavno zdi, da gospoda Tajnega kakor pšico, sproženo
snuje, kar bo dobilo izoblikovan izraz na uredniški konferenci... Neslišno kakor duh prihaja, neslišno kakor duh odhaja..
Na pLsalni mizi v svetli, plodne tišine polni pisarni gu že čaka kup nemških, italijanskih in francoskih časopisov in revij, ki jih je treba pregledati in prebaviti, dalje šop nakazil zunanjih sotrudnikov, ki ji'i je treba podni«nti, in še to in ono, kar se da edinole v dopoldanskih urah v miru iu zbranosti izvršiti. Kakor potapljač v glohočino morja, se gospod Glavni pogrezne v vrtinec uredniškega delu ... V sebi ima neizčrpen rezervoar ambicije in mladostnega optimizma, s katerima od času do časa zalaga tudi druge. Na svojem visokem mestu ni absoluten diktator, nedostopen zn vse pritožbe in predloge; zmerom je pripravljen za pošten kompromis, če vidi, da je to v interesu lista. Drži se načela: nihče na svetu, niti diktator, ni nezmotljivi Zato nnm je — du po svoje prikrojim svetopisemski izrek — pod njegovim režimom dobro biti.
z toka, bliskovito požene s stola nič.
Na primer — baš zdajle! »Drl... drr!... drrrl...« Gospod Tajni plane k tam?«
Tukaj Neža Negode. voz premoga nu dom!«
telefonu: Pripeljite
za prazen
• Halo, kdo
Ciril "NVernig, dolgoletni meter »Slovenca«. Od prevrata dalje je metiral celega »Slovenca«, od leta 1928. ko sta postala potrebna dva meterja, pa metira inserate.
»Premoga?« se začudi g. Tajni. Pa se kar koj znajde in vljudno pojasni: »Oprostite, ljuba gospa, ampak premoga pri nas nimamo!«
»Kako to, da ne?« se razburi Neža Negodc. »Pa gn naročite! Ali tako skrbite za svoje odjemalce!?
»Namreč, blagovolite vzeti na znanje, ljuba gospa: tukaj je uredništvo »Slovenca«! S časopisom vam lahko postrežemo, če želite, s premogom pa pri najboljši volji ne.«
»A tako!« debelo zazija Neža Negodc. »Potem je pa pomota. Sem mislila, dn je tam tvrdka Kuripeč & Žagajdrva ...«
Telefonski nerodeži oln »Neža Negodc« so strah in groza uredniških ljudi!
In pride včasih — kakor nalašč ravno v opoldanskih urah pride, ko baš nameravaš oditi h kosilu — kakšna velika senzacija. In moraš, ki ti je senzacija kakor novorojeno dete v naročje položena, do kraja resignirati na opoldanski oddih in zalogaj. Teči moraš sem, teči tja, dve urici ali še več zabiješ — uspeh jc enak ničli. »Velika senzacija« sc nazadnje izprevrže v čisto majhen, neznaten dogodek, včasih pn tudi v zlobno potegavščino... Nihče ti ne vrne izgubljenih ur!
fn da ne pozabim posebnih izdaj, s katerimi vsak večji časopis postreže razvajenim či-tateljem, kadar se kaj prav posebnega v ustroju naše zemeljske oble zgodi. Postavim kakšen politični atentat, kakšen državni prevrat ali polet cele armade brezposelnih v Piccardovcin balonu na luno... Tedaj ni samo nekaj uredniških rok in glav prikrajšanih zn prijetno urico opoldanskega ali nočnega počitka, marveč so prikrajšani zanje tudi stroji... Ampak takšen je pač poklic časnikarja: vedno in povsod mora kakor poklicni gasilec budno stati na straži in biti pripravljen na vse. Ne ve ne ure ne dneva ...
Uredniški aparat v polnem pogonu
Ko pa udari ura 3 — tedaj sc pa začne prav zares! Kakor da bi v sršenovo gnezdo po. drezal, oživijo uredniški prostori. Stroji v stavnici podjetno ropoeejo: »Tok, tok, lok!«, telefonski zvonci brnijo: »l)r... drr... drrrl«, vrata loputajo: »Bum, bum, bum!« — vse dela s polno paro. Večina urednikov že sedi v svojih prijaznih sobicah kakor menihi v celicah in si viha rokave,,. Gospodje Politični ai belijo
Uredniška konferenca od 11—12
ln potom prihajajo drug za drugim: mar-kantna, kakor iz granita izklesana prikazen g. Terseglava, s šopom ključev v rokah...; knkor ajdov kruh dobri in kakor rezilo britve ostri urednik domače rubrike Krem žar, kro-titelj in pokrovitelj mladega časnikarskega rodu...; njegov sekundant, mojster lomljenja in rolinenja Cenčič, s krutimi brki pod nosom, debelo gorjačo v desnici in pristno gorenjsko domačnostjo na jeziku ...; prijetno zaokroženi, a še vedno mladostno prožni batjuškn dr. Kuhar, virtuoz na politični trobenti, z očrni, polnimi ruske širokogrudnosti...; z naočniki in bridko resnobo oboroženi urednik gospodarske rubrike Potočnik, ki hoče grmečega Elijo posnemati, pa se vedno znova v krotkega Danijela izprevrže...; redkobesedni in ves v trpko usodo naših ljudi tam onstran poglobljeni urednik »Ponedeljskega Slovenca«, dr. Berce, primorski izgnanec...; kakor čebela marljiva in skromna ga. K I cme nčičeva, urednica nedeljske priloge »Čitatcljem za nedeljo« in »Žena in dom«, z obrazom, ki ima vsak čas in za vsakogar pripravljen dobrohoten smehljaj...; urednik šeste strani Golobic, prof. kand., ki ga jc val razmer v časnikarsko službo vrgel...; in da ne pozabim še njega: Košička, urednika »Domoljuba«, ki z elastičnimi koraki in naravno eleganco pričara sonce svojega mladostnega zanosa in židane volje med zbrane.
In potem se konferenca začne...
Na dnevnem redu so predvsem aktualnosti, ki sc neposredno tičejo urejevanju lista, nato pridejo na vrsto zadeve, ki se ga tičejo zgolj posredno — in nazadnje se konferenca pretvori v prijateljsko krumljanje gospodov urednikov o zunanji in notranji politiki, o cenzuri, o vremenu — in podobnih perečih problemih naših dni... Za zaključek ta ali oni urednik vzneseno citira kakšnega znamenitega moža, n. pr. Shakespearja:	»,,
ali Prešerna : - - *
in — sledi razhod...
Na teli uredniških konferencah se odločajo važne spremembe v ustroju lista, vsak ima tu prilike dovolj, da se do dobra izkašlja in položi željo in nasvete, ki spadajo v njegov resor, nn skupno kritično rešeto (n propos: vsak urednik smatra to, kar spada v njegov resor za najvažnejše!). Na teli konferencah doleti vsak dan tudi enega od urednikov častna in odgovornosti polna naloga, da napiše uvodnik zn prihodnji dan... Kuj več o uredniških konferencah pisati si skorajda ne upam. Kajti že vidim kakor grozeč paragraf — žugajoči prst gospoda Uradnega pred seboj vstajati: »Zapik! Meja uredniške tajnosti je blizu!«
Po konferenci
Po konferenci zavlada v nekaterih uredniških prostorih za določen čas dremajoče brezdelje, v drugih pa uredniški aparat nemoteno funkcijoniru dalje. Del uredniškega osebja se porazgubi na svoje domove, da si z novimi silami oboroži telo in dulin za naporno popoldansko in nočno delo, nekateri pa še kakšno urico in pol junaško vztrajajo pri svojih pisalnih mizah in klubujejo vsemu. To sta predvsem gg. Glavni in lajni, ki vsak dan odneseta rekord: kazalec stenske ure se včasih že močno približuje številki 2, ko še vedno slonita nad delom, ki gc je čez opoldne nagrmadilo pred njima. A čeprav, kakor rečeno, uredniški aparat v zmnnjšnncm obsegu neprekinjeno utripa dalje, so uredniški prostori čez poldne vendar |H)greznjetii v nekakšno čudno tišino: stroji v bližnji stavnici, ki so prepevali mogočno pesem človekovega dela iu truda že od pol 8 zju-
Mirko Kunčič:
En dan v uredništvu
Mihael Bobek, ustanovitelj in prvi upravnik ^Slovenca« podružnice v Mariboru. Vodil jo je polnih šest let.
Ura je osem — uredništvo spi...
Temeljito se ureže, ki v zgodnji jutranji uri ves buden prisopiha v III. nadstropje tiskarne, lioteč dobiti to ali ono važno informacijo ali obiskati tega ali onega urednika, /zaman blodi po hodnikih sem in tja, trka na duri, išče, kliče, prisluškuje... Uredništvo je ob tej uri, ko je drugod življenje že v nirzlič-
Jože! Košiček, šef propagandnega oddelka »Slovenca« in urednik »Domoljuba«.
nem teku, še vedno pogreznjeno v blaženi jutranji sen. Le v enakomernem ritmu ropotajočih strojev iz bližnje stavnice zaslutiš, da se nekje na dnu že drami, že giblje kolesje orjaškega mehanizma, ki je nerazdružljivo zvezan s spečim središčem: uredništvom.
Vzmet se sproži...
Prvi znak življenja dahne zapuščenim uredniškikm prostorom ob 9 poosebljena točnost in disciplina uredništva: gospod tajnik. On je — bi dejal — nekakšen mojster-mehanik, ki vzmet uredniškega aparuta sproži in ga spravi v pogon, nekakšen cerkovnik-cerenjo-nijer, ki se povzpne v stolp uro navijat in s slovesnim pritrkavanjem zvonov oznani začetek delu... Dobršen kos truda in skrbi visi ob tej uri zgolj na njegovih ramah: sluga že preži nanj z rniportom in kopo rokopisov, ki jih mora razdeliti po resorili, pismonošu ga obsuje z jutranjo pošto, prve stranke prihajajo s svojimi urgencami in željami, brzojavke začno deževati. telefonski zvonec št. 20-50 začne neusmiljeno brneti... vse naenkrat navali nanj, da siromak' dostikrat ne ve, kje sc ga glava drži. Deset rok in deset glav bi moral gospod Tajni včasih imeti, dn bi likratu opravil vse...
Gospod Glavni prihaja ...
Takoj zn njim pa sc priziblje s strogo umerjenimi in diskretno vase pogreznjenimi ko raki drobna, mladostna postava gosjHida glavnega urednika dr. Ahčina. Ostra gubica na njegovem čela ti daje v vednoM. da se v njegovi glavi snet nekaj resnega iu važnega
Uredniški aparat velikega reprezentativnega dnevnika, kakršen je »Slovenec« vedno bil in bo, je močno podoben ogromnemu mravljišču: vse migo-ta in gomazi po njem, sto in sto marljivih rok-ti]>alk nosi dan za dnem sadove svojega trudu nn kup in grudi, gradi...; sto in sto glav snuje načrte, kritično presoja zbrano gradivo, sto in sto niti je razpredenih na vse štiri strani sveta... Večen nemir in boj, neprestana živčna napetost — to je delež časnikarja, vrženega v vrteči se kolobar. Noben poklic ne zajame vsega človeka tako zelo kakor časnikarski in nikjer ni nervoznost tako vsakdanja bolezen kakor tod ... Da citiram drastično primero duhovitega g. X. Y.: Uredništvo velikega lista je nekakšna moderna mučilnica za ljudi, ki jih val življenja zanese vanjo: mlade in plodne jih pogoltne, stare in izinoz-gune jih vrže iz sebe — — —
Ampak stopimo v jugoslovansko tiskarno tam za vodo in si oglejmo to inigotajoče mravljišče, ta pisani dirndaj, to »moderno mučilnico« iz oči v oči!
V dopoldanskih nrah
Uradne ure v uredništvih velikih listov so kakor narobe svet, kakor na glavo postavljen življenski red. Pregovor »Rana ura — zlata ura« se — v kričečem nasprotju s češeenjein jutranjih ur drugod — tu dosledno ignorira. Težišče uredniškega dela se nagiba v popoldanske in nočne ure. Dopoldanske ure, kolikor jih je, so takorekoč šele nekakšna priprava, nekakšna ouvertura v mogočno simfonijo vsakdan jega dela ...
glave nad najnovejšimi političnimi zupletljaji. gospodu Domača pa pregledujeta ogromen kup rokopisov z dežele. Vsuk večji list imu namreč tudi po deželi razpredeno svojo mrežo, \ katero lovi dnevne novice iu \esti. Gospodje, ki pomagajo v to »mrežo« loviti, se imenujejo dopisniki. Oni obveščajo list pismeno o \.soli važnejših dogodkih i/ njihovega kraja. n. pr. o smrti zaslužnega moža, o prosvetnih in kulturnih prireditvah, o raznih nesrečah, pobojih, požarih, povodnjih, iiiinah itd. V posebno nujnih slučajih se dopisniki |K)služijo telefonu. Od dogodka na deželi do tiskanega poročila.
Nekje na deželi se 11. pr. po/no / večer zgodi strašen zločin: premišljen umor ali roparski uboj. Več oseb mrtvih, zapuščena hiša i/ropana do zadnjega beliča... Da more Slovenec« to krvavo .senzacijo (in senzacij so ljudje dandanes lako željni!) servirati svojim naročnikom že naslednji dan, pač ne more čakati pismenega poročilu, ki bi ga prejel po pošti šele prihodnjega dne. Dopisniki imajo /a tuke izredne slučaje navodila, da obvestijo list o dogodku po prvem bližnjem telefonu. Strojepisec prepiše poročilo na stroj, urednik domače rubrike ga prečita, meter ga izroči stavcu, korektor korigira odtis — iu uro uli dve nato je poročilo že tiskano v listu...
Atentat?
Ampak — mimogrede povedano: s lenii dopisniki je križ! ko hi gospodje vsaj enkrat videli obupani obraz urednika za domačo rubriko, kadar eita kakšen posebno originalen in z mastnimi ocvirki-uapukami zabeljen rokopis! Prav gotovo bi potem imeli usmiljenje / njim in si kupili Breznikov o slovnico ter se temeljito naučili slovenskega jezika...
Sapruiniš nazaj, je baš včeraj grozno zu-robanlil sicer lako mirni in dobrodušni gospod Domači, ki mu je slovenski jezik drug nad vse, »suprumiš nazaj ali re- nihče več slovensko ne /nu!?« In je lopnil po dopisu, ki je pred iiji 111 nu mizi ležal, slovnično iu pravopisno ves /muličcii in ubog. p- tako .sveto ogorčenostjo, da je njegov kolega ves prestrašen in bled i/ sosedne obe planil: /.1 božjo, kaj pa je? \li je kdo Ivomho vrgel?« — — —
Reporter
Ampak zdajle pozor!
Tek! (ek! tek! — jo nekdo z gibkimi koraki drobni po .stopnicah navzgor...
kdo je to?
Slugu, ki 1.1 hip luiš 11:1 hodniku stoji In žepno uro nuvija, prisluhne in mu lomu rito zabrunda: Aha, gre |m že spet kakšen fantek kotičkovegu stričku obiskal...«.
Pu se mož temeljito moti. Nihče lic prihaja ✓ tej uri kotičkov egu stričku obiskat... Oni. ki jo po stopnicah z drobnimi koraki reže, res ni noben velikan ali trehušiiik, atnpuk fantek pa tudi ui več. Saj ima ze brke poti nosom pro-sim v as. in cigareto v ustih — — holuj, tako r<vain rečem, ljudje božji: to ne more biti nihče drugi kot velevužitu oseba gospodu reporterja!
In je v resnici on — kolega rc|x>rtcr, po telesu res bolj šibek in drohun, po duhu in vrlinah svojega reporterskegu peresu pa velikan. \ se obvlada s svojim prožnim znanjem in spominom, vse ukroti s svojim niibrušcnim jezičkom, vse izvoha s svojim d resi ra 11' 111 nosom. nič ni' uide njegovemu tankemu sluhu, njegovim bistrim očem. vse si n|m napisati, kur kdo le hoče od njegu: od i/brušenega političnega uvodnika mimo dnevne senzacije do bojevitega polemičnega članku — iu šc Kaj. Njemu jc časnikarstvo tnkorekoč že v krvi. Gorje mu. kogar on uu svoje krvoločno pero natakne!
1'rva njegova pot je v sobo urednika zu do-mačo rubriko, lam se med njim in gospodom Domačim razvije tale lukonični pogovor:
On (z važnim poudarkom): Pozdravljeni!«
Donmei (kakor senčnik nad svetiljko sklo-/1 jen nad pisanjem): ■ Rog živi!«
Ou (parkrut nemirno premeri sobo, potem pa iz podullovljeuega molka mnogo obetajoče zakušlja): llkm!«
Domači (ga srepo ošine izpod oči): \o. je kaj novega?«
On: I n fejst šlager imam že!«
Domači (ravnodušno): ...?«
On: Avto je treščil v tramvaj...«
Domači (omalovažujoče): > No, in...?«
On (zmagoslavno): ».... odletelo 11111 je kolo!«
Domači (zazdehu): »Je (o vse? Nič posebnega!«
On (se ponosno vzravna): Poleni imam še materijul za lepo socialno sličico...«
Domači (se /.a hip izlušči iz svoje brezbrižnosti): Io sc pa že lepše slišj. Ampak dobro napravite!«
On (samozavestno): »Veste, da bom!«
Domači (grehe po spominu): Ja, pa kaj sem še hotel reči...? — Kaj pu umetniška razstava?«
On: Brc/ skrbi! Imam kritično poročilce že v glavi . . .«
Domači: >.... ampak nu papirju še ne!«
O11 (se ne da ugnati): >Potem imuni še ene par uotičk ...«
Domači: »No. upajmo, da boste do noči že kaj /mazali skup,«
On: »Čez pol urice dobite vse!«
Domači: »Pa nu občinsko sejo ne pozabite jutri in na protestno zborovanje Društva delo-žirancev in na predavanje dr. Gofljača zvečer in nu intervju / jubilantom Sivobrudnikom in... in...«
O11 (hrabro izboči prsi): Bomo že naredili! Saj imam že ves materija! zbran. Pozdravljeni!«
Domači (očetovsko dobrohotno): 1'a srečno raj/o, 110!«
In šviga potem kakor mišji repek /da j sem zdaj Ija. i/ sobe v sobo, od telefona do telefona, od rešilne postaje do bolnišnice, od socialnega urada do liorze dela. od mestnih od-gonskih zaporov do policije — povsod ga je rlovolj, vsevprek brska, slika in poizveduje: »Imate kaj zame?« — —
Informirati čitatelje o vsem. kur se v Ljubljani dun za dnem novega, važnega in zanimivega zgodi — to je naloga reporterja. Reportaža ie bistveni dal časopisa.
V sobi pisalnih strojev
lako iititovorjen / najrazličnejšimi informacijami privihra kakor kraška burja v sobo, kjer že zgovorno ropočejo pisalni stroji -'Rc-iiiingtoii«. I riumph in I ndcrvvood . kakor tla se kregajo ali polemizirajo med seboj... Pri prvem tipka g. Gospodarski s .suhoparnimi milijonskimi številkami opremljene članke s takšno lahkoto in prožnostjo, kakor du bi humoreske ill dovtipe stresal..., na drug stroj piše urednik Mladega Slovencu« in rezervni Slovenčev« reporter (njegova specialitetu: izmišljene senzacije, zulrkljive kozerije, genljive socialne slike, opisi pogrebov, apeli 1111 solize etc.) svoj novi Oprostite, ampak... . pri tretjem pa športni referent diktira gospodični strojepiski svoj umotvor: senzacioneliii športni »beriht« o razburljivi tekmi med ljutimu r i volom ti Žo-gobrc : Nogobrc. (Mimogrede povedano: Športni iu Mladinski sc /uradi tega nesrečnega športa, ki je prvemu alfa in ornega življenja, drugemu pa kult brutalne sile — gledutu kakor pes in mačka ...)
Alu, proč od stroju! /.daj boni pisal ju/.!« mogočno /raste do stropa reporterjeva postu-vica in hlastno potegne šop počečkunilt papirjev iz žepa.
Iu res ue kaže drugega: ubogati ga je treba, samozavestnega kolego reporterja, ubogati, kajti so njegove reči pač zmerom nuj važnejše in tudi pri gospod 11 Domačemu imajo prednost...
Alu, fant, bova tipkala!« ko j nato pokroviteljsko oblastno zagrmi nad arhivarjem, ki s kopo časopisov in revij pod pazduho im|M>-/untno stopi v sobo in ki |x>leg drugega dela tudi važne posle strojepisca opravlja. I11 tipkati vam Strojepisni zna! Ji' takorekoč neprekosljiv virtuoz na svojem RpmingtouiK. Ruzne senzacije in vesti, ki mu jih reporter na ušesa diktira. mu kur skačejo izpod gibkih prstov na |Mtpir... In kur je glavno, i/borno Vam je podkovan v slovenščini. Niti oddaleč si- ue da primerjati z ono farno/no gospodično, ki je nekoč po diktatu namesto »pleliuk občutek« — »p I e It 11 a t občutek« in namesto »sem se iu-fortnirul« — sem se u 11 i t o r m i r u I« / najtesnejšim obrazom na svetu napisala...
/a prvini poročilom, ki ga reporter /diktira, sledi drugo. 1111 pr.: kurumliol med neroplanotii in iivtoinohilont; potem tretje: požar v mestnem rezervoar ju; potem četrto: beraču I.nčeiipergur-ju ukradcitti klobasa — in šc mnogo, mnogo lega... Poučnega ill zabavnega, žalostnega ill v eselega.
In ga sredi najutijiieješga <lela nenadoma pokliče telefon:
Malo. tukaj rešilna postaja! še nekaj imamo za vns: pretep v Oštarijski ulici. Izzivač in pretepač Orkaluj jo je dobil s korohučem po glavi. <lu se je ruzletel na dvoje...«
Hej >o r ter (ves v svojem elementu): Kuu«j? Ruzletel se je? Intcrcsuilteii slučaj!«
Rešilna postaja: »... namreč korobač, ne pretepač!«
\ tako!«
In mora ul>ogi reporter pustiti začeto delo ill dirkati nu vso supo nu kraj nesreče, du s strokoviijuškim oče-oni ugotovi dejutiski položaj ...
Iu ko ima slednjič vsa poročilu natipkana, jih triumfalno izroči gospodu Dgutačeiiiu v nadaljnje obratovanje.
V uredniški stavnici
Stavnica je važen sestavni del uredništva. Brc/, nje bi bilo delo uredniškega aparata — takorekoč vsebina jrez ogrodja, slika' brez. okvirja, ptica brez peroti... Ona šele da s svojimi tehničnimi vragolijutiti — končno obliko in i/raz, življenjsko silo in pomen plodovom uredniškega duha. Dobršen kos uredniškega življenja se nagibu čez njen prag. Zato bi bilo krivično, če bi kar tako, brez prijaznega pogledu mi brez prijateljske besede mimo nje šli. Klobuk do (nI pred stav uico!
Dolga vrsta jeklenih |K)šasti-strojev nuni s trdimi /obmi-tipkaini rezko zuškrtu naproti. Zu njimi sedijo postave, ki pritiskajo na tipke kakor ua klavir — pu jim samo kovinsko cno-/vončno in monotono izpod prstov poje.
To so strojni stavci. Krivuljaste tačke uredniških rokopisov pretvarjajo na strojih v gladko zravnane svinčene črke-vrste. Kakor srebrnike jih čurajo iz temnega osrčja mehanizma v beli dan... \ kakor je njihovo delo zanimivo in ttvuževano povsod, zavidanju vredno ni! I a,kole dan za dnem, v ečer za večerom, noč za nočjo v zadušljivi stavnici sedeti in vrtati z očmi po hieroglifih rokopisov (oprostite, saj že popravljam: med rokopisi so seveda tudi častne izjeme!) ptič ni noben užitek. In plin in svinčeni prah, ki ga vdihavajo vase, sta tucli vse prej kot zdravilni balzam za njihova pljuča in grla... Poleli se namesto v votli — kopljejo v znoju, pozimi pa so njihova razgreta telesa stalno izpostavljena prehladu. Kratkomalo: trdo in pošteno je zaslužen kruhek, ki jim ga režejo delodajalci!
Strojni stavci, zastopniki črne umetnosti, so železna opora uredništvu, so tista tvorna sila uredniškega aparatu, ki 11111 daje impulz in pogon. Uredništvo je v tem orjaškem organizmu — možganski centrum, strojni stavci so mu — srce-gibalo, njihovi stroji pa — pljuča, skozi katera zadiha Slovenec« v svet.
Ampak pojdimo dalje!
luni v kotu jc liii/.o, nakopičena / rokopisi in krtučnimi odtiski. Prestol mojstru faktorja ...
Ura bije *>.
Drsajoči koraki mi hodniku. Vratu v stavnico se s pregliišiijočim Iruščein otlpro iu noter prllomusti — medved? Ne! G. Domači št. 2 s šopom rokopisov v rokah. Nn pol zu šalo, na pol zares mogočno zagrmi v pozdrav: Rog živi pošteno rokodelstvo!« in slovesno izroči faktorju vsekrižem počečkanc in / rdečim svinčnikom zaznamovano liste. 1'aktor / veščim oftesom pre-inotri vrsto strojev kakor general svojo strumno čelo — iu že vidi: tam nekje \ zadnji vrsti je stroj, ki jc že vse no/obal. vse prebavil... Iu brž steče Ija in vrže nenasitnemu požeruhu nove hrane... Iu ima zduj stavec, ki je stroju zvest čuvar, spet delu v izobilju: rokopis za
rokopisom preuiišl^ono in skrbno vtika zohu-jočemu lakolnikti v žrelo...
lako prihajajo po vrsti vsuk dan: Domači št. I. Domači št. 2. Glavni. Uvodni, Kulturni, Poučni, Zabavni, Gospodarski... Vsi nosijo šope rokopisov v roki. \si /ugotavljajo faktorju, du .se za stavek strašno mudi, kajti ura lomljenja je blizu... Faktor pa se veda čuruti ne znu.
Večerni in nočni telefoni
Ob 0 pa se začne diktatura telefonskih zvoncev, kakor za stavo dirkata telefonista i/ celice v celico, si natikata slušalke na ušesa in stenografiruta, stenogrufirata ...
Na vrsti jc najprej sprejemanje« Maribora. luni ima Slovenec« svojo največjo podružnico. šef te podružnice, dr. Vutovec, je urednik, reporter in telefonist v eni osebi. Vsak dan znova obsuje? uredništvo s takšno ploho novic, dii se g. Domači kar načuditi ne more, kje vse to stakne ...
telefonist diktira stenogrutirano poročilo strojepiski, strojepiska izroči natipkano poročilo g. Domačemu, g. Domači ga bere, črta, |m>-prav Ija, se jezi, ponese v stavnico — vse gre zuova isto pot...
A nad vsem bdi noč iu dan strogo oko državnega cenzorja z rdečim svinčnikom v rokah ...
Potem pa pride ono, kar docela zaposli gg. Politične: politične vesti iz Zagreba in Belgru-du in nazadnje — ob pol 12 |M>noČi — poslednje zunanjepolitične vesti / Dunaju. Ko jih Poli-
1 vati Rakovec:
Jeseni leta 190:t je odložil msgr. Zupančič predsedstvo KTD, obenem z njim pa tudi društveni tajnik, prelat dr. Lesar, svojo funkcijo. Na čelo društva je stopil stolni kanonik, šef-urednik A. Kalan, zu tajnika pa je bil izvoljen tedaj stolni vikar L. Smolnikar. Tu dva gospoda sla prevzela nelahko nalogo reorganizacije uredništva in uprave Slovenca- kakor tudi ostalih naših časopisov. V uredništvo Slovenca so povabili dr. E. Lampeta in Ivana Štefeta, ki sta bila dotlej sihiio solrudnika pri listu, in Franceta Kreni-žarjn, ki so mu tedaj niti sanjalo ni, da se pripravlja za časnikarsko službo na Goriškem, ki jo je opravljal do vojne. Ko je prišel ob prevratu od vojakov, se je vrnil k Slovencu . Z upravo sva se pa jela ha viti z gospodom tajnikom Smolnikarjem. Potovala sva v Celjvec, Gradec in 11:1 Dunaj, da sva pri upravah 011-dolnih velikih časopisov študirala razne sisteme in naprave. Po povralku v domovino sva pričela s podrobnimi pripravami, oprem.t. li-skovine ild., z novim letom 1901 je pa pi č'?l na vsej črti delovati novi aparat. Kot nova pisarniška moč je vstopil lakoj spočetka pokojni Ivan Loboda, dotedanji uslužbenec K.r.jl. knjigarne, mož izrednega spomina, ckspedic j-fcka dela pri Slovencu pa je prevzela gospa Kranja Šlefe, dočim sta gdčni Bohinčevi oskrbovali lista Domoljub in Bogoljub«. Službo sluge je prevzel t Josip G r oš 61 J.
Število naročnikov je naraščalo od meseca do meseca, dvigati se je pričel dotlej neznatni oglasni del, radi česar je delo tako nara-.lo, da smo morali nastaviti neve moči. Poleli I ;!a 1905 je vstopil v službo g. Rado Debevee, gcjenec Mahrcvega« zavoda, začetkom lela 1000 gdčni Ivanka P elričeva in Julija P r o -senčeva, za njima pa gdčni Roza Kna-felc, ki se je po nekaj letih onio/.ibi v Zagreb, iu Julija Ser še, ki so deloma iz> "sevale pisarniška, deloma pa ekspedicijska dela.
Dosedanji upravniški prostori .so pistoii pretesni, Čeravno smo za upravo že davno okupirali polovico prvega nadstropja, in presolili smo del uprave v prvo nadstropje dvi,'iščneua trakta, kjer sla dotlej stanovala gg. kaleliet Mlakar, oziroma prof. dr. A. Karlin, v prostore, v kolikor jih ni zasedlo uredništvo >Slo-venca«. Na novo smo sedaj mogli sprejeli v službo g. Franca P e t r o v c a , ki pa si je že po enem lelu izbral drug poklic, ter gdčni Ivanko Znidaršič in Gabr. Hala n t. V isti dobi je bil sprejet za drugega slugo Matevž Logar.
Mod leni časom se je pa že dvigala .iova palača Jugoslovanske tiskarne in ko se je uprava jeseni 1908 preselila v nove prosto:e, je mogla dali mesto g. tiskarniškemu uradniku Mirku Španu za računska in knjigovodska dela ter korespondenco, m g. Jos. Hrenu, ki je nadomestil odišlega g. Petrovca in se pozneje posvetil duhov, poklicu. Nasledoval 11111 je g. 0. S c h i 11 e r. Skoraj istodobno smo sprejeli gdčno Antonijo Cerar in s tem docela popolnili upravni in ekspedicij: ki aparat.
Krog naročnikov se je medtem pri vseh listih tako pomnožil, da smo se morali ozreli po večji adresirni napravi. Nabavili smo takrat najmodernejše Success-stroje, ki so nam znatno zmanjšali nabavne stroške za . Slovenčev« naslovni materijal in ki jih je šele po dolgi 15 letni rabi nadomestila sedanja Adrema-na-prava, ki tiska naslove za vse tri časopise.
V letu 1912 je prevzel službo upravnika in posebno evidenco »Slovenčevili naročnikov g. Franc Ferderber, »Domoljubovlh: pa g. Franjo Schoff, ki pa je žal moral že sredi svetovne vojne k vojakom in je umrl radi dobljene rane poleti 1918. Kot korespondentinja in upraviteljica je vstopila ob novem letu 191:? gdčna Minka Š pa nova, začetkom svetovne vojne pa g. Franc H r a s t n i k , .sedanji vodja podružnice na Miklošičevi cesii, in gdčna Minka R e p 11 i k o v a , ki je stregla strankam in vodila »Bogoljubovo kartoteko do svoje poroke v letu 1929. V lelu 1910 je umrla gdčna Emilija Lapajne po zelo mučni bolezni, dne 2,S. avgusta lili!) pa po daljši bolezni gdčna Amalija Uohinec, katere 25 letnico službovanja smo slovesno praznovali v maju 1914 pri božjepolni cerkvi v Crngrobu. V tej dobi je bila v naši službi t udi gdčna Franja Svetli 11 o v a, ki je do svoje prerane smrti vestno vršila svojo nalogo,
lični do dobra izbrusijo in opremijo z učinkovitimi bombnimi naslovi, jih izročijo mogočnemu g. ineterju, ki je po odhodu faktorja tuko-rekoč nujvužnejša osebnost v stavnici. Že njegova orjaška postavu ti zbuja strah in respekt, ktij šele njegova spretnost in iznajdljivost pri lomljenju. Iu tu njegova terminologija! »šlogur«, ujnšpoltig«, »cvajšpoltig« ... Kako strašno učeno in imenitno se to sliši!
Prva izdaja »Slovenca« je končana!
Zlomljene strani romajo v stereotipijo in odondod — vlite v upognjene svinčene plošče — do poslednje postaje: k rotacijskemu stroju. Rotacijski stroj, čudo vseh tehničnih čud, se zdrami, zabrni — in gosta ploha natisnjenih izvodov že dežuje i/, njega... Prva izdaja »Slovencu« je končana!
Kolporterji, ki že pol ure in več prežijo v veži, pograbijo vsak svoj šop tiskanih izvodov in se kakor maratonski tekači razkrope po mestu. Tiskalniški avto pa oddrdra na kolodvor, da dohiti polnočni vlak, ki zjutraj preplavi s Slovencem« vso štajersko deželo.
Druga izdaja »Slovenca« sledi, ko se polnoč že močno v spočetje novega jutra nagne...
Tako nam stroji dun zu dnem brnijo svojo enozvočno pesem, včasih svetlo, včasih mrko, tako gre ritem času v večnem krogotoku mimo
nas.
Po odhodu g. tajnika L. Smolnikarja na
novo službeno mesto jo po dajjšem inlerregnu prevzel Io mesto Sedanji stolni vikar iu Domoljubov« urednik g. Fran Zabret, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami globoko posegel v uredniški iu upravniški ustroj iu uresničil mnogo lepih načrtov. Zal Je moral tudi ta gospod na drugo službeno nieslo.
Gdčni M. Hribar in E. Z i r k e 1 b a c h sla vstopili v lelu 1916, oziroma 1917; več let je službovala pri Slovencu ludl gdčna Albina Kesslerjeva, Anica Zulelel, Ivanka N a m 11 t o v a , Regina To m u ž i č, M. Kalan ter g. Ivan Martelanc in še nekaj drugih gospodov in gospodiien s krajšo dobo. Dobro lelo pozneje je vstopil g. Josip R 111 a r, ki 11111 je poverjeno nadzorstvo v ekspediciji iu delo s kolporterji. V zadnjih letih so prišle v upravo gdčno F. Arhar, A. Ravnikar in štef. P r i m č e v a, v oglasni oddelek pa gdčna A. Kol m a n o v a.
Do pred par leti je zvozil skoraj vsega Slovenca« na pošto z ročnim vozičkom Lojze Markovič, v zadnjem Času pa mu izdatno pomaga šofer in ekspedilor Jos. T r l n i k s trikolesnim avtomobilom.	' . . ' *
V	novejši dobi je ustanovil SlovW&< svoj propagandni oddelek, ki mu načeluje
Domoljubov urednik g. Jože K oš i ček in fcla tu 11 poleg g. Fr. Straha prideljeni to gdčni A. Zala rje v a in Greti Trtniko-va, in pa oglasno-propagandui oddelek pod vodstvom g. Ivana P o d b e v š k a.
Knjigovodski posel Slovenčeve uprave vedi s priznano spretnostjo g. Ignacij R r u u d -s te te r.
V	zadnjih lotih je dobil »Slovenec« ponudnika v »Slovenskem listu«, ki je izhajal ob ponedeljkih in ki se je pred dvema letoma prekrstil v »Ponedeljaki Slovenec«. Ta list upravlja in obenem vodi statistiko kolportaže gdčna Novakova, ki menjaje z gdčno M a r e g a oskrbuje tudi službo pri hišni telefonski centrali.
Pri nočnem ekspedicijskem poslu je to-časno v službi redno petero moških moči pod N a n u t o v a , Regina T o 111 a ž i č, M. Kapa dve moški in ena ženska moč.
Prezreti ne smemo tudi naših pridnih in-kasantov g. Iv. š u s t e r š i č a in g. O s t e r -č e v e ler vestnih dostavljalcev , Slovenca«, 31 po številu, med katerimi se odlikujeta po svoji 30 letni vestni službi Ivanka M oh ar in Margareta Starina, in pa naše Ančke in Urške, ki skoraj polovico svojega življenja skrbita za red in snago pri upravi.
K sklepu naj še omenim naše podružnice po deželi. Vsem prednjači najstarejša podružnica mariborska, ki je po zaslugi prvega vodje g. Mih. Bobe k a in sedanjega upravnika g. dr. Fr. V atovca dosegla v primeroma kratki dobi naravnost krasne uspehe. Podružnico celjsko vedi sedaj g. A. Kuhar, ono na Jesenicah gdčna Tončka S a v i n š k o v a ; posle novomeške podružnice vodi gdčna A. Čeli o v a, trboveljske g. Jordan, ptujske pa g. 0 s e 11 j a k.
ISlfSISilBBIZIBaBnaBRHffl^SaRBHBHB
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških KJ V^1 in igrafnih vozičkov, triciklji, razna novejša. dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki tranko.
Tribuna1 F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191
amiumf mfw« iiimiiiihm m—— ■!■■———
Cenjenemu občinstvu se priporoča saditev grobov in družinskih grobnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v zalogi visoke in nizke vrtnice različnih vrst. kakor tudi luvorjc in druge rastline
Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar Sv. Križ-LJubljana. Telefon 27-89 Cvetličarna Sv Petra c. 33. Telefon 26-54
Velika zaloga svežega cvetja, kakor tudi drugih rastlin, šopkov, vencev in različnih aranžmajev.
Uprava »Slovenca" nekdaj in sedaj
MLADI SLOVENEC
Zdiivko Ocvirk:
Kdo pojde?
Kdo poj<le nocoj potovat z menoj v mesečini —
da bo slišal šepet, skrivnostno zajet v tišini,
da bo čutil skrivnost, ki noči je gost, kjer snuje,
da bo v vsemirju sveta zasledil Boga, kjer domuje.
Venceslav VVinkler:
Zgodba o pastirja
Najprej je bil Bog, potem gora in planina ln pastir, gospod se je pa rodil šele nazadnje, ko je bilo že vse pripravljeno zanj. Kaj bi gospod — dete nebogljeno — na tem svetu že takrat, ko še ni bilo tnehkih pernic in lepih hiš!
Ko se je pa pastir rodil, mu je Bog odde-lil zemljo in mu rekel:
»Te planine so tvoje, ta drobnica, ta gozd in gora in gorski potok in planina nad teboj.«
Pastir se je lepo zahvalil, kakor se spodobi, šel na svojo zemljo in pasel drobnico dolgo vrsto let. Bil je zadovoljen in srečen. Nad njim je gorelo prosto nebo, zemlja okoli njega je cvetela, sploh je bilo takrat dobro.
Potem se je zgodilo, kar je vsem znano.
Deset let, še več, se ni upal nihče v planino. Pastir je živel v miru in ga ni brigal dolinski svet. Takrat se je pa že rodil v dolini gospod. To je bil posebne sorte človek, tak z mehko kožo in lepo obleko. Pa strašansko radoveden je bil ta človek. Večkrat je z muko preplezal skale in rekel:
»Tukaj je lepo, to je moja planina.«
Pastir se je začudil, ko je slišal tako besede, rekel pa ni nič.
Gospod je pa postajal zmerom bolj učen. Naenkrat se je spomnil:
»Ta drobnica je moja. Ze od nekdaj je moja.«
Pastir se je moral udati.
Potem so prišli drvarji. Zarili so se v gozd ln začeli sekati najlepša drevesa.
»To je vse moje!« je rekel gospod.
Tako je bilo.
Potem se je pastir umaknil v goro, Samo tri revne kožice je še pasel. Ko pa je nekoč . brskal med kamenjem, je našel zlato pa srebro Vesel ga je pobral in nesel gospodu.
»Tudi to je moje,« je rekel malomarno gospod. »To se vendar samo ob sebi razume.«
Ob gorskem potoku so napravili žage.
Tako se je zgodilo, da je ostalo pastirju santo še nebo.
Sčasoma so ga pregnali še z vrha gore. Tam zadaj, kjer so bili prepadi, tam se je ustavil. Niti besedice ni zinil.
Na vrhu gore so postavili izletniško kočo.
Kaj ni to lepa zgodba, ljubi moji? Bog ve, kolikokrat sem jo že slišal, a prav do konca nikoli. Saj s takim pastirjem se res ne more nič posebnega zgoditi. Le to še pomnim, da je imel boter Cvim zmeraj pipo v ustih, kadar jo je pripovedoval in da se je na koncu globoko oddahnil:
»Da, da, vidiš, tako je na svetu!«
Lahkomiselni fant. ali ne vidiš, kako tenak je še led? Zdaj vendar še ni čas za drsanje!«
Janezek se je obrnil in svojeglavim odgovoril: »Zakaj pa ne?«
Komaj pa je te besede dobro izustil, že je pod njegovimi nogami nekaj rezko za hrošča 1 o. Led se je udri...
Janezek je zakričal, da je šlo skozi mozeg in se hotel rešiti z naglim skokom na breg. Toda bilo je že prepozno: razpoka v ledu ga je potegnila vase — in Janezek bi bil utonil, da ni tedaj planil oče k njentu in na z velikim naporom in nevarnostjo za lastno življenje zvlekel iz vode.
Srtcifno muca
Bila je deklica, ki se ni hotela nikoli pošteno umiti. Raje je hodila umazana okrog.
Kadar je zjutraj vstala in jo je tnama odvedla k umivalniku, se je rntergala na ves glas. In ko je mama potegnila z mokro brisačo čez njen obraz, se je držalu tako obupno, kakor da jo kdo iz kože dere...
Nekoga dne se je zopet na vsa usta drla in se ni hotela umiti. Mama jo je prijela za roko in jo odvedla v kamrico, kjer je na stolu čepela muca. Pravkar se je bila predramila iz lepih sanj in se z jezičkom skrbno lizala po gobčku, po tačicah in po vsem telesu. In kjerkoli je bilu njena dlaka razinr-šena, si jo je lepo pogladila s tačico.
»Ali vidiš,« je dejala mama, »kako snažna je muca? Ko zleze s svojega ležišča, se umije. Najmanjše nesnage ne trpi na sebi. Sramuj se pred njo! Muca je žival, pa tako pazi na snago, ti si pa človeško bitje, pa se tako vode bojiš. Najrajši bi umazana kakor dimnikar hodiln okoli...«
ln je zanikrno hčerko res postalo sratn, ko je videla, kako skrbno si muca snaži telo. To je bolj zaleglo kakor vse materine karajoče bosede in njena šiba. Poslej je kar tekmovala z muco. kdo od njiju l>o l>olj spreten in marljiv pri umivanju...
ZA BISTRE GLAVE
Zakaj pa ne?
Janezek je imel nesrečno navado, da je ugovarjal mami in očetu, če sta tnu kakšno reč prepovedala, vedno z enimi in istimi besedami: »Zakaj pa ne?«
Če je očka dejal: »Janezek, tako majhni dečki ne smejo segati odraslim osebam v besedo,« je Janezek brezskrbno pristavil: »Zakaj pa ne?«
Ce je mama dejala: »Janezek, kadar je človek vroč in poten, ne sme piti mrzle vode,« Je Janezek takoj zablebetal: »Zakaj pa ne?«
Bilo je nekega dne pozimi. Vaški bajer se je kar čez noč odel z gladkim, kristalno svetlim ledom. Ker pa mraz še ni bil tako hud, je bila ledena skorja še zelo tanka «in rahla.
Janezku ni dala žilica miru toliko časa, dokler se ni zmuznil z drsalkami pod pazduho iz hiše in jo mahnil proti bajerju. 'lVda motil se je fantič, ko je mislil, da ga pri tem nihče ne opazuje. Oče je zaslutil nesrečo in se neopaženo splazil za njim ...
Janezek si je ročno nataknil drsalke na noge in veselo stopil na led.
Ves prestrašen je prihitel oče za njim in zakliral s svarečiin glasom:
>Janezek, aH nti ne greš hitro z leda!
Ker ni hotel papati, mu je začela mama lepo prigovarjati.
Toda mali Petrček se ni zmenil za njen opomin. Mama ga je tedaj grdo prijela za glavo in ga pitala.
Ker pa mu je preveč napolnila usta, je vse zopet bruhnil nazaj v mamo...
Pri nas imamo tudi takega PetrČka.
Za nagrado je bila izžrebanu M. (i. v Novem mestu. Dobi knjigo »Mala trojka«.
Kazen teh treh so napisali k slikam zanimivo besedilo še ti-le: Marjan Koželj, Helena Požlep, 1 z o Jovan, Franc Strniša, Marija Vesai, Z v o n k o K r o f 1 d t in Ludvik Kos.
Upoštevali smo samo rešitve, ki jih jp Kotičkov striček prejel do četrtka.
Navdušeni h r botazec
Zgodbica brei besed
1.
Zgodbica brez besed
Rešitev:
Spinača. pravijo, je zdrava za otroke. Teta Mina jo zato pridno kuha malemu Tončku vsak dan. Tonček pa je špinače že do grla sit. Nevšečno je |>ogledal telo Mino, ki mu jo je pravkar zopet prinesla velik krožnik...
Hrabro »e upira in stiska usta skupaj, p« vse nič ne pomaga; tetn Mina jc močnejša od njega. S silo mu Unči neljubo jedačo v usta...
»Le počakaj!« si na tihem misli mali nepridiprav. In namesto da bi *pinačo v svoj želodček pospravil, jo cbdrži v ustih...
»Ph!« nenadoma napne lifika — in kakor da je eksplodirala bomba, se vsuje prestrašeni teti Mini v obraz vsa špinača, ki jo je malemu nepridipravu v usta stlačila ...
Nehaj drugih rešitev
M. N. v Novem mestu:
Mama sili otročička: usta svoja naj odpre; dala mu ne bode cvička, mlečno kašo naj poje!
Proč se obrne, grdo gleda fantek — kaša ni mu všeč. Mama od jeze vsa je bleda, potrpljenja nima več.
Šiloma ga k sebi stiska, žoka kašo v usta mu; fantku v grlu se zapiska — mama se ne da miru.
Vsaka sila se maščuje. Mami slabo se godi: fantek kašo ven izpljuje, ji obleko pogrdi...
Mira Bizilj, učenka (?) razreda v Ljubljani, Pred škofijo 14:
Mlečno kašo polno skledo skuha mamica za Bredo.
Breda prstek vtakne v usta: »Raje naj jo muc pohruslaU
Breda moja. le še malo sladke kaše je ostalo — ah, kako diši, diši... Enkrat ustka šo odpri I«
Bredici pa je zadosti leh dobrot je in teh sladkosti; en, dva, tri! — in kašo vso pljuskne, jojme, v mamico...
Janez Ovsec, učenec (?) razreda v Ljubljani:
Mamica je vzela malega Petrčka v naročje in ga začela pitati.
4.
Halo, otroci l
I »tuhtajte in napišite k tem slikam primerno besedilo. Najboljši spis bo nagrajen.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, dne 20. oktobra, na naslov: Količkov striček, uredništvo »Slovenca«, Ljubljana.
Bog skrbi za vse
Na obronku gozda leži velik kamen. Nešteto ljudi je že šlo mimo njega- a nihče še ni pomislil, da je pod kamnom vse polno majhnih stanovanj in drobnih bitij.
Kdo pa domuje pod kamnom?
Dva lepo zelena martinčka, družina deževnic in nebroj drobnih hrošče v
Srečno in zadovoljno živijo lani. Ne poznajo medsebojnega prepira in sovraštva. Varni so pred dežjem in viharjem in tudi pred sovražniki.
Ko zakraljuje starka zima po deželi, ode-ne kamen z mehkim snegom kakor s toplo pernico. Mali prebivalci pod kamnom se pogreznejo v globoko spanje in spijo vse dotlej, dokler jih srebrn klic pomladi spet ne prikliče na dan.
Takrat oprezno pokukajo izpod kamna in
če so sončni žarki že dovolj topli, napravijo svoj prvi izlet v božji svet. Poiščejo si hrane in ko s.i potolažijo žoledčke, zlezejo spet tiho in zadovoljno v svoj skromni domek nazaj.
In komu se imajo zahvalatiti za to srečno, brezskrbno življenje tam spodaj?
Zahvaliti se imajo ljubemu Rogu, ki skrbi tudi za najmanjše živali pod zemljo in pod kamni.
STRIČKOV KOTIČEK
41KI Dragi Kotičkov striček! Ste večkrat sem Ti mislil,-f pisati, pa saj veš, koliko je sedaj dela na polju. Doma sem v prijazni vasici Zagradec. V bližini je ftoštanjski grad. Iz vasi do šole in farne cerkve v Žalni je |>ol ure daleč.
Na našem vrtu imamo hruško. Sadov ima malo, ampak ti so žlahtni. Ce prideš, jih dobiš košarico. Samo to Ti moram reči: nikar ne pripelji Požgan-čevega očeta s seboj. Dni bi še hruško podrli, ko so tako nerodni.
Te nazdravlja Marija Ka s t e 1 i c , učenka 111. razreda v Žalni.
Draga Marija! No, če si pa tako pridna deklica, da že kakor kakšna odrasla ženska mami in očetu na |mlju pomagaš, potem mi pa res ne kaže drugega, kakor da Ti moram oprostiti. Zamujenega itak ni bilo nič. Si mi pa pisala zdaj — in stvar je v redu!
Hruške jaz močno obrajtam. Posebno še takšne, ki so žlahtne kakor vaše. Ampak Te vprašam: po kaj naj hodim k vam, ko vem, da si medtem že hruške sama pohrustala? Požgančev oče tudi niso tako neumni, da bi šli prazno hruško trest. Oni se samo v kakšno jiolno hruško tako »nerodno« zjiletijo, da jo poderejo — torej le nič se ne boj, vaše hruške ne bodo podrli!
Bog Te živi, vrla poljska delavka 1 — Kotičkov striček.
41(1. Dragi Kotičkov striček! Že dolgo Ti nisem nič pisala. Rada bi vedela, kako se Se kaj imaš. Zdaj hodim v četrti razred. Moja učenost je že zelo velika. Saj veš, koliko novega se čloivek v čel rtom razredu nauči!
Tu na Vranskem imamo zdaj lepo. Gospod kaplan nam je ustanovil Marijin vrtec. Učimo se peti razne lepe pesmi. Tudi igrico smo ie imeli (Te-reziu Jezuse'»-k). Drugače je vso pri starem.
Srčno Te pozdravlja Tvoja Angela Luk-in a n , učenka IV. razreda na Vranitkeni.
Draga Angela! Kako se kaj imam? Tako, tako, no — kakor se jiač more tnkle stari, utvolasi Kotičkov striček na tem svetu imeti. Naduha me tare, naduha in p4 revmatizem v žepu. Sem bil žc nekajkrat pri zdravniku, pa vse nič ne pomaga. Naduho, je učeno j>ovedal gospod zdravnik, naduho imajo itak vsi tnkile sturi ljudje, revmatizma v žepu na on ozdraviti ne zna. Z naduho, jc dejal, z naduno naj w kar lepo sprijaznim, zaradi revmatiana, je dejal, zarudi revmatizma p« naj sc obrnem na primer na španskega kralja ali na knVšncira drugega, ki ima cekinov ko pečka. Cekini, jc dejal, cekini so najboljše zdrnvilo zi»|M»r revmatizom v žopu... Takele, vidiš, mi jc natrobil na uho. Izvrsten zdravnik, kaj?
Marijin vrtec imate zdaj na Vranskem? In lepo prepevate in igrice prirejate? Saprlot, napredujete 7, ogromnimi kornkil Vidiš, kako je lc|>o, če zanese življenjska pot na deželo moža, ki mu je blagor otrok tako pri srcu. kakor je vašemu g. kaplanu. Le glejte, ncugnnnkc male, dn mu nc boste namesto veselja in zadovoljstva — žalosti in sivih las delale! Pa saj vem. dn ve niste takšne...
Lep po&Irav vsein! — Količkov stritek.
411. Ljubi Kotičkov «tri tek! Ko bi Ti rede).
kako se meni dobro godi zdaj, ko grozdje zori! Vsak dnn najmanj |>et grozdov poznbljem. Tudi Tebe bi povabila nn grozdje, pa vem, dn boš imel vse polno izgovorov, samo da Ti ne bo treba priti...
Pa da nc tuš mislil, da samo grozdje zobljem. Ti povem, da zelo rada v šolo hodim. Najraje rišem metuljčke in cvetice. I»n mladi junaki smo, vina ne pijemo, zato pn tako ra li grozdje jemo.
Pa Se nekaj Ti moram povedati. Gospodična učiteljica nam vsak mesec razdeli »Lurko<. Ali Ti poznaš ta otroški list. striček? Nc veš. kako sem vesela, kadar smem zvečer sanic križke napisati.
Prejšnji teden, ko je luna tako Ic^kj svetila ponoči, sem gledala z daljnogledom na luno. dn bi videla Požgančev ega očeta. Pa jih ni bilo nikjer. Mogoče so sc preselili kam drugam?
Iti še nekaj bi Te rada vprašala. Ali misliš, da mi bo Miklavž kaj prinesel? Teta pravi, da sem že prevelika, pa sem stara komaj devet let.
Torej če imaš rad grozdje, pridi kmalu, drugače bom vsega sama pozo bala!
Te lepo pozdravlja Anica Zupane, učenka III. razreda v Sv. Križu pri Kostanjevici.
Draga Anica! Grozdje je moj najljubši sadež na tem svetu in jaz nc bi izgubljal niti trenutka in bi jo kar koj prim.ih.il k vnm. Če ne bi bila s»tvar takšna, da imam zdaj grozdja sam več ko dovolj. In kakšnega grozdja — mhm! Takšnega groedja Ti še svoje žive dni nisi videla in jedla. Vsaka jagoda je debela ko buča in sladka, dn Ti popisati ne more to pero... In veš, kdo mi ga je poslal? Požgančev oče! Na luni baje raste takšno grozdje. Zdaj šele vidim, kako strašno lepo more biti Po-žgančevemu očetu tam gori! Je zdaj ros v nevarnosti ta moj kotiček, dn mu jaz nekega dne »adijo-zbogom!' rečem in odfrčim na luno...
»Lučkof poznani. Je čeden otroški list to in kar zasluži, da se tako navdušuješ zanj. Naj Ti kot prava božja lučka greje in razsvetluje srce in Te vodi po najlepših sle7.icah življenja!
Ce Ti bo Miklavž kaj pTinesol? Ja, le kaj hočete otroci vse od mene vedeti I Ali misliš, da sva si z Miklavžom tako dobra prijatelja, da vedno skup tičiva in si vse drug drugemu poveva? Nak, tako imenitna oseba pn le še nisom, da bi bil v Miklavževi družbi stalen gost! Ce ga pa kdaj srečam, ga povprašam, kako in kaj misli s Teboj. Uipam. da ga tako daleč že pregovorim, da Ti bo vsaj kakšno repo ali korenje prinesel, če žc drugega nič...
Pozdravljena! — Kotičkov striček.
y	381
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA
W"\ M	V % — ■ f i	m m m m f m	m v
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA
TELEFON 8TEV. 2067, 24», 2979
D. D. V LJUBLJANI (miklqšičeva cesta to)
PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad. Kranj. Slbenlk, Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, DJakovo. Split
Izvršuje v se bančne posle nafkulanfnefe
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržISčfh v tuzemstvu In Inozemstvu

99
SLOVE
SVETOV
jrtra^si&^TMrmimk .j
Naš domači zaravmk
M. D — 8. P. Sadje in želodčni katar? Želodčnih katarov samih je več vrst. S tem imenom se večkrat imenujejo še druge bolezni, zato je točen odgovor na tako široko zastavljeno vprašanje nemogoč. Kolika razlika je ludi med sadjem in sadjem, celo grozdjem in grozdieinl Saj vemo, da je ta grozd poln kisline, drugi je brez nje in 'sam sladkor. Pri nekaterih oblikah želodčnih bolezni je vsako sadje, sveže in kuhano, škodljivo, pri drugih sadui sokovi. Grozdni sok, dobro zdrobljeno ali mehko sadje ne škoduje. So celo take oblike, ki preuašajo s pridom kislo m trdo sadje. So pa tudi ljudje z zdravim želodcem, ki jim ne godi vsako sadje. Zato -e ne dajo pojaviti splošna vodila. Svetujem vam samo, držite se zdravnikovih naročil, ki pozna vas in vaš primer bolezni, če pa se zdravite sam na lastno pe-t, poskušajte, a počasi, z majhnimi množinami iu zelo oprezno, morda najdete pravo pot?
F. A. — Lj. Ribje ulje. kdaj naj se jemlje radi učiukovitosti: pred ali med jedjo ali po nji? Bistvene razlike menda ni. Svojim bolnikom naročam, da jemljejo to zdravilo, kadar jim je vlivanje bolj všečno Navadno pravim: po zaitrku in po južiui po eno žlico uii žličko, po razmerah bolnikovih.
A. Z. — Ž. Bolečine v križu in grozni krči v trebuhu ob golovih časih dajo misliti, dn je drobje v nepravšni legi, morda je ludi kaj drugega. Urez zdravniškega pregleda je pameten nasvet nemogoč. Sicer se čudim, da >e vam ljubi trpeti tako dolgo.
T. C. — G. Km vam curi (vi pravite ločit) prerud že jeseni, še bolj pozimi, ku imate opraviti t mrzlo vodo pri pranju itd. Gospodinjske rokavice iz gume vam vtegnejo že nekoliko pomagati zoper
to nadlogo (v
lune par du 50 Din, menda
jih dobite tudi po drugih večjih mestih), fte boli vam svetujem, da skrbite za tople noge, zakaj zveza med nogami in nahodom je po splošnih izkustvih ožja in krajša kakor med* rokami in nosom. Tudi je izvršba tega nasveta lažja in cenejša.
M. M. — Lj, Srčua napaka in šulska telovadba? Zdravnik vam noče več dali spričevala, da bi bil vaš otrok zavoljo srčne napake oproščen obve»ne telovadil ? Pameten mož je tisti inoj tovariš, ki hoče vašemu otroku samo dobro. Zadeva s rčiio n ko je namreč taka, da je treba bolniku « -min 1 tu i ju izprva mirovanja in da se mora bolnik varovali najmanjšega napora, dokler ne premine si, io vnetje ali druga okvara (pretegae-nje zaradi preuapora, poškodba radi udarca ali pmlea it I.). Potem treba začeti, oprezno in pod nadzorstvu u. z gibanjem, ki naj se počasi, a stalno stopnjuje. Ko sme otrok hoditi v šolo, se mu smejo kmalu ! »voliti tudi v šolski telovadbi običajne pro-- vaje. Ce nje .ivo srce prenaša navzlic napaki tnkšn•• napore brez pešanja, naj se otroku dovoli vsa iol>ka telovadba, ki se itak vrši pod nadzorstvom telovadcih učiteljev in učiteljic, ki pazijo, kako vplivajo napornejše vaje na posameznike ali p -smernice, V«ako drugačno ravnanje je nieliku-ženje iu /alo otroku kvarno iu Mcer v dvojnem pogledu. !• lennem in duševnem. V telesnem pogledu zavoljo ti .m. ker vsak ud in organ, ki ne deln dovolj, gine slaboten in okvarjen organ se popravi in •< repi ,-iino z delom, t vajo. umerjena in stopnjevano po pameti. S pametnim in resnim vajencem ( srninim."), s stopnjevanim gibanjem se dajo mnog" <rčne napake- popraviti do izginje-nja! V duševnem pogledu je za mladostnika po-
ebne važnosti razvoj brez hromilne zavesti, da je boleheu ali pohabljen ali sploh manj vreden ko vrstniki. Če se ta zavest vanj vsede, ne more biti več nikoli zdrav, tudi če telesno popolnoma okreva, m zavesi manjvrednosti ga spravi na pota. da izenači la resnični ali namišljeni nedoslatek na na čine, ki kvarijo njegovo živčno-duševuo klenost, ki ga nujno spravljajo i/, živčno duševnega ravnotežju. Kako naj tak pomehku/. nec živi v teh naših časih, ki uiso rožnati in nimajo rožnatih zarij?
I!. I!. M. Sc.-ti krii da vas močno teži? Zdravnik vam je ugotovil začenjajoče otrpevanjc žilja in priporočil mirno m zinemo življenje. Vi pa hočete še nekaj let delati, ker vaša življenjska naloga m Se končana, družiua ni oskrbljena. Sprašujete me, kaj počnite, da bo volk sit in ovca cela? lakih čudežev ne znam delati niti zase. Vem, da rja prej uniči orodje ali stroj kakor delo in raba. tudi če stn naporna. Vem tudi, da priprava ali cev iz gume ohrani svojo prožnost in vporabnost zelo dolgo, ako ie v rabi in delu. da pa brž zgubi prožnost. okori in poka, ako leži kaj časa nerabljena. Kako ustavite okorevnnte svojega žilja? Samo s pu nielno rabo, sumo z delom, ki je uulugate svojemu žilju. Žila je bistveno več kakor gumasta cev, žila -e z delom ne obrablja, marveč krepi in obnavlja in celo popravlja, ako je okvarjena. Moder človek hodi po zluti poti sredi življenjske ce-te ter se izo giblje prevelikemu naporu, še bolj pa popoluemu brezdelju. Glede prehrane ravna po pameti, po potrebi in samo toliko, kolikor rabi za delo, izo-giblje pu se naraščanju mrtve U'že, ki pomeni v vaših letih dvnkral kvarno obremenitev. Se bolj nuj se varuje onega prevelikega pritiska z duševne strani, ki tlači in ovira tele-no stran bolj ko tvarne škodljivosti, pretiranih -krbil Med pretirano skrbnostjo in lahkomiselno brezskrbnosljo je tista vedra mirnost duše, ki najbolj ohranja žile in daljša življenje!
I. J. K Ženin se vain kuja iu sicer zaradi ii.ršavosti, ki jo je sam hotel, ker ste se mu zdela Izprva predebela Kdo naj ustreže moškim muham, p ete ogorčena meni, kakor da sem tudi jaz so-kriv v.išiin nevšečnostim. Zadeva je bržkone, tako -e mi dozdeva od daleč, zavožena za vedno. Ne muhavost vašega ženina, ne vaša lolstost ali mršavost, ampak v iša neodporna ustrežljivost, ki se gotovo ni kazala samo glede rejenosti, je po moji sodbi kriva, da •(• vam ženin odmiku. Kot mlado, neizku-- no dekle -eve ne morete poznati moike čudi, še uianj jo vporabljati v svoje namene. Kot poznnva-lelj te svojatl, snj spadam ludi sam mednjo, vam zaupam, da je med bistvenimi lastnostmi pravega moža d obrten kos trme, ki se vtegne kazati kot odločnost, svojeglavost, vztrajnost ali podobno. — Kako naj -e la del molke duševnoati udejstvuje. če mu gre vse |h> volji. Če dosega brez odpora vse. kur se mu ljubi? Tako izgubljajo privlačnost in čare v njegovi duši vse stvari in osebe, ki se mu nudijo brez trudu če celo ne more svoje odločne volje, trme.-, uveljaviti. Morda vam lo duSeslovno de<-ivo pojasnijo nekateri zgledi: Sosedov kruh je boljši od domačega. Orehi s tršo lupino so slajši. Nn nevarnih čereh rastoče cvetice so lepše od vseh lahko dosegljivih. Zmaga, dobljena s trudom m rtvami. vzbujn zmagovalcu ponos. Ko doumete to življenjsko modrost, sporočite ženinu: Ali me ho-Č Š tako, kakršna sem, ali pa si išči druge, ki se ti bo spreminjala kakor luna.
Z. M. — Lj. — Vinko in drugi. Kdor se skriva, ne dobi odgovora.
Kmetijski nasvet!
Jesenska saditev sadnega drevja
Naši sndjerejci sadijo po stari navadi sadno drevje večinoma sj mladi, ko m odpravili nuj-nejša poljska dela. Ilmnejši med njimi i/.kopi jejo i*' jeseni ali pozimi jame, da v njih zemlja pre-mr/.ne. in |>ri|>ravijo vse potrebno, da gre na pomlad to delo hitreje od rok. Marsikdo se pa spomni, da mora posaditi drevje ali pa kupi drevje, ker mu ga ravno kdo poceni jjonuje, šele tedaj, ko je za to že skrajni čas. Tak seveda ne more pravočasno in v redu pripraviti jame. kompostno zemljo ali gnoj in kole. zato je primornu kar na hitro izkoj-ati zemljo in večkrat površno posaditi drevje. Posle<Wce takega nepravilnega ravnanja se pokažejo v nekaj letih, ko se posajena drevesca nikamor ne ganejo, oziroma se slabo razvijajo.
Večkrat spomladi ni niti časa, da bi sc to delo izvršilo v redu in pravilno, ker so druga opravila na polju in v vinogradih bolj nujna in ne dopuščajo odločitve. Tako se večkrat dogodi, da Že nabavljena sadna drevesca ozelenijo jiroj, nego pridejo v zemljo. Naravno je. da jim to ne more hasniii, in večkrat je to vzrok, da se posuše. To •o nekateri razlogi, ki silijo sadjerejce. da se vedno v večji meri oprijemljejo jesenske saditve drevesc.
Jesenska saditev ni nikdar lako nujna, da bi Jo morali izvršiti v naglici, morila celo nepravilno, ampak i jo ohranimo za tedaj, ko smo odpravili še vsa ostala nujna jesenska opravila. Imamo to-re; za njo dovolj časa in lepega vremena, da nam n; treba preveč hiteti ;saj sadimo lahko še jkmmio jeseni do ziine, v kolikor nam vreme dopušča. Sicer pa to delo opravljamo lahko tudi ob manj ugninem vremenu, ki ni prikladno za druga dela.
Še eno prednost nam nudi jesenska saditev. Jeseni dobimo iz drevesnic še najlepša drevesca in vse',i tistih vrst. ki si jih želimo. Medtem ko so spomladi najbnU-i že odbrana in dobre sorte že oddane. Če pa ena drevesnica nima vseh vrst, si jih naročimo lahko v drugi, ker nas čas ne sili,

cerna na ostali njivi krepko odganja, tedaj lahko za. i , te prekopana ine.-Jta z dobrim semenom ba-naške ali francoske lucerne. Ce je pa do spomladi tudi drugod izginilo mnogo lucerne ali je la še bolj mena za podsetev Tako njivo je najbolje preorati redka nego je bila pred zimo, tedaj ie Skoda se-in jo porabiti za druge sadeže.
Presaditev starega sadnega drevja. L. P. S. — Vaš sadovnjak ne Vam zdi pregnal in bi ga radi /.redčili s presaditvijo osem let starih jabolčnih dreves. Vprašujete, ali bi se to izplačalo in ali bi se tako drevje še prijelo. — Tudi starejše sadno drevje se da uspešno presajati, toda pri tem je treba skrbneje postopati, da mu ne poškodujemo korenin. Tako drevo izkopajte kolikor mogoče na široko z zemljo vred, da mu ostane kolik..r možno več korenin. Se prej pa pripravite široko jamo z dobro konijiostiio zemljo, v kateri bodo mlade korenine presajenega drevesa našle dovolj hrane. Predolge veje nekoliko skrajšajte, ker ste pri izkopavanju idstranili tudi nekaj korenin. Deblo ne sme priti uloblje v zemljo, nego je prej raslo. Naj-""bolj prikladna doba za presaditev tako starega
drevja je jesenska, ker se zemlja tekom zime dobro vleže okrog korenin. — Drugo vj>rašanje je, če se sploh izplača presaditev starih dreves. Če gre za ohranitev pos, ono dobrih vrst, ki jih je drugače težko nadomestiti, se to delo izplača. Na-\.; lno pa je bolje posaditi na novo mesto mlada drevesca, stara pn izkopati in zavreči. — Pri napravi sadovnjakov naj pa vsak prej dobro pre-ii sli, kako se lahko drevo razrase, da ga ne bo sadil pregosto.
Betonski strop v hlevu. I. S. K. — Nekateri vam svetujejo, da izmenjate leseni strop v vašem hlevu l železob: Ionskim. - Pred kakimi tridesetimi leti s:> za hleve in svinjake splošno priporočali betonske strope, ki so jih tudi mnogo zgradili. Tekom let se je pa izkazalo, da ne nudijo tistih ua dnosti, ki so jih od njih pričakovali, ampak imajo več napak. Betonski strop je zn zrak neprodiren, zgošiuje vlago v hlevu in ga dela mrzlega. Za odvajanje slabega zraka mora imeti vež prezračevalnikov oziroma vzdušnikov. Zaradi teh njegovih slabih lastnosti so ga začeli opuščati in namesto njega uvajajo v hleve in svinjake zopet lesene strope. Ti so zračni, ker pripuščajo izhlapevanje vlage in odtok slabega zraka, in topli. Na lesenem stropu se vlaga ne /.goščnje. ne dela kapljic vode, ampak drži ves hlev suh. Če leži pozimi na njem mrva, je hlev topel in zrak primeroma čist. Kakor povzamete iz tega, Vam ni mogoče priporočati izmenjavo lesenega stropa z železobetonskim.
Pravni nasveti
da moramo vzeti, kar nam ponujajo. Pri naroči t vi -adnegn irevjn si moramo biti na jasnem, da samo najboljše, najkrepkejše in najbolj razvito dre-vi <t bo najbolje uspevalo in nam v kratkem jhi-plačalo stroške zanj. Zato tudi vsak umni sadje-rejiv naroČi samo drevesca prve vrste, četudi so ta nekoliko dražja. Tistih par dinarjev razlike v ceni mu bo drevesce morda že v drugem, gotovo pa v tretjem letu z obrestmi vred povrnilo. Torej to ni najmanjša prednost jesenske saditve.
Pred zimo posajeno drevo dobi oovolj vlage v zemlji, ki se dodobrn vleže okrog korenin. Te začno zgodaj spomladi črpati hrano in drevesce začne poganjati takoj, ko nasiane toi.lo Da bi se morila vsled suše posušilo, ni nevarnosti.
Toda ludi za jesensko saditev moramo jame imprej pr.praviti. Najbolje storimo to že poleti, predno začno jesenska opravila. Tedaj pripravimo tu li kole, jih obžgemo lam, kjer pridejo v zemljo, ali j:li namočimo v raztopini modre galice, da nam prehitro ne zgnijeio. K jamam naVozimo tudi k(iin|K>»t ali dobro razkrojen gnoj. dn imnmo ob - I i t v i vse pri rekah. Poleni luliko mirno čakamo dobe, ko se lotimo jesenske saditve drevja
Kmetiiska vprašan 'a
Podsetev lucerne. š. 1. K. — Dveletno lucerno. ki je na nekaterih mes-tili postala redka, bi hoteli podse jati s tem naj bi uničili plevel in izkoristili prazen prostor. — Dobra lucerna. ki je prikladna zemlji in podnebnim razmeram, traja na isti njivi šest. osem in celo do deset let. Po dosedanjih izkušnjah je pri nas tako dolgotrajna francoska ali banaška lucerna. medlem ko italijanska lucerna kaj rada pozebe. Če ste sejali seme laske lucerne, iodajvam nič ne pomaga podarjali prazne prostore, ker bo prihodnje leto na njivi še manj lucerne. Če s-o pa prazni prostori nristnli iz kakih drugih raz logov, tedaj jih lahko uspešno znova zasejete z dobrim semenom V tem primeru prekopajte jer-seni vsa prazna, oziroma zapk voljena mesta, da uničite plevel. Ce boste spomladi opazili, da hi-
Dimnik na laiiuiati strehi. O. J. H. Po požarno policijskem ogledu Vam je županstvo naročilo, da napravite na svoji slamnati strehi dimnik ter Vam zagrozilo s kaznijo, ako nalogu ne ugodite. Zanima Vas, če Vas more kakšna oblast prisiliti, da napravite dimnik — Županstvo Ima v izvrševanju svoje požarno policijske dolžnosti vsekakor pravico in dolžnost, odrediti primerne ukrepe, da se odstrani nevarnost požara Ako Vam je v to svrho ukazalo napraviti dimnik, se nalogu ne boste mogli us|.e£no upirati.
Poroštvo. J. S. ft. Prevzeli ste posestvo od matere ter dolg, kolikor ga je bilo z vsemi davčnimi obveznostmi. Mati je bila preje za poroka neki osebi, ki je vzela v hranilnici na posodo, n sedaj ni povračila zmožna. Hranilnica preti porokoma s tožbo, če ne plačatn dolga za dotično osebo. Ker #vaša iiiuti sedaj nima nobenega premoženja, vprašate. če vas kot prevzemnika lahko tožijo za poroštveni dolg matere. — Če je vaša mati vam izročila posestvo, ko je že bila od posojilnice opominjana na plačilo kot porokinja. potem ste vi kot sin, ki je prevzel posestvo mi matere, dolžan plačati ta materni dolg, razven v slučaju, da vi dokažete, da za to materino poroštvo sploh niste znali niti niste mogli znati. — Če pa je vam mati izročila posestvo, predno je bila opominjana na plačilo poroštva v posojilnici, potem mora posojilnica najprvo tu dolg iztožiti od Vaše matere; poleni pa mora posojilnica s spodbojno tožbo izpodbijati veljavnost prevzemne pogodbe, kar se ji bo posrečilo le, če bo mogla dokazati, dn Je mali v namenu, dn oškoduje posojilnico za poroštveni dolg, vam izročila posestvo. Šele tri leta po smrti matere ugasne njena poroštvenu obveza.
Izločitvena tožba. M. I). II. Iztožili ste dano IKisojilo od dolžnika in poroka in plačnika. Ker ni bilo plačila, predlagali ste proti obema izvršbo ter so bile obema razne stvari zarubljene. Sodišče je določilo ilan dražbe. Sedaj pa jo vaš zastopnik od zastopniku žene poroka dobil opomin, češ, da so zarubljeni predmeti last žene in da imate izvršbo na te predmete takoj ustaviti, sicer da bo proti vam vložil izločitveno tožbo. Zvedeli ste, dn je res nekaj zarubljenih stvari last žene, a ne moža. Vaš zastopnik vam svetuje, dn ustavite izvršbo, vi pa mislite, da noče varovati vaših interesov in dn vam rndi gotovih ozirov tako svetuje. Vprašate, kaj vam je storiti. — Če imate zastopnika, vam svetujemo, da njemu zaupate in da poslušate njegove pravne nasvete za katere zastopnik tudi odgovarja. Ne mislite, da bo vaš zastopnik radi osebnega znanja z nasprotnikovim zastopnikom opustil zadostno obrambo vaših pravici Vsak pravni zastopnik zastopa interese svoje stranke, in vsakemu bo gotovo najbolj všeč, da bo zn svojega klijentn nn celi črti zmagal! Ker pa jo pravni zastopnik. torej vešč prava, zato pa po stanju stvari, zlasti ko sliši tudi drugo plat, ve, kdaj in koliko da mora v korist svojega klijenta popustiti od prvotnih zahtev, da obvnruje klijenta večje škode. V gornjem primeru vam svetujemo, da takoj ustavite izvršbo na vse one zarubljene stvari, za katere trdi žena zavezanca, da so njena last in vi nimate zanesljivih dokazov, da so moževa last.
Tožba zaradi kršenja dobrega imena. t). M. Lj. Kaznivo je z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.(100 Din, kdor izreka ali raznaša o kom karkoli neresničnega, kar utegne škodovati njega časti, dobremu imenu ali gospodarskem kreditu. Tožbo je vlož.ili v treh mesecih. — V kolikor je besedilo vašega oglasa, ki ga niste v celoti nam priobčili, kršilo gornje določilo, ne moremo povedati, ker natančnega znanja vseh okoliščin, ki se navadno ugotovijo šele nn sodišču, po zaslišanju vseh prič. — Boljše poravnava, kakor negotova pravda.
Prisilna poravnava. S. W. Lansko leto si" zaprosili za prisilno poravnavo, ki ste jo tudi dosegli. Plačali ste vse stroške prisilne poravnave, kakor ludi i in II. obrok. Ker je trgovina nazadovala, ne morete spraviti toliko denarja skupaj, da bi mogli plačali 111. obrok. V knjigah iniale sicer še precejšnjo vsoto denarja, l<i ga pa ne morete iziirjati. Vprašate, kaj storil i .' -- če ob določenem roku upnikom ne plačate zgovorjene vsoti.-, lahko vsak upnik za še ne plačani ostanek dolga predlaga izvršbo. Če pa sploh ne morete plačati, potem postane poravnava neveljavna in upniki smejo zahtevati od vas izplačilo iirvothegn dolga, brez popusta, ki vam je bil priznan v poravnavi. Dogovorile se z upniki, da vas z ozirom na vedno težje gospodarsko stanje počakajo vsaj loliko časa, da boste smeli proti svojim dolžuikom-kmetom predlagati izvršbo.
Kokošja nadlega. M. K. št. J. Kako se ubraniti nasilja, ki g,i povzroča sosed z armado svojih kokoši? Imate lep sadni vrl. malo naprej kozolec in njive, pa vam ta kurja nadloga od soseda celo leto gazi po mrvi, otavi, žre žilo na polju in v '■ozoicu ter jo morale vsake pol ure odganjali. Sosed se sploh za vaše pritožbe ne zmeni.'— Sosed odgovarja za vso škodo, ki jo vam povzroča njegova perjad. Če imate n. pr. žito v kozolcu, pa pride k vam sosedna kokošja armada, vam sve-'
>;aatžHS 2 Z (lastna hiša)
regislrovnna zadruga z neomejeno zavezo
Iu jemo, dn |iustite kokoši žreti lito; preštejte število armade, ugotovile po zanesljivih pričah, koliko Časa so se pasle ter takoj dajte po cenilcih ugotoviti škodo. Za tako ugotovljeno škodo in za stroške cenilcev pa takoj po advokatu vložite tožbo proti sosedu. Tako storite slednji dan. Kajti, če je sosed tako brezobziren, da ne nadzoruje svoje perjadi niti jih ne zapre na svoje dvorišče, pač pa pusti, da delajo škodo po tujem, potem imate pač vi pravico, da se z zakonitimi sredstvi branile. Seveda morale paziti na lastno perjad, da ne bo zahajala v škodo na tuje. Preden poskusite lo skrajno sredstvo, resno še enkrat opomnile soseda, du svojo perjad bolje nadzira.
Nesrečen zakon. Mož in žena, stara sta okrog 10 let in sta v teku 15 letnega zakona oba že prelomila zakonsko zvestobo, pa se vedno zopet pobotala in živela skupaj najirej. Vsak ima svojo službo. Sedaj zahteva žena od moža, da sine sama pohajati v družbo, kamor ona želi, tudi zvečer. Ker mož tega ne dopušča, mu grozi žena z ločitvijo, češ. saj jo mora tudi potem vzdrževati, četudi bo hodila z drugimi. Vprašate, ali je mož dolžan izpolniti zahtevo žene po popolni svobodi iu ali je odklonitev te zahteve zadosten razlog za ločitev iu če je mož v slučaju ločitve vsled ženine krivde dolžan plačevati vzdrževalniiio? — Zakonca sta obvezana k medsebojni zvestobi in dostojnemu vedenju drug proti drugemu. Mož je glava rodbine in kolikor zahteva domači red, obvezana je žena držali se njegovih nuredb. Mož je popolnoma opravičen prepovedati ženi. da sama zvečer pohaja. Pameten mož pa si bo prihranil prepir s tem, da bo /. ženo skupno si privoščil zvečer primerno razvedrilo. Prejioved moža ženi za večerno pohajanje ne more biti razlog za ločitev zakona ]>o moževi krivdi. Važni razlogi za ločitev so: prešuštvo. ako zakonec svojega druga zlobno zapusti, ali ako neredno živi tako, da pride v nevarnost znaten del imovine tožečega zakonca, dalje življenju ali zdravju nevarna zalezovanja, zelo grda ravnanja, jako občutne, opetovane žalitve, trajne telesne hibe, ki od njih preti nevarnost, da se nalezejo in podobno. — če sodišče izreče lečitev zakona po krivd! žene, ni dolžan inož svoji ženi plačevati vzdrževalnim}. Glede otrok odloči sodišče. ako se ločenci ne sporazumejo, ujioštevaje posebne razmere v vsakem slučaju.
I n formacije o predvojnih srečkah. B. F. B. Pred vojno sle kupili jn v obrokih izplačali neko srečko za 10(1 K ter je na srečki natiskano, da igra do leta 1959. Vprašate, kje bi mogli zvedeti kaj o usodi te loterije. — Ker niste navedli imena srečke, ne moremo vam dali zaželjene informacije. Svetujemo vam pa. da ob priliki prinesete srečko v katerokoli banko. Vsaka večja banka ima sezname in vestnike o žrebanju vseh srečk, ki so bile pred vojno pri nas v prometu. V banki dobite tako informacijo brezplačno.
Zavarovanje v avstrijskih kronali. F. M. G.
Leta 1908 ste se zavarovali na doživetje za 2000 K pri neki praški zavarovalnici, podružnici v Ljubljani. Zavarovalnina zapade leta 1933. Zavarovalnica vam ponuja že sedaj 500 Din, torej po relaciji 1 Din za 4 avstr. krone, vi pa teh 500 Din nočete sprejeti iu zahtevale izplačilo 2000 čeških kron. — če je v zavarovalni polici zapisano, da imate nn dan doživetja pravico zahtevati izplačilo zavarovane vsote 2000 K v Pragi, potem je zavarovalnica v Pragi dolžna po določbah nekega češkega zakona iz leta 1919 izplačati svoto al pari v čeških kronah; to pa lahko zahtevate šele tedaj, Če sami doplačate razliko na premijah med kur-zom jugoslovanske krone 'odnosno dinarjem in češkoslovaške krone in sicer za vsa leta nazaj, odkar je začela notirati na borzi češkoslovaška krona. Če zavarovalnica nn to ne bi pristala, jo boste morali pač tožiti po odvetniku.
Prekinjen je priposesivovanja. M. M. K. D. Imate njivo, ki jo uživate že 38 let. Vozno pot na to njivo imate okoli vasi, stezo pa ste imeli preko sosedovega dvorišča in vrta, ki jo je tudi sosed uporabljal za dohod na svoje njive. Letošnje leto vam je sosed stezo znbranil in napravil leseno ograjo. Opomnili ste soseda, da odstrani zapreke in pusti stezo, vendar brez uspeha. Priče imate, da ste skozi vsa leta uporabljali slezo, le v letih 1938 do 1!!07, ko ste bili v tujini in ste dali njivo v zakup, ni vaš zakupnik uporabljal steze. Po vrnitvi pa ste zojiet nemoteno uporabljali slezo do junija meseca letos. Vprašate, kakšen uspeh bi imeli s ložbo. - Junija meseca leios, r.ajuas-neje v 30 dneh. odkar vam je sosed zaplankal stezo, bi soseda lahko uspešno tožili radi motenja posesti pravice hoditi po s!ezi. Sedaj je preknsno. — Služnostne pravice poli po sporni stezi niste priposestvovali. ker šele od lela 1907 dalje neprekinjeno uporabljate stezo, torej šele 25 let. S tem, da ste leta 1004 odšli v tujino, vaš zakupnik pa steze ni uporabljal, je bilo priposestVOvanje prekinjeno in so računa z nova šele od leta 1907 dalje, '^ot lahko dobite le z lepim, tožba je brezupna.	v
■ lamsivo * presega večkratni znesek vseh vlog. Dobro obrestovanje. Nove vloge vedno plačljive. Delokrog neomejen.
Poilromiejša pojasnila mm in mm.
imaš spet
°blek
v
Castitke ljubljanskega trgovstva
Predsedstvo aprnve združenja trgovcev v Ljubljani
Ljubljana, dne 14. oktobra 1932.
Uglednemu glavnemu uredništvu
»SLOVENCA«
Ljubljana.
Ob prehodu v jubilejno 60 letnico Vašega aglednega lista smatramo za svojo prijetno dolžnost, v imenu ljubljanskega trgovstva iz-
refi Vam k tej odi lini in zgodovin»ko-po-membni proslavi, najlepše in prav tople čts-ctttke.
Želimo, da bi tndi r bodoče našla naia kor> poracija v Vašem listu, kakor vselej vso podporo ln razumevanje v interesu našega gospodarstva.
Sprejmite izraze odličnega spoštovanja.
Združenje trgovcev v Ljubljani.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Gregorc, s. r.	Lojze Smuc, s. r.
V srce A trike
Cilji italijanske kolonijalne politike
Italijanski kralj obišče v teh dneh z največiim sijajem italijansko kolonijo Eritreo ob Rdečem morju. Ta obisk pomeni nekaj več, kakor običajni obiski poglavarjev držav v raznih kolonijah, ko gree dino za to, da se kolonijainim narodom pokaže veličina in moč države — zaščitnice. Eritrea je razmeroma tako malenkostna kolonijalno posest, da bi »e na noben način ne splačalo prepričevati tistih par sto tisoč domačinov, ki prebivajo ob obrežju Rdečega morja ln v do 2000 m visokem gorovju, ki ee porazgubi naposled v etiopske pe-ičene puščave, da je Italija — zaščitnica v resnici mogočnn in nepremagljiva velesila. Obisk Viktorja Emanuela v Rdečem morju ima drug namen. Vpra-ianje je, katerega.
Letos bo preteklo ravno 50 let, odkar se je na afriški obali Rdečega morja naselila italijanska trgovinska družbn Rubattino ter ustanovila tamkaj svojo podružnico. Naslednja leta je poskušala prodreti dalje v notranjost Abesinije in Etiopije, začetkom z oboroženo silo, pozneje z miroljubnimi sredstvi, toda vsakokrat je prav gotovo zadela na neprekoračljivo barijero angleških in francoskih interesov. Prvi poskus nasilnega prodiranja je zaustavil abesinski cesar (neguš negesti) Menelik c tem, da je Italijane porazil 1880, nakar je z njimi sklenil zvezno pogodbo v Učali. V tej pogodbi je prvič priznal obrežno couo Rdečega morja za italijansko kolonijo Eritrea. Nekoliko let pozneje, 1895, so Italijani vnovič začeli z vojaško silo prodirati proti Abesiniji, kljub miru in kljub pogodbam, toda Menelik jih je končnoveljavno porazil 1. marca 1893 pri Abebi in s tem likvidiral za dolga desetletja z italijanskimi oboroženimi akcijami. Dne 26. oktobra 1806 je v miru v Addis Abebi Italija opustila vsako misel na protektorat čez Abesinijo. Angleži in Francozi so dosegli svoj cilj in za dolgo dobo let italijansko vmešavanje v abesinske zadeve. Šele v pogodbi t. 1906 so si Anglija, Francija in Italija med seboj porazdelile interesne cone v Abesiniji, a vse tri so se obvezale, da čuvajo nevtralnost tega starodavnega mogočnega oesarstva. Toda prvi dve državi sla kot jastreba (MntU na vsak italijanski pokret in ga takoj v NMi Mkiulill. Na tft-nčain se je zjalovil široko-potetni načrt velike prometne ooste iz italijanskega Somalija do Addis A bob«; ravnotako je padla v vodo namera železniške zveze Iz Assabe v Eritreji do abesinske meje. Italijanske načrte, da izkoristijo ogromne vode tanaškega jezera v Abesiniji za velike namakalne naprave, ki bi omogočile razvoj velikanskih pavolnih nasadov, je ravnotako onemogočila angleška in francoska opozicija. In Ker na noben način ni bilo mogoče povezati niti Eritreje niti Somalija z naravnim zaledjem, je bil gospodarski napredek italijanskih kolonij do danes tako rekoč nemogoč.
Ako se je danes italijanski kralj napotil, da obišče to zapuščeno in napol zadavljeno kolonijo, pomeni, da so se prilike bistveno izpremenile v prilog večje italijanske kolonijalno ekspanzije v Afriki. Priliko pa se morejo spremeniti le na ta način, da sta tako Anglija kakor Francija umaknili svoj veto proti italijanskemu prodiranju v srce
^mi/it
Afrike. In Se nekaj. Preje se jo Abeslnlja ustavljala zmagovito vsakim poskusom od italijanske strani in je svojo obrambno moč tudi pokazala, ko je italijansko armado kar dvakrat zaporedoma tako temeljito porazila. Ako se Italija danes upa na tako izzivalen način s kraljevim obiskom napovedati bolj aktivno politiko za razširitev svoje vzhodno-afriške kolonije, potem mora biti brez dvoma prepričana, da je obrambna moč Abesinije oslabela in da so se notranje prilike v cesarstvu »Salamonovega prestola« toliko poslabšale pod cesarstvom sedanjega Neguša Hajleselasje (preje Ras Tafari), da obstoja možnost za uspešno kulturno in gospodarsko prodiranje v njegovo cesarstvo. Abcsinska neodvisnost z vsemi absurdnostmi njenega gospodarskega in političnega življenja, z vsem kaosom barbarizma in modernih ustanov, je bila mogoča le tako dolgo, dokler so se na njenem ozemlju križali interesi in apetit treh evropskih velesil, katerim se je zadnja leta pridružila še Severna Amerika. Co si torej danes Italija dovoljuje upe, da bo, kakor piše »Tribuna«, v skorajšnji bodočnosti porabila svojo kolonijo Eritrejo za »središče širokopoteznega načrta kolonijalne ekspanzije«, potem je gotovo, da se je rivaliteta med velesilami ublažila in da je odporna sila Abesin-cov znatno popustila.
Ta navedena predpostavka je resnična, kajti težišče angleške in francoske kolonijalne politike nt več na tej točki. Francija si je na zapadnem delu Afriko ustvarila svoj kolonijalni imperij, ki sega od Sredozemlja preko Sahare prav do kon-goškrga obrežja. Anglija na drugi strani pa ne smatra Abesinijo več zn tako važno s strategičnega stališča, odkar je svoje južno-afriške posesti zvezala z Egiptom ter si prisvojila neomejeno kontrolo nad velikansko črto od Sueza do Capetowna. Italijanske težnje, osvobojene anglo-francoske bn-rijere, pridejo danes torej mnogo bolj do izraza v ozemlju Rdečega ntorja. Da je to res, dokazuje tudi pisanje francoskegn oficioznega »Tempsa« v članku, v katerem komentira potovanje italijanskega kralja, »da je treba s francoskega stališča aktivnejše delovanje italijanskega kolonljalnega genija ob Rdečem morju prav iskreno pozdraviti.«:
Že nekaj časa se razširja po Evropi vest, da sta Anglija in Francija pripravljeni dati Italiji popolnoma svobodno roko v Etiopiji celo pismeno v tajni pogodbi, ki bi pogodbo iz t. 1900. razveljavila in pustila Italijo samo na terenu, en face de 1'Abessv-nie, da po svojem ž njo uredi podrobnosti kulturnega in gospodarskega prodiranja v cesarstvo Salomonovo. Italija bi nastopila kot podjetnik in kapitalist, kot nosilec kulture iu ničesar bi je ne ovirnlo, razen nbesinskega orožja, katerega se pa očividno danes boji manj, kot pa v devetdesetih letih prošlega stoletja. Anglija in Francija bi pristali na lo »žrtevc, samo da utihnejo italijanske pritožbe in sitnarenja na drugih točkah, kjer so anglo-francoski interesi bolj občutljivi (recimo Tu-nis in Kenija). V tej luči zadobiva kraljevo potovanje čisto drugi pomen in nas opravičuje, če vidimo v jubilejnih slovesnostih v Eritreji začetek dalekoseZuih gospodarsko-političnih dogodkov mednarodnega pomena.

Saj si vendar rekla, da boš začela varčevati! • „To je vendar moja stara pletena obleka." • ??? • ..Oprala sem jo z Luxom, pa mi ni treba kupiti nove. Lux pomaga varčevati. Kakor novo je vse, če perem
U> 9-St

Po razkolu v Londonu
Nemčija bo* mogoče le klonila
Paril, 15. okt. tg. Ilerriot je dospel dopoldne ob 11 v Pariz, in sklical sejo ministrskega sveta za prihodnjo sredo.
»Petit JournaU piše, da je bila zadnja beseda MacDonalda, ko se je na kolodvoru poslavljal od Herriota: »Kakšna bo sedaj pač prihodnja šahovska poteza na evropski šahovnici?« Splošno mislijo listi, da se bo MacDonald še nadalje prizadeval pritegnili Nemčijo zopet za pogajanja. Najprej bo povabil v London nemškega zunanjega ministra barona Neuratha.
.».JournaU poroča, da je Nemčija že dala razumeti, da bi se udeležila konference štirih velesil, čo bi bila v Haagu. MacDonald bo s to mislijo nadaljefcnl svoje poskuse. »Echo de Pariš« pravi, da je MacDonald francosko zahtevo, da sme biti konferenca štirih velesil samo v Ženevi in samo v okviru Zveze narodov, postavil na isto stopnjo, kakor nemško odklonitev. Pri nadaljnjem iskanju kompromisa bo skušal omehčati Nemčijo s stvarnimi, Francijo pa s formalnimi koncesijami. Levičarski listi obdelujejo nemško odklonitev. »Repu-blique< je mnenja, da sc bo z Nemčijo ali brez
Nemčije delo za mir nadaljevalo. Nasprotno pa pravi »Kre Nouvellec, da nemška odklonitev ponovno potrjuje upravičenost francoskih zahtev po varnosti. Leon Blum zahteva v Populairu«, da se mora takoj sklicati plenarna seja razorožitveno konference, da se delo te konference konča kar najhitreje, še preden bi Nemčija kaj storila in postavila Evropo pred fait accompli. Desničarski listi z obžalovanjem ugotavljajo, da bi stališče Nemčije, tudi če bi se ona snmn ne udeležila konference štirih, zadostno zaslopali Italija in Anglija in da bi Francija celo na konferenci treh stala nasproti dvema sil,-lina, ki sla nemško zahtevo po enakopravnosti v načelu žo sprejeli.
London, 15. okt. tg. Nemško odklonitev pojasnjujejo »Timcsf z, notranje-polittfnim položajem v Nemčiji, smatrajo pa, da je Inka rešitev problema samo iz razlogov prestiža nevarna, posebno ker je nemška zahteva po enakopravnosti v toliki meri povsml in posebno v Angliji našla simpatijo in podporo, seveda pod pogojem, da to priznanje ne bi bila pretveza za oboroževanje.
Seja narodne skupščine
Kako uarsKajs JfilsveBisrlc »glasi
Belgrad, 15. okt. 1. Danes ob pol 11 je otvoril predsednik Narodne skupščine dr. Kunuinudi 53. redno zasedanje NS, kateremu je prisostvovala celokupna vlada z g. Srskičem na čelu. Dr. Kumanu-di je nadalje sporočil, da sta v času, ko skupščina ni zasedala, umrla dva poslanca, in sicer dr. Mičo Anic in dr. Todor Jeremič. Obeh sa je spominjal v daljšem govoru, ki so ga navzoči poslušali stoje in v spomin umrlih poslancev trikrat vzkliknili »Slava jim I« Nato je bilo prečrtano večje število poročit posameznih ministrov, ki obveščajo narodno skupščino, da bodo odgovorili posameznimi poslancem na interpelacije takoj, kakor hitro bodo zbrali potrebni malerijal, odnosno, Čim bodo stavljene posamezne interpelacije na dnevni red skupščinske seje. Kmetijski minister Demetrovič je odgovoril na interpelacijo poslanca Branka Avramoviča radi zakona o konverziji kmetskih dolgov. Naimesto umrlega poslanca dr. Aniča bo poklican v NS Peter Lumič, banski svetnik iz Pazarišta, namesto pokojnega dr. Jeremiča pa dr. Maksim Pefiifi, posestnik iz Lipovca. Nato je narodna skupščina prešla na dnevni red. Skupščini je bil predložen na odobritev načrt zakona o klirinškem sporazumu in predlog zakona o mednarodni konvenciji o fiskalnem režimu inozemskih vozil, ki je bil sprejet in podpisan preteklo leto v Ženevi, dalje predlog zakona o jugoslovansko-turškem sporazumu, ki se nanaša na izvoz opija in ki je bil sklenjen in podpisan med obema državama letos v Ankari, nadalje predlog zakona o konvenciji o reguliranju trgovinskih odnošajev meti kraljevino Jugoslavijo in Belgijo. Minister za socialno politiko in zunanji minister sta predložila skupščini zakonski predlog o priporočilih v nesrečnem slučaju pri delu. Prometni In zunanji minister sta poslala skupščini zakonski predlog o konvenciji in oenakah velikih kolet, ki se prevažajo na ladjah. Poslanec dr. Lazarevlč in tovariši so predložili NS zakonski predlog o zaščiti podeželskih trgovcev in obrtnikov ter trgovcev in obrtnikov, ki imajo pretežno kmetske odjemalce. Kmetijski minister in trgovinski minister ter finančni minister so predložil NS zakonski predlog o podaljšanju kmetske zaščite. Olen 1. tega zakona zahteva podaljšanje zaščite kmeta od 20. oktobra letos dalje do nadaljnjega. Zakon naj stopi v veljavo takoj po podpisu. Nato so bile prečitane nekatere interpelacije narodnih poslancev, predvsem interpelacija nar. post dr. Ivana Lončareviča o vzrokih spremembe v zagrebškom občinskem zastopstvu.
Nato je govoril kmetijski minister Demetrovič, ki je prosil narodno skupščino, naj sprejme nujnost predloženega zakona o zaščiti krnela, ker poteče zakonska moč te zaščite 20. oktobra letos. Izjavil je, da kr. vlada ne misli, da mora ta zakonski načrt biti definitivno rešen. Podaljšanje tega zakona naj bo tako dolgo, dokler ne bosta NS In senat •prejeia novega zakona, ker ima sedanji zakon po-
leg dobrih ludi slabe strani. Z ozirom na kratko dobo, ki jo ima parlament nn razpolago za presojo tega tako važnega vprašanja, vlada sicer sedaj ni predložila svojega predloga za zakon o zaščiti kmeta, ampak bo to storila šele po 20. oktobru. Po De-metrovičevem govoru je skupščina sprejela nujnost predloženega zakonskega osnutka.
Minister Demetrovič je nato odgovoril na vprašanje, ki mu ga je stavil poslanec Lazarevlč, če mu je znano, da zahtevajo nekatere banke za posojila 14% obresti, nasprotno pa obrestujejo vloge samo po 4 do 5 odstotkov. Demetrovič je odgovoril, da mu je to sicer znano, žal pa v dosedanj»m zakonu o zaščiti kmeta tozadevne sankcije še niso bile predvidene, da se prepreči zloraba. Vse te izkušnje pa se bodo v novem zakonu upoštevale. Po odmoru je skupščina izvolila odbor za proučitev zakonskega predloga o podaljšanju zakona o zaščiti kmeta. Ker je zakon nujen, ga mora izvoljeni odbor proučiti do jutri ob 10 dopoldne. Nato je bil določen dnevni red m prihodnjo sejo, ki bo v ponedeljek ob 10 dopoldne in na katerem bo razen drugih vprašanj predvsem pretreseno poročilo odbora za proučavanje zakona o podaljšanju zakona o zaščiti kmeta.
Današnja jubilejna številka »Slovcnra« obsega 44 strani in sicer 4 strani v hakmtisku, 8 strani \ ofsottisku in 32 strani v navadnem tisku.
Cenjenim naročnikom
pred vsem našim dolgoletnim prijateljem, pa tudi vsem ostalim čita-teljem »Slovenca"
fOBtla zahvalo
za vso naklonjenost, ki ste jo v vseh letih tako dobrohotno izkazovali našemu listu.
Ostanite nam zvesti tudi v bodoče in seznanjajte s „Slovencem" vse svoje prijateljske kroge
Uprava ..Slovenca*
Boj za tajništvo Zveze narodov
Nemiki veto
Ženeva, 15. okt. Nocoj sa sestane četrti odbor Zveze Narodov, ki ima nalog, da reši silno zamotano vprašanje razdelitve visokih mest v upravi Zveze narodov, t. j. v glavnem tajništvu Zveze. Zveza je delegirala poseben odsek, ki ga sestavlja 14 izvedencev, da sestavi konkreiten načrt. Razprave v tem odseku so trajale nad 8 dni. Ves ta čas so velesile, ki 6e predvsem zanimajo za razdelitev važnih mest pri nemškem vodstvu Zveze, intrigi-rale na vse kriplje. Končno se je odseku posrečilo sporazumeti se glede naslednjega predloga:
Glavno tajništvo Zveze Narodov naj bi vodili: 1 generalni tajnik, 2 generalna tajnika pomočnika in 3 generalni podtajniki. Predlog priznava pravico vsem državam, da njihov predstavnik doseže tudi najvišje mesto v upravi Zveze. Dogovorjeno je bilo nadalje: Za primer, da bi generalni tajnik pripadal državi, ki ima stalni sedež v Svetu Zveze Narodov, mora mesto enega generalnega tajnika pomočnika pripadati državi, ki nima stalnega sedeža v Svetu, t. j. eni izmed manjših držav. V primeru, da bi mesto generalnega tajnika prišlo v roke države, ki ni stalna članica Sveta, potem morata pripadati oba pomočnika državama, ki imata stalni sedež v Svetu.
Ko je bil že med izvedenci in tudi v odboru, ki
proučuje vprašanje, dosežen sporazum, je nemški delegat postavil svoj veto proti temu, da bi ena in
ista država zavzela dvo mesti izmed teh šestih v glavnem tajništvu. Nemška opozicija jc zadela predvsem Francijo in Italijo, ki bi imeli po novem dogovoru vsaka po dva zastopnika v glavnem tajništvu. Nadalje zahtevajo Nemci, da bi v primeru, da bi bil imenovan Francoz za glavnega tajnika Zveze Narodov, Francozu Comertu, ravnatelju informacijskega urada Zveze, odpovedana služba. Ta nemški voto jo vprašanjo žo bolj kompliciral in verjetno je, da se bo moralo zasedanje Zveze, ki v principu nc smo trajati več kakor 14 dni, prav radi tega problema podaljšati.
Odsek štirinajstih je predlagal za te najvišje uradnike Zveze Narodov naslednje plače: Glavni tajnik 90.000 frankov plus 50.000 frankov za reprezentančne stroške, t. j. 140.000 frankov, njegov pomočnik 60.000 frankov plue 25.000 frankov za reprezentanco, skupno 85.000 frankov; glavni pod-tajnik 60.000 frankov plus 10.000 frankov za reprezentanco, skupno 70.000 frankov.
Ženeva, 15. oktobra. A A. Havasov poročevalec doznava, da bo Svet DN na nocojšnji seji izvolil za generalnega tajnika DN dosedanjega namestnika generalnega tajnika Francoza Avenola. Za Avenola bodo glasovali tudi zastopniki Nemčije.
iarfllCl
po
00:
ovršeno kakovost, neznatno porabo električnega toka veliko svetlobno moč, ekonomično razsvetljavo,
_ ------ —	-	— - — —"f
torej:	ekonomično razsvetljavo,
Polno protivrednost Vašega denarja!
TUNGSRAM
DOVRŠENO ŽARNICO
Gombos obljublja demokracijo
Svobodne, tajne volitve
Hujša diktatura v Rusiji
Sovjeti pozivajo k vstrajnosii in železni disciplini
Budimpešta. 15. okt. ž. V splošni debati je po govoru ministrskega predsednika Gombosa prišla do močnega izraza zahteva po izvršitvi svobodnih volitev in tajnega glasovanja. Bivši predsednik vlade, grof Hadik in grof Aladar Szecenji, sta zahtevala nov parlaiment, ki naj bo pravi izraz svobodne narodne volje v svobodnih volitvah. Sedanje stanje ni osnovano na parlamentarnih principih, ker je vpeljana strankarska diktatura po volitvah, ki »o bile izvršene pod terorjem. Szeeenyi jc naglasa!. da je od strankarske diktaMire do vojaške dik-
tature le en majhen korak, in čc se (Jiimbos nc bo odločil za to, da prid« do popolnega izraza svobodna narodna volja, potem mu ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da vpelje vojaško diktaturo. Gombos, odgovarjajoč nu to kritiko, jc ponovno poudarjal in prepričeval, da no 1m> trpel terorja pri volitvah, ki sc bodo izvršile g tajnim glasovanjem in rekel, da tajna volivna pravica tli samo njegov cilj, ampak da jo predvsem imel pred očmi splošne narodne interese.
Izvozniki v Italijo: pozor
Belgrad. 15. oktobra. Naši izvozniki v Italijo se opozarja na tole:
Italijanske carinske oblasti zahtevajo za vse poliljke v Italijo poleg fakture ie te-lc podatke: 1. Dan pošiljke. 2. Naslov izvoznika. 3. Naslov špediterja, če sa je izvoznik najel, 4. Naslov pravega prejemnika v Italiji, torej ne špediterja. 5. Vrsta blaga. 6. Vrednost pošiljke v dinarjih. 7. Fakturo. 8. Italijanski zavod, kjer jc denar deponiran.
Ti podatki niso potrebni za živino, kupljeno na sejmih, v tem primeru pa je treba izpolniti obrazec mednarodne prijave za carinarnico. Ti podatki nadalje niso potrebni za pošiljke v Trst (punto franco Vittorio Emanuele, Duca d' Aosis, Carlo Regnani) Opatijo, Matuljc in Reko. Naši izvozniki naj se ravnajo po tej zahtevi italijanskih carinskih oblastev, da jim ne bi odposlanih pošiljk vrnila. Zastava vojnih invalidov.
Porast hršč. sociaicev v Avstriji Protiverski terof V Španiji
Dunaj, 15. oktobra. Stranka krščanskih soci-alcev se je močno okrepila po sklepu Zveza avstrijskih obrtnikov, ki šteje okoli 30.000 članov, da se namreč pridruži stranki in sprejme krščanska tocialna načela. Doslej ni ta organizacija pripadala nobeni politični stranki in v zadnjem času so se posebno heimvvchrovci trudili, da bi preprečili pristop zveze obrtnikov krščansko socialni stranki. Zveza se bo organizirala in sicer po vzorcu Kmet-ske zveze. V smislu sporazuma s stranko bo ta pri prihodnjih volitvah vzela na svojo kandidatrfo listo tudi člane zveze.
Madrid, 15. oktobra. AA. Pravosodni minister je predložil parlamentu zakonski načrt o kongregacijah in veroizpovedih. Vse veroizpovedi bodo po tem zakonskem načrtu odslej v Španiji ravnopravne. Priznane veroizpovedi si bedo same določevale svoje notranje statute, vendar bodo morale vsa svoja mesta zavzeti s Španci. Španija ne bo več imela državne cerkve. Za verske manifestacije bo treba dovoljenj civilnih oblastev.
Moskva, 15. okt. Boljševiška organa »Izvostja« in »Pravda« prinašata v številki od 10. oktobra obširen komunike o izključitvi opozicijo iz ruske komunistične stranke, o kateri smo ie obširno poročali, v štev. 282 od 11. oktobra pa »Izvcstja« objavljajo uvodnik, kateremu odgovarja enak uvodnik v »Pravdi« od 11. oktobra, kjer so razloženi vzroki izključitve. Obenem prinašajo sovjetski listi resolucije, ki jih ob tej priliki dan na dan sprejemajo najrazličnejše komunistične sovjetske organizacije, v katerih so izraža popolno zaupanje tovarišu Stalinu. »ki z neomajnim energijo vodi Rusijo na poti do popolne socializacije«.
Is komentarjev sovjetskih listov sc razvidi, da jo opozicija v Sovjctih obstojala iz levoga krila, ko-jega duševni oče je Troeki, in iz desnega krila, torej iz dveh skrajnih ekstreinov. Dočim je desničarska opozicija od nekdaj bila za omiljenje socializacije, pa so se troekisti, katerim sta bila na čelu sedaj iz stranke izključena Kainenev in Zinovjev, in ki so pod Trockiin zagovarjali ultrakomunistič-ne idejo ter so tudi prvi zahtevali socializacijo kmetijstva, pridružili desničarjem šele sedaj. Dejstvo, da so se nekdanji komunistični ekstremisti naenkrat izprcobrnili k zmernim idejam desničarjev, je jako značilno in dokazuje krizo, v kateri so nahaja gospodarska politika Sovjctov.
»Pravda« trdi, da so zmerni desničarji, na čelu jim Ugljanov in Marocki, v zvezi i roditeljem skrajno desničarskih komunistov Galkinom z vednostjo trockistov Zinovjova in Kamcncva skušali organizirati zaroto s pomočjo kmetov, da bi so uvedlo zopol privatno kmetsko gospodarstvo in da bi se velika sovjetska industrijska podjetja oddala inozemskim kapitalistom, kar bi glasom »Pravde« poinonilo, da se uničijo vsi heroični trudi ruskega komunizma od leta 1917 dalje. »Pravda« poudarja velike uspehe socialistične petletke v industriji in v kmetijstvu, priznava pa obenem, da bo treba
Cirkuški kralj Gleich, ki pride s svojim cirkusom v ponedeljek v Ljubljano, je prijatelj siromakov. On je povabil ravnateljstva vseh invalidskih domov, sirotišnic, gluhoner-nic, domov za slepce itd., dn pošljejo svoje prebivalce in člane brezplačna na obisk cirkusa in redne popoldanske predstave, ki jim jo bo priredil. Vse zavode, ki pridejo v poštev, prosi, naj lakoj pišejo pismo na ravnateljstvo cirkusa Gleich in naj sporoče, koliko njihovih ljudi se hoče udeležiti take predstavo,..Cirkus Oieich
bo takoj sporočil, kdaj se vrši brezplačni obisk cirkusa.
Ta plemenita gesta direktorja Gleicha je dokaz, da on vedno misli na največje siromake in dn dii tudi tem priliko, da si ogledajo senzacijonelne predstave njegovega cirkusa.
Posebej poudarjamo na tem mestu, da je mislil direktor cirkusa Gleich tudi na manj premožne. Proli predložitvi posebnega izkazila morejo vsi brezposelni, staroupokojenci in vojni invalidi za polovično ceno ocledati si cirkus in popoldanske
»strogo in dosledne kontrole in najželeznejše discipline v vsaki delavnici, v vsakem magaeinu, v vsaki tovarni, nn vsakem kmetskem posestva, da se odpravijo vzroki uczadovoljujočih rezultatov v težki in lahki industriji, ki izvaja blago, nujno potrebno za življenje«. Sploh dola članek »Pravde« in »Izvestij« vtis, da hoče Stalin še bolj forsirati svojo diktaturo za izvedbo petletke, ki zadeva na veliko večje težkoče, nego jc prvotno mislil, tei-koče, ki v zadnjem času dan za dnem rastejo. >b-vestja« na pr. same priznavajo, da je sovjetski a.pa-rat preveč birokratičen, neroden, počasen in da so lie zna prilagoditi povpraševanju.
Oba članka zaključujeta s ploinenečim pozivom in zagotovilom, da bo komunistična stranka Rusije »nadaljevala slejkoprej z vso odločnostjo na poti do popolne zmago socializma in da bo neusmiljeno razkrinkala delo agentov kapitalizma, trockistov in desničarjev« in grozi »ostankom li-kviilirajočega so velekmetijstva, ki nadaljuje 6roj obupen odpor proli široki fronti socializma«.
predstave.
Otroci plačajo pri popoldanskih predstavah polovično ceno. Ako pa pridejo v večjih skupinah, ki jih organizirajo šole, lahko prejmejo še posebne
olajšave.
Cirkus Gleich je upošteval današnje težke čase, zalo je vstopnino znižal kolikor je bilo le mogoče.
Julij Gleich je z umevanjem naših razmer omogočil, da si prav vsakdo lahko ogleda njegovo sve-tovnoznano podjetje in predstave, o katerih gre po vsem svetu glas, da so ua višku.
Bajd contra Vukovic
Ljubljana, 15. oktobra.
Danes dopoldne se je vršila pred sodnikom« poedincem razprava, ki je v zvezi z znano akademsko stavko v mesecu maju t. 1. Tožitelja je zastopal dr. Tuma, obtoženca dr. ŽiTovnik. Akademik Vukovič je obsojen na 250 Din radi telesna poškodbe in na 150 Din radi žaljenja časti in^jpicer pogojno na 1 leto. Poleg tega mora plačati sodne stroške.
Zastava vojnih invalidov
Belgrad, 15. oktobra. AA. Dne 6. novembra
t, 1. bo svečana posvetitev zastave, ki jo je poklonil Nj. Vel. kralj našim vojnim invalidom. — Iz uprave udruženja vojnih invalidov nam sporočajo, da se invalidi iz vseh krajev države pripravljajo v prestolnico, da bi prisostvovali tej posvetitvi in da jo pretvorijo v mogočno manifestacijo svoje vernosti kralju in domovini. Vsi udeleženci te proslave, ki so vojni invalidi, imajo brezplačno vožnjo tja in nazaj.
Osebne vesti
Belgrad, 15. okt. 1. S" kraljevim ukazom je postavljen za vršilca dolžnosti poveljnika vojaške podkovske šole konjiški kapetan I. razreda Slavo-ljub Brkljan, za adjutanta 3. konjiškega polka kraljice Marije je postavljen konjiški kapotan II. razreda Anton Krpan, za zdravnika I. planinskega polka je postavljen sanitetni poročnik dr. Danilo Brezigar, za zdravnika 32. pešpolka nevesinjske in moslarske garnizije pa dr. Janez Gantar. Za učitelja na šoli za rezervne topniške častnike je imenovan topniški poročnik Andrej Pire.
Rusho-japonshi pakt
Tokio, 15. okt. Semkaj jo prispel japonski poslanik pri Sovjetih v Moskvi Hoki Hirota, da s« posvetuje z vlado, kako bi se dal med Japonsko in Rusijo skleniti pakt o ncnapadanju, v katerem bi se priznala tudi nova mandžurska država.
V Grčiji zopet volitve
Atene, 15. okt. Ker se voditelj druge največji stranke Caldaris brani vstopiti v koalicijo z voditeljem liberalne stranko Venizclosom in ker tudi voditelja liberalne opozicije Kafandaris in Papana-stasiu nočeta vstopiti v koalicijo niti z Venizclosom, niti z monarhistično ljudsko stranko Caldarisa, zato ni mogoče rešiti politične krize v Grčiji drugače, kakor da so nova zbornica razpusti in raz-pišejo novo volitve. Danes je predsednik republike Zaiinis ponudil svojo ostavko.
Drobne vesti
Belgrad 15. okt. 1. Notranji minister je danea odobril formalno obstoj Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije.
Atene, 15. oktobra. Predsednik Zaimis je ponudil ostavko.
Sinafa, 15, oktobra. Romunski kralj Karel je sprejel zunanjega ministra Titulesca v avdijenci.
Bombay, 15. oktobra. AA. V zadnjem tednu je umrlo v bombayski pokrajini 750 ljudi na kugi. V mnogih krajih vlada veliko pomanjkanje iu lakota.
Tokio, 15. oktobra. AA. V Indijskem oceanu je na otokih Tionin divjal hud vihar. Dozdaj poročajo, da je v viharju našlo smrt 44 ljudi, 60 pa jih pogrešajo.
Dunajska vremenska napoved: Na Štajerskem in Koroškem oblačno in hladno, od časa do časa dež, na zapadu Avstrije izpremenljivo vreme, temperatura nekoliko višja. Na vzhodu Avstrije negotovo vreme, morda manj oblačno in nekoliko topleje. V splošnem se bo značaj vremena hitro menjaval
Blagoslovitev najmodernejše
porodnišnice v Jugoslaviji
Ko je bil leta 1920 otrorjen pri celiski javni bolniSnici porodniški oddelek, se je leto za letom znova kazala potreba, da dobi U oddelek, če ne ie lastno poslopje, pa vsaj primerne prostore v starih objektih. Potreba je od leta do leta naraščala, ker se je število bolnic vsako leto večalo iu je vedno bolj kazalo, da prostori, ki so bili za to na razpolago, niso odgovarjali vsa-kodnevnim potrebam in najele-mcntarnejšiin zahtevani na polju ginekologije.
Končno ie po |iosredovanju bivših oblastnih po- zgradba ima tri ob
sv Celja
bolniških prostorov; 2. je bilo treba eliminirati vsa dvorišča in kolikor mogoče krajšati dolžino hodnikov in 3. j« bilo treba skrajšati t«® obratne razdalje, da se s tem zmanjšajo stroški
in poveča praktičnost in ekonomija v obrata. Nova porodnišnica ima velika, od tal do stropa segajoča okna, tako da se v najkrajšem času iztpretueni vsaka soba v prostozračno ležalnico.
slancev Celja in celjskega ok raja gg. prof. Cestnika, odvetnika dr. Antona Ogrizka in učitelja Miloša Levstika oblastna samouprava v Mariboru leta 1928 sklenila, da se napravi konec neznosnim razmeram in se odločila za zgradbo novega poslopja. Prvi ogled in razgovor glede zgradbe nove porodnišnice se je vršil 21. ju-
lija 1928. Pozneje se je stvar še nekoliko zavlačevala, dne 29. julija 1929 pa se je vršila licitacija za oddajo del zgradbe po sistemu
»Dosquet«. Začetkom avgusta istega leta »o že začeli s prvimi deli. Zaradi leipega vremena je bila zgradi« mesecu decembra istega leta že dograjena do vrha. V letu 1930 so bila končana gradbena dela, nato se je pa začelo z notranjimi deli.
Načrte in proračune za novo agradbo j«
aapravil ing. Dolenc Anton po posvetovanja z g. primarijem Watzkejem. Novo poslopje je moralo biti zidano po sledečih načelih: 1. d« se poveča po možnosti do največje mere direktno solnčno razsvetljevanje in razzračevanje vaeh
Celjska porodnišnica je prva naprava v Jugoslaviji, ki je opremljena s takimi okni. Nova zgradiva ima tri objekte — in se je s tem veliko prihranilo pri hodnikih. Zgradl>a je opremljena z najmodernejšimi pripomočki in je prva te vrste v celi Jugoslaviji. Z njeno zgradbo se je začelo avgusta 1929, zadnja dela pa so bila dovršena leta 1931. V novi porodnišnici se nahaja v septičnem oddelku šest postelj, v porodniškem oddelku 26 postelj in v antiseptičnem je na razpolago 42 postelj, skupaj torej 74 postelj, katero Število se p« t slučaju velike potrebe lahko poveča na 80. Vsi gradbeni stroški z vsem inventarjem vred so znašali 4.600.000 D.
Nova porodnišnica, ki ne bo služila le Dovodnim človeškim potrebam, temveč tudi odpravila velik nedostatek, na katerem je trpel dosedaj ves celjski okraj je, kakor že rečeno, najmodernejša zgradba ne le v celi Jugoslaviji temveč v celi južni Evropi. Želeli bi, da bi dol-
r» služila lepim ciljem in namenom, zaradi aterih je bila tudi zgrajena.
Porodnišnico bo danes blagoslovil v navzočnosti predstavnikov oblasti celjski opat g. Peter ju rak.
90 letni jubilej Hribske matere
Lepo in redko slavnoot obhajajo dane« v Te-meniški dolini: Hribska mati Marija Antončič te Malih Dol (v župniji Št. Vid pri Stični) praznuje v krogu svojih sorodnikov in znancev svoj 90. rojstni jubilej. 1'rav je, da se vsem tem slavljencem pridruži s svojimi čestitkami tudi naia širša javnost, saj je iz te rodovine izšlo nenavadno veliko Javnih delavcev, zlasti duhovnikov.
šentviške farne knjige nam povedo, da je bil nositelj te družine stari oče njenega moža Anton Antončič, sadjarski strokovnjak in 40 let učitelj v Št. Vidu (f 1844). Vid Antončič, njegov sin, je umrl kot župnik. Sestra tega župnika je bila pa mati znanega profesorja moralke v Ljubljani dr. Iv. Janežiča (t 1029). Ta je bil bližnji sorodnik bivšega državnega poslanca Janeza Vencajza. Žena učitelja Katarina Antončič, roj. Kutnar (Mar-kotova iz Prapreč), je bila sestra Mihaela Kutnarja, dekana na Vrhniki (f 1838). Njegov nečak je bil lavantinski škof Franc Kutnar (umrl 1846), prednik škofa A. M. Slomška. Nečak tega pa priljubljeni božjepotni spovednik na Zaplazu župnik Ignac Kutnar (t 1929). Tudi jubilantinja sama je imela sina-duhovniika Jožefa (Antončič) (umrl 1905). Bivši šentviški beneficiat Tomaž Groznik je bil stric njene matere, njen stric pa p. Krizolog Groznik, profesor na novomeški gimnaziji. Daljna sorodnika sta tudi: Joško Kremžar, župnik v Jeze-ranah (Lika), in — naš urednik Franc Kremžar.
Ni čudno torej, da mi je praznik Materinstva D. Marije (11. t. m.) dal povod, da sem obiskal na njenem domu to krepostno slovensko mater in vzorno kmečko gospodinjo. Že zunanje lice te prostorne enonadstropne hiše nam dokazuje, da ta kmetija upravičeno nosi ime »Španija« (t. j. ena Izmed redkih kmetij, ki so za Časa tlačanstva uživale posebne pravice in svoboščine). Jubilantinja me je zelo prijazno sprejela. Ze po kratkem razgovoru sem spoznal njeno bistroumnost in zato sem jo naprosil, naj mi kar sama pove svojo zanimivo 90 letno zgodovino. Rada mi ustreže:
»V nedeljo bo minilo 90 let, ko sem bila rojena v Višnji gori v nekdaj sloveči usnjarski hiši, pri »Zajčkovih« se je reklo. Tudi moj oče je bil star nad 90 let, rojen 1809. leta, ko so se naši s Francozi pomerili. Visoko starost je dočakala tudi moja mati, ki ie bila rojena 1. 1816. Takrat so bila huda leta. Mati so mi večkrat pripovedovali, da je bila velika laikota. Hude zime in poplave so uničile skoro ves kmetov pridelek. Najhujše je bilo pa to, ker ljudem ni nobena jed nič teknila. Cim bolj so jedli tembolj so bili lačni. Čudne letine so bile tokrat! Tudi jaz se spominjam nekaj podobnega. Žito so morali kupovati v Karlovcu; po 4 goldinarje za en mernik so plačevali. Tudi Ljubljančani so takrat stradali. Gotovo niso biLi še tako brihtni, kakor so danes, ker danes se nam hujše godi, kakor pa njim. V tistih časih smo pa vsi enako trpeli.«
Mati, to mi morate pa bolj natančno razložiti« — jo prekinem v njenem živahnem pripovedovanju. »Ja, to je bilo pa lako: Radi velike suše je Sava tako upadla, da niso mogli po njih na splavih dovažati živeža v mesto. Z vozovi je šlo pa prepočasi. L. 1865. sem se primoži la na to kmetijo, ki je bila zelo zadolžena. Sest tednov po poroki so pa i>d strele pogorela vsa naša poslopja. Grunt nam
je bil nekaj let pozneje na dražbi prodan, a kupil
g« je moj oče, ki ga je nato meni izročil s precejšnjimi dolgovi. Z božjo pomočjo smo vse pozidali in še dolgove poplačali. Seveda je bilo treba hudo varčevati, trdo delati in skromno živeti. Zdaj ni več tiste varčnosti in skromnosti, kot Je bila včasih . Zato pa slišim, da se danes kmetje straftno dolže.«
»Koliko časa ste pa vi tako modro gospodarili na tem posestvu,« jo zopet pobaram.
»Trideset let, dokler ni grunta prevzel po smrti mojega moža, L J. pred 27 leti, moj sin. Ta )a grunt še boljše uredil in z ženo lepo vzgojil oeesn otrok. Kako sem danes vesela, ko vidim, da imajo ti otroci isto veselje do dela na gruntu, kot sem ga imela jaz. Glejte, danes so sirote, brez staršev, oče jim je umrl pred petimi leti, mati pa letos, a vseeno sami v najlepši zastopnosti ve« grunt obdelavajo. Le poglejte jih skozi okno, kako je vsakdo pri svojem delu, četudi je najstarejši pri vojakih. Vai poslušajo starejšo sestro, ki ima šele 22 let in Jo spoštujejo kot svojo mater; naj vedo, da Je imela le lepo priliko, da bi se poročila, a se zaradi njih žrtvuje, da zlasti pri mlajših nadaljuje težavno vzgojno delo, ki jo je sama prejela od staršev in pa v gospodinjski šoli v Marijanišču. Zato smo še drugo sestro poslali v šolo na Malo Loko. Oba starejša brata sta pa bila na kmetijski šoli na Grmu. Te šole so pa res dobre.«
>Mati, kako vam pa otroci povračujejo vso to skrb in ves trud. ki ste ga imeli z njimi. Al ivam odrajtujejo v redu izgovorjeni užitek?«
»To, pa to! Nikdar mi niso še tega očitali ali ntrgovali. Moja hči Ančka mi pa tudi lepo streže. Tako se zdaj nemoteno lahko pripravljam za večnost. Kadar sem sama, največ ntolim zase in za svoje, pa prepevam. Zakaj pa ne bi bila vesela, ko vidim, kako je Bog dober.«
Še enkrat sem dobri mamici želel vso srečo, ki si jo želi in se poslovil. Domov grede sem premišljeval vse to in se spomnil tudi na našega pesnika, ki opeva našo dobro kmetsko hišo, rekoč:
Kar mož nebesa so poslala, • la večnih nas otmo grobov — vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov.
Zato pa: Bog živi Hribsko mater do skrajnih mej človeškega življenja! Bog nam daj še veliko takih materi
Srožiko Magolič, dolgoletni humorist in satirik »Slovenca«
Obleke in površnike
za dijake nabavite najugodneje pri tvrdki
Prago Schwab, Ljubljana
Da - tu se živi v zdravju in sreči. Snežnobelo perilo -čisti negovani otroci - vsa hiša se sveti od snage in svežosti. A najboljša pomoč •za to je zares dobro milo, to zajamčeno čisto in nežno
SCHICHTOVO MILI
ZNAMKE JELEN
K« * via
Slotou*ka gospodinjska Milu v i'ucquegnieux Al. et .H. iraiictja. ,-ui.hh prvina,. tuli tu. ,,uov je moglo obiskovati ta prvi tečaj stvmo osmero naših žena in deklet. V kratkem t>o otvoriila gospa jamkovi-
čeva drugi tečaj.
Zimska počiimška kotonim
s smuškim tečajem za šolske otroke


......
Drž. šolska poliklinika nuinerava poslati v časn božičnih počitnic t. j. od 26. decembra do It. januarja 22 otrok obojega spola v starosti od 6 do 15 let v svoj novo zgrajeni dom na Rakitno. Ker je ravno na Rakitni sijajni stnu-ški teren, bo to zimovanje spojeno s smuškim učnim tečajem za začetnike in že izvežbane. Tečaj bosta vodila dva strokovnjaka. Nodzo-
ro vale bodo otroke zaščitne sestre. Zdravnišiki nadzor bo v rokah stalno prisotnega zdravnika šolske poliklinike
Celotna oskrba s prispevkom zn sinu viki učni tečaj znaša za 15 dni 335 Din. Prijave sprejema <1 rž. šolska poliklinika. Resljeva cesta 10. Istotam se dobe tudi vsa pojasnila.
Jesenski pridelki
v Slovenski krajini
V splošnem slaba, kakor se mislilo. Žito Je leta
Prava suša secih. Ponekod pričajo jesenski pridelki. Splošno
Mur. Sobota, 18. oktobra.
se lahko reče, da letina ni tako je zaradi hude suše v r.aSetku obrodilo celo boljše, nego lansko
je pritisnila šele v poletnih meje bila katastrofalna, o čemer pridelki. Trpeli so zaradi nje vsi sta uničeni kaki dve tretjini vseh
pridelkov. Krompirja in koruze j« za polovico manj, kakor bi moralo biti pod normalnimi pogoji. Proso in ajda pa trta še hujše prizadeti. Mnogi gospodarji, ki eo imeli po cel oral zemlje zasejan s prosom ali ajdo, so dobili 50—100 kg enepa alf drug"ga, kar niti za setev ne bo zadostovalo.
Velik udarec zn vse gospodarje je tudi lo, da otave ni bilo skoraj nič. VeČino živine so morali zaradi pomanjkanja krme prodati, a tudi ta tri do štiri živinčeta, ki »o jih obdržali, bodo tekom zime težko prehranili. Pomanjkanje krme je tako veliko, dn se je pod okriljem okraj, kmetijskega odbora v Dol. Lendavi ustanovil poseben odbor, ki bo skrbel za nakup krme.
za
Novi dom Kmečke hranilnice in posojtinice v Ptuju
Dne 5. maja 1910 »e je zbralo y veliki
obed niči minoritskega samostana v Ptuju nekaj zavednih mož, da bi ustanovili za ptujski okraj novo posojilnico, ki bi podpirala predvsem kmetske težnje. Na čelu cele akcije sta stala poslanec Jožef Ozmcc in nadrevizor Pušenjak. Prva pravila so podpisali: Kuhar Jurij, posest-nik. Brstje; Pšunder Ferdo, vikar, Ptuj; Zelenik Alojzij, kmet, Spuhlja; Žgeč Matija, kmet, Dor-nova; Pihler Anton, kmet, Sp. Ve lov lak; Toplak Martin, velepos., Podvinci; Vršič Ivan, kmet. Sv. Marko; Krefl Jožef, kmet. Grajena; VrabI
ja nove stavbe. Navzoči so bili gg. župan Jerše, ravnatelj mestiiega urada Za vadi al, mestni
oskrbnik Horvat, sanitetni svetnik dr. Vrečko, mestni inženjer in člani načelstva. Komisija je občudovala solidno, moderno delo in je izrekla vsem činiteljem pohvalo in priznanje. V ponedeljek, dne 10. oktobra 1932 pa je bil novi poso-jilniški dom blagoslovljen in otvorjen. Radi obstoječe krize se je morala opustiti vsaka večja zunanja, slavnost. Bila je v proštijski cerkvi samo slovesna sv. maša, katero je daroval odbornik, župni upravitelj g. Belšak, in nato bla-
F'
" '	- --s -t,
Miti
ins
iliiii m iiiil—BM
Janez, kmet. Mestni vrh in Ozmec Jožef, župnik, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ti so torej ustanovitelji Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju. Novi zavod je našel zasilno zavetje v stari pisarni niinoritskega samostana. Tam so se možje shajali nedeljo za nedeljo po rani sv. maši k sejam, brezplačno, brez najmanjše odškodnine. Najbolj zvesti pri teh sejah so vedno bili: Kuhar, Pšunder, Toplak, Pihler in Vrabl. Nikdar ni manjkalo nobenega, kakor kažejo stari zapisniški. Posebno težavno je bilo poslovanje v vojnem času. Tajnik /a tajnikom jc bil odpoklican k vojakom in le krepki volji odbornikov, zlasti g. načelnika in žiluvi delavnosti g. nadrevizorja Pušenjnkn se je zahvaliti, <la je naš zavod še posloval. Vojsku je minila. Zdaj je nn.stopil tudi za posojilnico bolj.šd čas, preselila se je v prijaznejše prostore v minorit-ski hiši. kjer je ostala do 10. oktobra 1932. Ta dan je za posojilnico začetek nove dobe. preselila se je v svoj dom. Novi dom stoji na mestu stare male vojašnice. Stnvbni prostor je posojilnica dobila od mestne občine jk> zmerni ceni po posredovanju tedanjega župana g. Miha Brenciča. Z delom se jc začelo sredi leta 1931. Vzrok zamude je bil. ker je hotela posojilnica na prošnjo raznih krščanskih organizacij v Ptuju pod svojo streho spraviti tudi širno dvorano za razne prireditve. Žal je bil stavbni prostor za veliko dvorano premajhen in. neprimeren in tako je. obveljal prvotni načrt.
Vse delo je bilo v rokah stavbenikov gg; Živica in Maribora in Treota iz Ptuja. Toda prišel je čas splošne krize in z njo za novo stavijo doba križevega pota. Oba stavbenika sta pod težo razrvanih gospodarskih razmer ustavila delo. In tako je moral g. tajnik Fras sam od dne 1. oktobra 1931 do dovršitve cele stavbe voditi vsa dela in jih je tudi srečno izvršil. Novi dom je impozantna stavba, ki dela po svoji priprosti zunanjosti in kompaktnosti na vsakega gledalca mogočen vtis. Pod celo hišo so dobro betonirane kleti. V pritličju so na desno uradni prostori, na levo pa prostori za dve trgovini, vsak z dvema sobama. V prvem in drugem nadstropju sta po dve stanovanji, desno s tremi sobami in kabinetom, levo z dvema sobama in kabinetom. Hiša ima svoj vodovod na električni pogon. Vsako stanovanje ima lepo moderno kopalnico, svojo klet in svoj prostor na podstrešju. V prvem nadstropju je še odprta veranda na trg.
V četrtek, dne 6. oktobra je bila kolavdaci-goslovitev novega doma, katero je opravil odbornik g. župnik Pšunder. Navzoči so bili člani načelstva in nadzorstva. Blagoslovite!j je pri-
60.000 let 100 let
10 let
že živi človek I In vendar . . .
nazaj nismo še Imeli železnic, elektrike, telefona, avtomobilov! Čudovito, da je človek vse to izumil baš v zadnjem vlomku svojega časa . . .
šele pa je stara najčudovitejša iznajdba: radio. Iznajdba, ki nosi človeški glas ter vrisk in jok strun preko vsega sveta; ki napolni s svojimi tajinslvenimi utript vsak prostor: palačo velemesta in borno gorsko kočo.........ter
tudi Vaša stanovanje. Vaše sobe so polne godbe in glasov, prihajajočih iz vseh krajev sveto.
Morda so ti utripi za Vas še nezaznavni? Ne pustite jih, da tako neizrabljeni gredo mimo Vas! Spremenile jih v glas ter — poslušajte radio! Kako se to stori, Vam pove
RADIO
MIKLOŠIČEVA CESTA 5
merjul v svojem nagovoru dobe v zgodovini novega doma štirim dobam v zgodovini izraelskega templja; pa kakor je tudi v nujbornejšem teh svetišč, v lesenem svetem šotoru bival Bog, tuko je bival tudi v bornih dosedanjih jirosto-rih kmečke zadruge. Istega Boga hočemo danes z blagoslovitvijo poklicati tudi v novi posojil-niški dom. Novi dom je izročil potem v varstvo možu in svetniku iz slovenskih kmetskih vrst, škofu Slomšku, čigar slika naj krasi uradne prostore in čigar duh naj veje v vsem poslovanju prelepe zadruge. iNato je blagoslovil še hišni križ in ga obesil na vidno mesto, da bo pričal vsem obiskovalcem: Bog vladaj v teh prostorih in z njim božja pravico, po večno veljavnih božjih zapovedih.
Po končani blagoslovitvi je bila v novih uradnih prostorih otvoritvena seja. Prva seja v domači novi hiši! Velik dogodek! Sejo je otvoril načelnik g. Kuhar, ki vodi posojilnico že od nične ustanovitve, in je pri tem izrekel pomenljive besede: Dvaindvajset let trudapol-negn dela je za nami. Mnogo težkoč in bridkosti smo morali premagati. Vse smo srečno premagali in danes otvarjamo svoj dom. Ko smo podpisali prva pravila, si niti misliti nismo mogli in upati, da bi kdaj zborovali pod lastno streho. Torlo Bog je bil z nami; Bog naj vodi in blagoslavlja še naše nadaljnje delo. Načelnik se je hvaležno spominjal tudi mož, ki so z drugimi stali ob zibelki kmečke posojilnice; patjiih danes ni več: gg. žunmka Ozmeea, Matijo Kfttit ča, Janeza Vrabla in Janeza Krefta; zaklieal jim je v navzočnosti hvaležni »Slava jiml« Nato je izrekel jvosebno zahvalo še g. tajniku Frasu, ki je nad eno leto moral sam voditi vsa dela pri novi stavbi in jih je kljub skoraj nepremagljivim težkočnm srečno dovršil. V priznanje njegovih izrednih zaslug za novi dom in v delno povračilo za vse prestane trude in bridke ure, mu je odbor soglasno naklonil največje in najlepše stanovanje v novi hiši in mu ob enem poveril upravo novega doma. Da bi pa tudi vsi člani Kmečke hranilnice in posojilnice široni slovenske domovine pomnili dan tO. oktobra t. I., je načelstvo z nadzorstvom v tej prvi seji storilo še važen dobrodelen sklep: znižalo je v spomin otvoritve novega posojilniškcga doma za vsa posojila obrestno mero za 1 odstotek. Tako bo blagoslovitev nove hiše prinesla žarek veselja tudi po;l streho trpinov, ki najbolj čutijo težo gospodarske krize, pod streho zadolženih kmetskih in obrtnih domov.
Novi Slomškov posojilniški in kmetski dom je otvorjen. Kot dragoceno dediščino ga izroča odbor mlademu rodu. Dolgih 22 let so hodili
Obsojeni roparji in vlomilci
Novo mesto, 14. oktobra.
Danes je kazenski senat petorice tuk. okrožnega sodišča imel tri razprave zoper vlomilce oziroma roparje.
Prvi so se zagovarjali: 33letni Cizelj Ant. iz Globokega pri Brežicah, Oognjavec Bernard iz Mirne peči in Koren Franc iz Loke pri Zidanem mostu, ki so tvorili dalj časa vlomilsko tolpo. Cizelj je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan. Prvi vlom sta izvršila Cizelj in Gognjavec z nekim neznanim vlomilcem v Pokleku pri Raj-henburgu pri posestnici Romih Mariji, v noči od 20. na 21. maja ter ji vzela iz kleti in pa iz shrambe v hiši razna živila in obleke v vrednosti 240 Din. Na Mirni je Cizelj ukradel Mežanu Jožetu obleko in čevlje. V Verčicah pri Metliki so okradli Ivana Slanca. Ko so se tako založili deloma z ž vili in obleko, so odšli na Hrvatsko, od tam pa čez Gorjance v Št. Jernej in čez Krško dolino v Sevnico. Tu se je tretji tovariš neznano kam izgubil. Cizelj in Gognjavec sta vlomila v Toplicah v noči od 31. maj ana 1. junij v osnovno šolo in okradla tam Makovec Marijo, v Gor. Gradišču pa gostilničarja Bukovca Alojzija. Ker so jima ti vlomi in tatvine uspeli, sta se opogumila in udrla s Korenom, ki se jima je med tem pridružil, v Novi gori v noči od 1. na 2. junija v hišo Amalije Avbar. Le-tej so zagrozili, da jo bodo zaklali, če le črhne. Prcmetali so skrinje in pokradli vse, kar so našli kaj vrednega. Pred odhodom so še Av-barjevi ih njeni 12 letni hčerki Mariji zvezali roke in noge in jima zamaš li usta s cunjami.
Polem so jo mahnili proti bivši Štajerski, kjer so na Korenovo pobudo udrli v osnovno šolo v Lokavcu v noči od 4. na 5. junija. V spalnici je eden izmed roparjev dvignil nad glavo učiteljice Drstvenškove kuhinjski nož. drugi se je postavil z revolverjem k postelji njene 79 letne stare matere Helene, tretji pa je pričel odpirati omare in pokradel 2500 Din gotovine, razno srebrnino, star avstrijski denar ter dvolirski benečanski cekin, mnogo obleke in nekaj svinjine.
Poleg tega je še Cizelj sam izvršil razne
0BBBn&UHiSIHBaBaBMaBBMBBBaaSaeiHiBBB
odborniki po Slomškovih stopinjah in izčrpali svoje moči kakor njihov vzor za blagor bližnjega. Njihova požrtvovalnost je bila bogato blagoslovljena, novi dom je plačilo za ves znoj .n vse bridkosti. Slomškov slovenski in humanitarni duh naj veje zato tudi v novi hiši, duh nesebične ljubezni in skrbi za blagor miljeiiega našega ljudstva. Slomškov slovenski in kmetski dom, Bog te živi. čuvaj, ohrani in blagoslovi!
£/u2>I/ans2ce ©Icollce
registrirana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Dunajska c. 18 (v lastni palači)
Obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
Tekom 51 letnega obstoja so hranilne vloge narastle na nad Din 242 milijonov, rezerve same pa znašajo nad Din 10 milijonov. Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 6500 zadrugarjev z vsem svojim premoženjem neomejeno, kar predstavlja milijardno jamstvo in so vloge popolnoma varne.
vlome in tatvine v meseču aprilu, maju in Juniju letos.
Obdolženci so večinoma vsa dejanja priznali, le olepševali so, da bi dosegli milejšo kazen. Vsi trije so prejeli zasluženo kazen. Cizelj je bil obstojen na 13 let, Gognjavec na 5 let, Koren pa na dve loti in pol robije.
Za temi se je zagovarjal Razgoršek Ant., ki je v Veliki dolini, ob meji savske banovine letos poleti sunil s kolesa nekega Povha, ga udaril po glavi, tako da je padel v nezavest, in ga oropal. Obsojen je bil na 7 let robije.
Dalje so se zagovarjali pred senatom: Veber Alojzij, Kutnar Alojzij in Novak Janez, slednja dva že starejša rnoža, prav tako zaradi roparskega vloma. Prva dva sta udrla letošnje poletje v hišo posestnice Gerden Marije pri Temenici in grozeč z nožem zahtevala od nje denarja, nakar jima je izročila 200 Din. Nato pa sta preiskala vse prostore v hiši in ukradla še 300 Din- Novak pa jima je pokazal pot do Gerdenove hiše. Veber in Kutnar sta ukradla v Višnji gori tudi nekemu ločeno zasl šani. Obremenjevali so drug drugega, Alojziju Zupančiču kolo. Med razpravo je odredil senatni predsednik, da so bili posamezni storilci tako da je končno moglo priti sodišče do popolnega dokaza storjenih dejanj. Obsojeni so bili* Veber Alojzij na 4 leta in pol, Kutnar na S lei in 3 mesece, Novak pa na 4 leta robije.
——- 1 ■ ' jiiipum
(OV^ŠMIKE, OBLEKE itd.
za gospode in otroke nudi
najusodnejše 3. MAČEK, Liubljana, Aleksandrova 21
Odmevi „Slovenčevega" propagandnega poleta
•	Ljubljana, U. okt
Zanimivo je, kako različno je zanašal veter lističe, ki jih. |e spuščalo naše letalo pri svojem poltu Naročilnice nam prihajajo celo iz krajev, nad katerimi letalo sploh ni letelo. Tja je prinašal lističe veter, ki Jiam je torej po svoje tudi pomagal k popolnemu uspehu našega poleta. Nad Loškim potokom z letalom nismo bili, pa smo od tam vendar tudi dobili naročilnico. Zanesel jo je tja veter cez hrib iz loške doline. Zato pa nismo u o teli Se nooene naročilnice iz tSarega trga, niti iz i.oza, ne iz Grahovega, čeprav je letelo letalo nad vsemi tem, kraji ter je zlasti loško dolino prekrižalo po dolgem in počez. Kam daleč j® veter zanašal letake, nam dokazuje naročilnica, ki smo jo dobili iz Beltincev v Prekmurju, kamor je mog a pnplaviti 10 kilometrov daleč po zraku.
»Slovenca5' S°	na;ročilnice za brezplačnega
Mate Alojzij krojač, Goriča vas pri Ribnici.
—	medved Lojzka, študentka, Tacen, p. št. Vid nad L,. __ Ivančič Lojze, Mahovnik, Kočevje — yiovanetti Marjan, rudar, Krmelj, Št. Janž. — Jenko Ivo učenec, Školja Loka. — Božičnik Ivan. čevljar, Videm ob Savi. - Genelli Štefan, rudar Potoskavas, Zagorje ob Savi. _ Kralj Franc, pregll An'j ' v pok' Škoden prj Mokr. _ Rotar Andrej pos. sin, Črnuče pri Ljubljani. — Juraia
van, zidar, Imeno, Podčetrlek. — Geč Maks delavec Hardek Marof, Ormož. — Klemenčič Jakob pos. Ivanjci pri Radgoni. — Žohar Miha, Vrhe o. leharje pri Celju. _ Roth Alojzij, Vrazova, Ma-nbor — Jaki Franjo, drž. uradnik, Tomšičeva, Maribor. — Jerman Anton, čevljar, Straža, Mirna na Dol. — Pravne rFanc, prog. delavec, Trstenik, Mirna. — Žitnik Simon, delavec, Vodice nad Ljubljano. — Segonder Iranc, tov. delavec, Suha Šk
„ Kaf.t.™n iožef' P°3' N<jva vas, Preddvor.
—	Potočar Miha ,Gradenc, Žužemberk — Slu«a Alojzij, dijak. Podgorje, Kamnik.- — Jerman Franc učenec, Zaboršt, Dol pri Lj. - škedelj Ana, Ra-govSka c. Novo mesto. - Ogradi Marija, kuharica, Slomškov trg, Celje. - Mizerit Valentin,, železu., Ljubljana. - Skrabar Jakob, uradnik, Pražakova, Ljubljana. — Klun Franc, uradnik drž. žel. Fri-škovec, Ljubljana. - Sajovic Tobija, rudar, Loke, Trbovlje. — Jancigaj Anton, kolar, Mengeš 143. -Jankovič Jožef, pismonoša, Mengeš. — Pretnar Francka, učenca. Podhom, Gorje. - Jan Anica, služkinja, Podhom, Gorje. — Podbevšek Marija? Podgora, Dol pri Lj. - peVc šinien, trg. učenec, Kamnik. — Barle Franc, pos. Nasovče, Komenda.
—	Irgocak Ivan, ključavničar, Koroščeva, Moste.
—	Komor Meta, Mevkuš, Gorje. - Novak Anton, Velika Ligojnn, Vrhnika. - Močnik Matko, polic, nadzornik, Ljubljana. — Zupan Ivanka, delavka, Šenčur. - BraviČ Viktor, čevljar, Struge na Dol.
—	Balon Frančiška, mlajša, Moste, Žirovnica, Gor.
—	Silar Marija, ISražišče pri Kranju. — Koš,merlJ Marija, Goriša vas, Ribnica. — Burgar Ludvik, klepar, Ribnica 158. — Tavčar Cilka, Mestni trg. Skorja Loka. — Jakopič Francka, Triglavska, Ljubljana. — Sajovic Slanko, postajennčelnik. Slov. Konjice. — PaviliČ A. ^udar, Bevško, Trbovlje.
Dalje prihodnjič.
Ljubljana
Reslfevo cesto tlakujejo
LJubljana, 15. oktobra.
Te fini je pričela mestna občina tlakovati Resljevo cesto v delu od Komenskega ulice do Masarykove ceste, kjer je še čakala tlaka. To cesto tlakujejo z diobnim tlakom, to je z malimi gra: nituimi kockami, s katerimi so po vojni tlakovali v Ljubljani skoraj vse ljubljanske ulice, v kolikor so dobile kamenit tlak. Ta drobni tlak je ludi znatno cenejši od drugih vrst tlaka, zlasti od tlaka iz regularnih, to je velikih granitnih kock, ki pridejo po navadi v poštev le na cestah, kjer je promet zelo obremenjen. Z regularnimi kockami je bila tlakovana n. pr. nova tramvajska proga. Za navadne ceste pa popolnoma zadostuje drobni (lak. Tlakovalna dela na Resljevi cesti izvršuje Ljubljanska gradbena družba, stroški pa bodo kriti iz kaldrmine, enako, kakor stroški za tlakovanje Gosposvetske, Celovške in Bleiweisove ceste. Prvotno so nameravali tlakovati Resljevo cesto v vsej širini, pa eo ta načrt opustili, ker bi bilo škoda lepih lip. ki dajejo tej cesti tako lepo bciico in prijetnost. Zato bodo pustili med hodnikom in središčem primeren netlakoVan pas, da sc bodo mogle lipe razvijati in rasti. Ostalo pa bo zaradi tega pasu toliko tlakovalneaa materiala, da bo mogla mestna občina tlakovati še nekaj sto metrov Blei\veisove ceste.
Bleivvesova cesta je namreč bila v toliko tlakovana, v kolikor je mestna last, to se pravi lok od Gosposvetske cesle do Dunajske ceste, drugi
A.GASTRAUN
ljubiIjana
presern|)va uc.ffc.
r H

del pa je državni. S preostankom materiala pa bo mestna občina tlakovala tudi del državne ceste. V Bel gradu je sedaj tudi obsežen akt o tlakovanju vse ostale Bleivveisove ceste na državne stroške. Kadar bo ta akt rešen, bo razpisana licitacija in ko bo ta odobrena, prično s tlakovanjem. Kakor znano, je mestna občina oddala vsa tlakovalna dela na Celovški, Gosposvetski, Bleivveisovi in Resljevi cesti za znesek 4.255.000 Din, ki gre ves iz kaldrmine. V te stroške so seveda vračunani tudi stroški za nabavo tlakovalnega materiala. Granitne kocke je mestna občina naročila v treh pohorskih kamnolomih, in sicer v Lenarčičevem, Resovem in v Bhrlichovem.
O tlakovanju ceste Za Gradom smo že ponovno poročali. Tlakovanje in preureditev le ceste bo veljala okoli pol milijona dinarjev. Največ so veljale betonske konzole, na katerih grade hodnik, ki visi nad bregom. Cesto so dosednj tlakovali nekako do polovice in jo sedaj tlakujejo še naprej. Tudi ta cesta bo vsa tlakovana z drobnim tlakom. Stroški za tlakovanje te ceste pa ne gredo iz kaldrmine, temveč iz občinskih sredstev. Ta cesta je namreč banovinska in banovina daje mestni občini za vzdrževanje banovinskih cest neke prispevke. Iz teh prispevkov je mestna občina nakupila tlakovalni material ter je dala to cesto preurediti. Vsa dela na tej cesti pa izvršuje mestna občina v lastni režiji in z lastnimi delavci. Tudi v Streliški ulici namerava mestna občina izvršiti še nekatere izboljšave.
Usmiljenim srcem ljubljanskega mesta f
Iz srca se zahvaljujemo osem, ki sle aarovali obleke za naše reveže. Toda pooblaščenci še niso mogli potrkati na osa vrata. Zato ponovno prosimo, naj se tudi ta orala našim v to pooblaščenim župnijskim pobiravcem gostoljubno odpro. Vsak komad obleke aH obutve ie dobro došel. Darove sprejema tudi „K AR IT AS"
pisarna (Poljanska cesta št. 28.). *
Kai bo danes ?
Drama: »Strast pod bresti«. Red A.
Opera: Zaprta.
Društvena dvorana Šenlpeterskega prosvetnega društva: Ob 10 dopoldne slavnostni občni zbor ob priliki 25 letnega jubileja.
Rokodelski dom: Ob pol 8 zvečer družabni večer šenlpeterskega prosvetnega društva.
Kino Kodeljcvo: Ob pol 4 »Atlantik«, ob pol 6 in 8 »Otrok v vojašnici«.
Nočno službo imajo lekarne: Danes: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Pelra cesta 78 in mr. Hočevar. Celovška cesta 34. — Jutri : mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Goeposvetska cesta 10.
KAJ BO JUTRI?
Opera: »Viktorija in njen huzar«. Izven. Zni-fane cene.
Union: Ljudski simfonični koncert. Ob 11.
Kino Kodeljcvo: Ob 8 »Otrok v vojašnici«.
* i •
Cerkveni vestnih
Moška in mladeniška Marijina kongregacija v Križankah ima prihodnjo sredo 19. oktobra prvi izvencerkveni sestanek. Na dnevnem redu predavanje, pojasnjevano s skioptičnimi slikami. Izvencerkveni sestanki bodo v bližnji zimski dobi redno vsako tretjo sredo v mesecu. Udeležiti se jih smejo tudi po društvenikih vpeljani prijatelji družbe.
03
N
© Družabni večer Šenlpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani, ki se bo vršil drevi ob pol 8 v Rokodelskem domu, bo lep zaključek proslave 25 letnega obstoja tega agilnega društva. Spored bo zelo pester; posebne omembe je vreden srečo-lov, za katerega je pripravljenih obilo lepih in bo--ati-h dobitkov. Vabimo vse člane in prijatelje dru-va, da posetijo to prireditev, s čimer naj poka-
% . ..._______
iejo simpatije in spoštovanje 23 letnemu požrtvovalnemu delu Sentpeterske prosvete.
0 Pevccm »Ljubljane«! Jutri, v ponedeljek, ob ornih zvečer vaja celotnega zbora. — Pevovodja.
© V Korotan nns je nn I. prosvetnem večeru vodila koroška narodna pesem, katero so dovršeno zapeli štirje »Slovenski fantje«. Če keduj, potem ob takih prilikah, ko se spominjamo 12 letnice nesrečnega plebiscita, začuti narodno srce težko izgubo zelene Koroške. Lepo so doneli akordi pesmice »Gor čez izaro« in »Kje so tiste stezice«. Nehote so zavalovali pred nami valovi modrih koroških jezer in
Radiooparati
po zelo znižanih cenah se dobe pri
jucosponr
par kilogram, krompir pa po 80—85 par. Krompirja je bilo prodanega veliko, zelja boli malo. Menda bo letos krompir ceno držal, ker je
LJUBLJANA
MUK!oS!če»a cesta M
bila zaradi suše letina bolj slaba. Zato kmetje krompirja ne dovažajo na trg v tolikih mno^ žinali knkor lani, ko ga jc bilo en sam tržni dan tamkaj do 70 voz, skoraj 50.000 kilogramov.
No pomišljaj, nič ne čakaj, urno k Slamiču korakaj! Tam za mal denar dobiš, da želodčkn zadostiš.
© Na Šmarno goro vabi vse člane in prijatelje StoJna prosveta ljubljanska. Odhod le ob ugodnem vremenu ob pol 2 popoldne izpred Figovca.
© šišenska prosvela. Jutri ob 8 zvečer v samostanski dvorani občni zbor dramatičnega odseka. Vsi člani in tudi drugi, ki imajo veselje do igranja, vljudno vabljeni. — Odbor.
© Sv. maša zailušnira z libero za pokojno Ano Kos bo v ponedeljek 17. oktobra ob 0 zjutraj na Viču.
© Kino Kodeljcvo predvaja danes ob pol 4 film »Atlantik« in ne »Otrok v vojašnici«, kakor je na lepakih javljeno. Ob pol 6 in 8 ostane »Ot«ok v vojašnici«.
© Kopališče v hotelu »Slon« ostane zaprto od 17. do 20. oktobra.
© Kaj je norega v Ljubljani. Način posluže-vanja, zmiselna jn cena reklama, po ceni aranži-Lutižu* iii iu nebroj takih stvari j« ki aiuiijo
i "t
$
Izmed 10 ljudi jih ima
7zobni kamen
...dobi
ga pa lahko vsak!


4
valovi bistrili rek in potokov. V tako razpoloženje potopljeni smo čuli od predavatelja g. dr. Janko Brejca spomine na Koroško iz predvojne dobe. Dogodek za dogodkom je nizal g. predavatelj, eden boli žalosten ko drugi, ko smo slišali, kako je celo Justicia zatrla slovensko besedo pred sodiščem. Zanimivi so spomini na politično življenje predvojne slovenske Koroške, moža, čigar življenje in delovanje jc bilo tako tesno spojeno s političnim in gospodarskim življenjem Slovencev na Koroškem. Videli smo, koliko žrtev sta prenesla dr. Janko Brejc in poslanec Grafenauer, da bi zadobila Koroška svoje politične zastopnike v dunajskem parlamentu. Spoznali smo tudi, da opor-tunistična politika gleda pred seboj somo hipne uspehe, pri tem pa zgreši glavni cilj. G. predavatelju, ki se je kljub svoji bolehnosti potrudil, da je podal nekaj spominov, smo za to iskreno hvaležni. Na večeru smo videli veliko število koroških rojakov in prijateljev Koro-tana. Želeti je tudi, da ne bi dežela molče šla mimo 12 letnice plebiscita. Prihodnji II. prosvetni večer, ki bo v petek 21. oktobra bo pa posvečen 20 letnici bitke na Kumanovem.
100%
Vaših želja zmoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo in nudimo :
damske obleke volnene od Din 36'— dalje
» plašče » » » 85'— » moške obleke štof » » 54'— » » » sukno » » 114*— » » » kamgarni » > 128'— » > suknje doubie » » 78"— » » » sukno črno » » 115"— » Baržuni, barhenti, flanele, pliši itd. po engro cenah Specialna trgovina
Novak - Ljubljana
Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi)
© Sobotni živilski trg je bil bogato založen ter kakor vedno, zelo živahen. Na trg prihaja vedno več lepih, domačih, izbranih jabolk, ki jih gospodinje pridno kupujejo za zimo. Cena jabolk se giblje med 2—3 Din. Grozdja prinesejo največ iz bližnje Belokrajine ter iz sosednjega Karlovca in okolice. Iva trgu je zdaj znatno manj grozdja, kakor ga je bilo še pred tedni. Kilogram grozdja velja "3—5 Din. Iz zasavskih hribov so prinesle ženske veliko sočnega kostanja, ki ga prodajajo po 2—3 Din liter. Seveda je bilo na trgu tudi dovolj gob, približno 500 košaric in velikih košev. Gospodinje pa so se z gobami že prilično založile, zato zdaj ne gredo več tako brž v denar, kakor prve dni tedna. Gobe so po 4—6 Din kilogram, po mericah pa jih ne prodaja nihče več. — Na zelenjadnem trgu je zopet dovolj salate, ki pa je draga; za dinar jo je prav malo. Paradižniki so se podražili na 4 Din kilogram. Kislo zelje je. po 3, kisla repa po 2.50 Din kilogram. — Jajc je na trgu vedno manj, so pa zato vedlio dražja. Prodajajo jih po dinarju pa tudi po 2.25 Din par. Tudi piščeta so se podražila, prodajajo jih od 26—38 Din par. Na trgu je bilo izredno veliko mladih zajcev, ki so jih ponujali od 10—15 Din. Gosi so no 15 Din, kokoši skoraj ni na prodaj. Nekdo je prinesel prodajat tudi cel jeroas mladih, 5 tednov starih psičkov, menda volčjakov. Psičke je fant prodajal |x> 50 Din. — Na Sv. Petra nasipu je stalo vzdolž Ljubljanice 38 voz zelja ter 30 voz krompirja. Zelje prodajajo kmetje po 70—80
Če je zobni kamen uničil zobe, je ze prepozno! Kar ne more nobena zobna pasta, naredi Kalodont: on odpravi polagoma nevarni zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobna krema, ki '■■ : • sebi sulforicinov oieat po Doktor Braunlichu, m to ga dela tako zelo učinkovitega.
vsakemu trgovcu, da si naveže čim več dobrih strank. Danes ko se trgovec takorekoč bije za vsako stranko, mora napenjati vse sile da si jo tudi obdrži. Kajti konkurenca je huda in stranke so neverjetno občutljive za vsako malenkost in enako na vsako stvar hitro reagirajo. Kako se odzovejo je pač stvar stranko in trgovca samega, oziroma njegovega osebja. Po vseh velikih mestih in po veletrgovinah srečamo danes učne tečaje, kjer se mlad trgovski naraščaj pa tudi nameščenci in celo trgovci sami vadijo teoretično in praktično, kako pravilno postreči stranke, kako inserirati in kako razstaviti blago, da bo učinek večji. Tudi pri nas so nekatere večje liiše začele to prakticirati, vendar pa je njihov uspeh ob pomanjkanju učnega osebja, ki je zmožno voditi take tečaje, minimalen. To pa radi tega, ker je ta poklic pri nas še nepoznan. V zadnjem ča3u se je pa tudi pri nas začelo na tem polju resno gibanje in ustanovil se je tečaj, ki bo spopolnil to vrzel v vzgoji trgovsikega naraščaja. Kakor smo zvedeli, se bo poučevala reklama, inse-riranje, pravilno posluževanje in tečaj za aranži-ranje izložb. Na razpolago so strokovnjaki na tem polju, ne samo teoretiki, ampak pravi praktiki, ljudje iz poklica, dobri organizatorji in strokovnjaki'. Ustanovitev te prepotrebne ustanove moraimo šamo pozdraviti že radi tega, ker jo to res potrebno ln koristno za trgovce in naraščaj ter že delujoče nameščence. Učinkovite reklame mi res ne znamo organizirati in tudi način postrežbe v naših trgovinah bo pridobil, tako da se bomo tudi na tem polju izpopolnili. Kakor smo zvedeli, daje vsa pojasnila o teh tečajih Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Pražakova 8, L Kdor želi kaka pojasnila, naj se obrne pismeno ali ustmeno na gornji naslov.
Moderna in higijenična brivnjca
Giud Aleksander
Ljubljana, Kongresni trs 6
Topla in mrzla vo la, manikura, masaža, prvovrstna postrežba !
V abonoma znaten oopusil
Proti zobnemu kamnu
DELAVSKI VESTNIK
Šestdesctletnlca »Slovenca« je praznik vsega slovenskega delovnega ljudstva. Praznik zato, ker obhaja to šestdeset-letnico list, ki se je od prvega dne svojegu obstoja dalje boril za pravice delavstva. »Slovenec« je vedno vzbujal delavsko zavednost, »Slovenec« je spremljal vse delavske borbe in se veselil delavskih zmag. V »Slovencu« so se javljali /. odločno in jasno besedo vsi naši delavski voditelji z dr. Janezom Ev. Krekom na čelu.
Naj živi naš borec za socialno pravičnost!
Slovenski krščanski delavci.
Ure, zlatnina, optični predmeti
L. ViLHAH
urar
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 36
© Prijela tatova. Poleg Frica K., o katerega aretaciji poročamo na drugem mestu, je policija prijela še nekega Rudolta J. z Blok, ki ga policija sumi, da je ukradel na neki žagi v Liliji trans-misijski jermen, vreden več »jurjev«. Dalje je bil aretiran neki Z., o katerem upa policija, da se ji bo z njegovimi priznanji posrečilo pojasnili več kolesarskih tatvin v Ljubljani.
ZA JESEN IN ZIMO
si preskrbite za sebe in svojce pravočasno površnike, suknje, obleke, perilo, izdelano v lastni tovarni »Triglav«. Stalno v zalogi vse vrste inozemskega in tuzemskega sukna in hlačevine. Vse si lahko nabavite za mal denar pri tvrdki:
JOSIP OLUP, LJUBLJANA
Stari trg 2 (na vogalu) in Kolodvorska ulica 8.
© Nesreča na Dunajski cesti. Včeraj zjutraj se je pripetila na Dunajski cesti zopet ena od številnih prometnih nesreč, ki na tej cesti niso nič redkega. Med številnimi kolesarji, ki so pred osmo uro hiteli v mesto za kruhkom, je bila tudi 23 letna Angela Ramovž z Ježice, prodajalka pri Prelogu. Pri Sv. Krištofu se je hotela izogniti nekemu avtomobilu, prišla pa je pred drugega kolesarja, ki se mu ni mogla več izogniti, temveč je padla na tla. Pri padcu si je zvinila desno nogo v členku. Poklican je bil reševalni avto, ki je prepeljal ponesrečenko v bolnišnico.
NAGROBNE SVETILJKE JULIJ KLEIN — Wolfova ulica 4.
© Racije. Policija kar stalno vrši racije. Predvčerajšnjim je bilo aretiranih kakšnih štirideset ljudi, največ takih, ki jih policija dobro pozna, čeprav se izdajajo za brezposelne, v resnici pa *o delomržneži in potepuhi, ki ne primejo za delo, tudi če ga dobe. Včeraj pa je polipija zopet prijela nekaj takih ljudi. One, ki ne morejo dokazati, da kaj delajo v Ljubljani in ki so pristojni drugam, bo izgnala iz mesta. Nekaj jih je izročila tudi sodišču. Večini pa policija ne more nič, ker so pristojni v Ljubljano. Ti domači potepuhi pa so prav za prav največja nadloga v mestu, ker izgnati jih ni mogoče, kakšnih zločinov pa jim ludi ni mogoče dokazati, da bi jih mogla policija spravili pod ključ.
© Pumparce, obleke, irenehoal najceneje A. Presker. Sv. Petra cesta 14.
© Kemično čisti obleke šimcnc. Kolodvorska ulic« ŠL &.
— Pri težkočah v želodcu in črevih,
pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josef« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Dev, Mama v Polju
»Slovcnec« med našim ljudstvom je imel že od svojega početka naročnike, čitatelje in prijatelje. Prvi naročniki so bili: takratna farna duhovnika župnik Levičnik in kaplan Kobilca ter ravnatelj fužinske »rdeče fabrike« Jamar. Duhovnika sta že prvo številko lista posojevala svojim faranom, ga priporočala in širila. Tako je dobil že prvo številko kakor tudi vse nadaljne v roke tudi Jožef Mercina, brat našega Ignacija Mercine, trgovca in gostilničarja v Zg. Kašlju, ki ima še sedaj shranjeno to prvo številko. Precej korajže je bilo treba tistim, ki so imeli takrat »Slovenca« ali »Novice«, in te ni manjkalo tudi Jožetu Mcrcini, ki si ga je takoj naročil in od takrat je redno v hiši, in tako ga je Nace že od otroških let bral, a na svoj naslov ga ima naročenega že 27 let. Seveda prve tri naročnike že krije zemljo, kakor tudi Jožeta Mer-cino. Ravno takratno Silanje »Slovenca« je dalo povod, da je nekaj ukaželjnih mladeničev ustanovilo bralno društvo, kjer je bi) »Slovenec« na razpolago. Tako se je širil list, da je imel do leta 1891 že nad 10 naročnikov. Po tem letu pa jc število poskočilo na 35 in prod vojno je bilo že okrog 80 naročnikov. Danes pa je čez 120 naročnikov. Poleg tega se je po vojni začela po agilni družini Lajovcc kolportirati nedeljska izdaja, tako da ga danes družina bratov Kukovica proda v letnem času 300, v zimskem pa do 400 izvodov. Današnje Rlavnostne številke bo došlo 530 izvodov, na kar opozarjamo naše ljudi. Med najstarejšimi naročniki, ki ga imajo nad 25 let, so poleg gori omenjenega g. Načeta še sledeči gg.: Avšič Fr., župnik MUller, Dimnik Jakob, Janez Lajevec in Kukovica. Če vzamemo, da berejo v naročnikovih družinah po trije dnevno, znese skupno 400 oseb, ob nedeljah pa 1500 oseb, je to lepo in razveseljivo število. Bog daj, da bi se list, ki obhaja 60 lelnico, i v naprej tako širil v naši lari!
1'rotl Izpudanjti lan za okrepitev taniSCa pomnita edino mntvnnje glave a kosmetiCnlm ekitraktom
*€
^Lipovico
ki nntavl In prepreči izpadanje lan, napravi Ia<ti£če ol-porno proti boleznim, okrepi in po«i-eSi rn«t las, ki Jim istočnsno dajo elastičnost, bujnost In sijaj. Večletna praktična preizkušnja ln mnenje strokovntakov potrjujeta uspeSno upornim nenndomem ljive »MPOVICK'. I.lpovica Je torej damam in aosnoilom neobhodno potrebna. Dobi no v originalnih nteklonirah z začttno znamko pri
Franlo žablek. Ljubljana, Cerkvena ul. 1
Cena Din 20-.-
Maribor
M«Mimh*iTfi&
_-7'8f,U» j H
T ;.■'(« bi i zelo dal Mngdalenski trg t Mariboru p« regulacijskem načrta odličnega mariborskega arhitekta Cseikeja. — Pogled z državnega mosta.	-
□Občni zbor »Maribora.« Slovensko pevsko društvo »Maribor« je imelo v potek večer svoj VIII. redni občni zbor, kjer se je iz poročila odbornikov videlo, koliko kulturnega dela se izvrši tekom enega leta v takem društvu. Društvo in njegove prireditve so v Mariboru tako znane, da ni treba danes ponovno o njih pisati. Tudi za bodoče leto si je društvo začrtalo lep program, lu ga bo lahko izvedlo, ker se je članstvo odločilo, da tudi v teh težkih časih zvesto vstraja s svojim društvom pri njegovem kulturnem delu. Novi člani se še sprejemajo, kadar je vaja, ob ponedeljkih za dame, ob sredah z.a moške, vsakokrat zvečer ob pol 8 v pevski sobi, Slomškov trg 20. »Mariboru«, ki ga vodita tudi v bodoče g. dr. Juvan kot predsednik in g. GaSpnrič kot pevo-vodja. želimo tudi v tem letu velikih uspehov.
□	Blagoslov jesenskega izobilja. Včerajšnji trg je bil izborno založen z vsemi dobrotami, ki si jiii je poželelo srce mariborskih gospodinj. Bilo je dovolj sadja iu grozdja, povrtniiie in poljskih pridelkov, perutnine in divjačine, mesa in ostalih želodčnih dobrot. Cene so ostale na zmerni višini, le tu in tam se opaža malo podraženje posameznih vrst pridelkov, za katere nastopa že pozna sezona.
Vodja Zdravstvenega doma
med, univ. dr. Josip Vrtove c
se je vrnil in zopet redno ordinira v Mariboru, Tattenbachova ulica 2, od 9 do 10 in od 14 do 16.
□	Mladi pevci iz Trbovelj nastopijo danes dopoldne ob 11 v Unionski dvorani. Za koncert je med Mariborčani mnogo zanimanja, saj so jim mladi pevci v najlepšem spominu od svojega nastopa pomladi.
□	Otvoritev dramske šole. Pod vodstvom glavnega režiserja J. Koviča se zopet otvori dramska šola. Vsi, ki se zanimajo za gledališko umetnost, naj se javijo 1. novembra ob 10 dopoldne v mali kazinski dvorani v gled. poslopju. Po vpisovanju bo takoj splošno predavanje o gledališču. Infor_-macije daje .1. Kovič, Gregorčičeva 20 o<j 13—15 ali pismeno potom dopisnice.
□	Danes v Omladinski »lom, kjer se ob 5 popoldne prične dobrodelna prireditev v prid brezposelnim katol. omladincem. Govori profesor dr. Jeraj o brezposelnosti, nato lepa igra »Materina ljubezen«, v štirih dejanjih. Podprite z veliko udeležbo brezposelne omladince!
□	Sinovi dobrih krščanskih staršev se sprejemajo v tamburaški odsek Kat. omladine. Kdor ima veselje in želi ostati v društvu, naj se tekoči teden zvečer zglasi v Omladinskem domu v Cvetlična ulica 28.
□	Sestanek duhovnikov tretjerednikov ne bo dne 20. t. m., ampak se preloži na četrtek 27. t. m.
□	Plemenit dar. Mesto venca na grob blago-pokojue gospe Gasparinove je daroval mestni stavbenik g. Ubald Našimbeni, prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu Din 159.
□	Smučarji se pripravljajo. Občni zbor zim-sko-sportnega odseka SPD v Mariboru se vrši v torek, 18. t. m. v lovski dvorani hotela Orel.
□	Slovo primarija dr. černiča. Včeraj dopoldne se je poslovil dolgoletni primarij splošne bolnišnice (kirurgičnega oddelka) g. dr. M. černič, ki odhaja na novo odgovorno mesto v Ljubljano. V imenu zdravnikov, uradništva in osebja se je poslovil od odhajajočega upravnik dr. Vrečko. S primarijem Cerinom odhaja v Ljubljano tudi njegova dolgoletna instrumentarka, sestra Fabijana.
□	Proračun sestavljajo. Posamezni oddelki mestne občinske uprave so že sestavili svoje proračunske predloge ter jih izročili mestnemu knjigovodstvu. To sedaj sestavlja celotni proračun za prihodnje leto. Sestava se nekoliko zavlačuje zaradi istočasnih izprememb v občinskem gospodarstvu.
□	Ljudski odor gre v novo sezono. Prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. otvarja Ljudski oder v Mariboru novo sezono z uprizoritvijo ljudske pet-de.janke s petjem »Revček Andrejčekv oderski predelavi Adolfa Robide; režijo vodi Eichmeister.
stojišča 3 Din. Sledi nato drama »Mrak« in Men-delsohnova enodejanska spevoigra »Povratek«.
□	Mrtvaški zvon. V porodnišnici mariborske bolnišnice je umrla 37-letna blaga žena Jera Rojko, soproga viničarja. Pokopali jo bodo danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice mestnega pokopališča. V bolnišnici je ugrabila smrt 09- letno soproga šolskega sluge v pokoju, Terezijo Hudelist. Blago pokojnico polože k večnemu počitku danes popoldne ob pol 4 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Svetila po-kojnicama večna luč, hudo prizadetim ostalim naše iskreno sožalje!
□	Vseučiliški profesor dr. Haiiptman v Mariboru. V petek, dne 21. t. m. predava v Ljudski univerzi vseučiliščni profesor dr. Lju-
devit Hauptman iz Zagreba: »Slovenci na pragu kmetskih uporov in turških bojev.«
□	Za naše športnikel Tvrdka »Robinšak« —
produkcija čevljev — je renovirala svoj lokal na Slomškovem trgu in se obenem specializirala za gorske in smučarske čevlje, kateri so priznano najboljši z originalno fazono in pripravni za brezhibno montiranje.
□	Posestne izpreniemhe. Kupili so v zadnjem času: Budimir Rradič, poslovodja in carinski de-klarant, hišo v Kosarjevi ulici št. 36 od Ludvika Rotnerja za 250.000 Din. Fani Tomšič, hišo na Aleksandrovi cesti št. 13 od Mestne hranilnice za 2,400.000 Din. Gerkman Ludvig, hišo na Meljski cesti 4. od Ivana Weitzla za 426.000 Din.
□	Sestanek interesentov za lesene hiše. Prihodnji petek dne 21. t. m. se vrši v veliki dvorani Narodnega doma ob pol 20 sestanek interesentov za zgradbo lesenih stanovanjskih hiš. Na sestanku se bo razpravljalo o ponudbah, o načinu kreditiranja ter o tehničnih podrobnostih gradbene akcije.
□	Izprememba v državnem pravdništvu. Sodnik okrožnega sodišča dr. Miroslav Dev, ki je bil prideljen državnemu pravništvu, je dodeljen okr. sodišču, in sicer kazenskemu oddelku.
□	Bila jo pomota. K poročilu o pogrebu tragično preminulih zakoncev Viher moramo dostaviti, da je bilo blagoslovljeno samo truplo Antona Viherja.
□	Cene živinske krme. Na mariborskem trgu se prodaja seno po 75—100, otava po 75—110, pše-nična slama po 65 in ržena po 55 Din za 100 kg. Kupčija je sedaj pred zimo z živinsko krmo zelo živahna.
□	Stari grehi prihajajo na dan. Ko se je včeraj vrnila Ana R. po daljši odsotnosti iz Avstrije, jo je zadela v Mariboru usoda v obliki aretacije. Med njeno odsotnostjo so namreč ugotovili, da je meseca maja pobrala pri raznih strankah na zelo spreten način več zlatnine, katero je zastavila ter zastavne listke prodala. Oddana je bila sodišču.
□	Ljudska samopomoč v Mariboru šteje £e skoraj 36.000 članov in je izplačala do danes šest m i Ijo nov Din na podporah. (Glej tozadevni .današnji oglas).
□	Pravijo, in je res, da najlepše cvetje,,
in uimetne vence po najnižjih cenah in kar je glavno, z dobrini okusom dobavlja v Mariboru cvetlični salon »Vrt« Džamonja Gosposka 37.	.,■
□	Živinozdravnik šoštarič naznanja, da se je preselil v Vrazovo ul. 6.
□	Stariši zastavili otroka. V Zgornjo Voli-čino je začetkom septembra prišla rodbina — mož, žena in petleten otrok ter se ustavila pri mali pocestnici Otiliji Kocbekovi, kateri jc mož po vet lal, da se piše Gustav Erjavičnik ter je v Mariboru pekovski pomočnik. Rodbina se 'je nastanila pri kmetici, od katere se je posrečilo možu izvabiti pod raznimi pretvezami tudi nekaj denarja in hranilno knjižico. Čez nekaj dni pa stu se mož in žena odpravila baje po svoje pohištvo, v zastavo pa sta pustila pri kmetici svojega petletnega funtka Ivana. Od njunega odhoda je sedaj [»otekel že cel mc-sec, pa ju ni več nazaj. Mali fantek se še neprestano ozira po poti, po kateri mu je odšla mati ter jo kliče, ker se ne more oživeti pri tujih ljudeh, katerim so ga brezsrčni starši pustili. Ker je Kocbekova samn sirota, je prišla pretekle dni v Maribor na občino, da ona prevzame otroka v svojo skrb, ker je pristojno v Maribor. Poizvedbe so doslej ugotovile, da je sicer neki pekovski pomočnik Erjavičnik pristojen v mesto, vendar je v matrikah zabeleženo, da ima že enajst let starega sina, dočim petletnega njegovega sina nimajo zabeleženega.
diplomiran in odlikovan z zlato kolajno izvršuje najmodernejša oblačila po meri najsolidneje in poceni.
RUDOLF STiBERC. Maribor, Aleksandrova 27
□ Roparski cigani v rokah pravice. Neumornim orožnikom iz Tezna se je posrečilo naglo izslediti cigansko tolpo, ki je v noči na pretekli torek oplenila Dimnikovo trgovino v Sv. Miklavžu na Drav. polju. Cigane so izsledili v Betnavskcm gozdu, kjer so se čisto na-tihomn utaborili v goščavi. Našli so pri njih del naropanega blaga, večino pa so bili že razprodali po kmetih. Orožniki so aretirali 10 roparjev ter jih oddali v zapore mariborskega sodišča. Naropano blago bo dobil oškodovani trgovec deloma povrnjeno, ker so znani kupci, ki so prevzeli od ciganov blago po neverjetno nizki ceni. Opozarjamo pri tem kinetsko prebivalstvo, da nuj bo pazljivo pri nakupu blaga od nepoznanih, včasih celo ciganskih prodajalcev. Blago, ki je poceni, gotovo ni prišlo v roke prodajalca po pošteni poti.
£
l v*

Svetovnoznani zdravilni vrelci
*
O O
ROGAŠKA
Eno največjih, radi svoje pokrajinske slikovitosti ter moderne
ureditve pa ludi eno najlepših zdravilišč kraljevine Jugoslavije
*
Sezona: Maj—september Pozimi: Priljubljen kraj za oddih in počitek
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Normalno zdravljenje v zdravilišču: 4 tedne. V pred- in pokuri se priporoča pitje zdravilne mineralne vode doma
Cene zmerne. Pred in po sezon! znaten popust. — Konceriira zdraviliška godba. — Pester spored zabavnih prireditev. — Zvočni kino. — Weekend aranžmani
Zdravilišče obiskujejo zdravljena in
odmora potrebni iz tu- in inozemstva *
Prospekte in oslala pojasnila daje radevolje
DIREKCIJA ZDRAVILIŠČA

Frtaučka Gasit in Kurenčhuva Neška gratuteraRT
Glih h sreč sin liarajmu Neška na pluc pr gobah. Tku je glihula in gli-liala, kokr de b se šlu za cele vagone, nazadne jh je pa kepila ena mer-ca zu tri dinarje.
»A uš začela z gobam kepčvat, Neška?« sm se jest puspasu. »Sama z možam ja na uta pr te ge-spudarsk griž tku frečkala, de b kar za tri dinarje gob pu jedla.«
»A že spet štenkarš? Tebe ni druzgn, ket strpen jezek. Veš, Gustl, tku na konc pa še nisma, de b s šc za tri dinarčke gobe na mogla prvošt. Še u kaše jh uva jedla. Kašca pa^že mam. Veš, ke sa bli še bulš časi, in sni duma še kure redila, sm ja kepila enkat kar en ceu žakl, sevede za kure. Zde.j nama pa glih prou pride pr te mizeri. Kure sm predala naš sose-douk ke lila vila tam bliz nas, gespud pa zmeri ukul rnjža, enkat je u Belgrade, pol pa spet tle pa tam. Duma je prou mol, tku, de ga jest kumi na videz puznam. Sej sm že nlina ku-harca prašala kua je gespud, pa m ni mogla lič gvišnga povedat. Sain iulk j rekla, de jh še nkol ni vidla, de b kej delal, sam ukul se vozja, gnarja meja pa tulk, kokr cepin. To nar lil g v i.sil so kašn agent ka.šne fabrke dol u Srbiji, pa ti,st blagu, ke ga tam izdelujeja, tle |>r nas ukul pumi ja jo je rekla. Astn, te gespe sm use kure predala, midva iz možam se pa zdej lepil pučas iz tista kašca trahtirava. Za ta mesc in tku kela du sred druzga mesca ja uva že mela. No pol u pn že spet kuku. Sej veš, de Buli Kranea nn zapsti. kokr pranja. ,]n. kua s pn s pa ti tku napucan? Pu ne, de b se žerm. Oh, Gustl, nkar zdej pr te gespudarsk griž. Sej viš, kuku je.«
»Nč se nka.r nn boj, de b se jest ženu. Jest ni sin tku nnumen. ket je toj mož, Neška. Pa na smeš znmert. II »Sluvenc« grem gratulerat. Sej sin te že na use zgudi duma isfcou, de b šla skp. Kc ti t ud n »Sluvepca« soj jezek brn-seš, zotu se Sika, de greva skp gratulirat. Pr teb duma sa m puvedal, de s šla na plač. Viš, pa sm te res dubu pr gobah, ket nalnš.«
v »Takala vnder na morm jt, sej me videš, kasna sm. Ta lep gvant mam pn u frzoceng. Sej mam še ceglc pr seb u priftošlne. Viš ga.«
»Tu je pa glih prou. Dons mam pa res sreča, Kulk sa t pa dul na gvant? Kar puvej. Sej jest mam murbet tulk drubiža iz saba. Če ga bo zadost, uva pa kar stupila pujna, ke sva žc glih tle. Sej ni deleč.«
sšedcsct dinarju su m dal najna — — —«
»Pardon, de t u beseda sežem. »Sluvenc« pa tud zdej glih šedesetletnca praznuje, kar je zagledu ta puklast svet. Viš, use štima, kokr nalaš. Kar hitr stojivu u frzocenga. Pol se uš šla pa hitr dam preblečt. Jest te um pa kar pr «Kulouratari» pučaku.«
»Ja, Gustl, kdaj t um pa vrnila? A ua veš kuku nas griža zdej mrcvar?«
»Nč na skrb, Neška. Kar hitr stop. Tlela maš deset kuvaču, de u tud za interese. Kar u eez u.stal, uva pa še rože kepila. Kar prazneh' rok tud na morva jt gratulirat. Uš vidla, kuku se u gespudem pr »Sluvence« dobr zdel, če uja dubl usak soja rožca. Sej veš, de sa ge-spudi čašnknri tudi rad učaseli u rošcah.«
»Tu jc use lcpu in prou. Mene sam tu skrbi, kdaj t um vrnila. Veš. zdej je liedu za gnar.«
«Bejš, bejS kua uš jamrala. Sej viš, de se že na bulš ubrača. Usak čas uja dubl tud ura-dnki soj moratorium. Pol t pu še douga plačat na^ u treba. Če b pa glih du moratoriuma na pršlu, uš j>a gvant nazaj u frzoenga nesla, pa uš men vrnila. U že kuku, de u prou. Kar brš skoč u frzocenga pu gvant. Pr »Kolonratari« se pa dubevu. Jest grem prec zdela ke na en golaš.«
Ni menila še ena ura, pa je že Neška u zidanem gvant in iz celem grmoujam rošc u rok pršuniela h »Kulouratari«. Ta reuca jc tku hetela. de je še list ccglc, ko ga u frzoceng na znstaulenu reč prpneja, puzabila dol utrgat, in ga je skus ceu mest na hrbte liusila. Jest sm hitr spiu, pa sva šla. Pu pot sva se pa ceu čas špeterala, kdu u govor držu. Neška se je ku-preccrala, da ga če ona držat, ko mu bi dolih jezek, .jest sm pa pehauptu, de ga mam jest. Pol sva se pa tku zmenila de uva pred uredništvom jezike zmcrla. Ker ma dalšga, tist u pa držu slaunostn govor. Ke se je pr mer pu-kazal, de mava tiha glih douge, sva nnreellu pa tak kompromis, de uva uredništvu izničila usak par rože, guvort pa na sme nubedn nč, sam nazadne uva uba nnenkut zaupila »Živja Sluvenc!«
F. C>. tud u imen K. N.
VSAK KAVEDEN KOM25IIMENT VE, da Icomasonnrae zsadriape
odllčr&o zastopajo Icorlstl konssumenfov — poratomalcov
1.) Ker vplivajo na splošno znižanje cen. 2.) Ker delajo brez dobička oz. je dobiček last članov. 5.) Ker dajejo svojim članom koncem leta dividendo.
Kdor se tega savedia, jedolžan podpreti naše I. OJEJC, AVSKO KONZUMNO DRUŠTVO sa besedo In odjemom blaga v zadrugi.
Dnevna kronika
Iskrena ssa&vala
vsem našim p. n. stalnim inserentom za oso dolgoletno naklonjenost in podporo našemu listu, pa tudi ostalim p. n. tordkam in zasebnikom, ki so se u novejšem času drage volje o obilnem številu odzivali našim vabilom na insercijo in tako pripomogli do velikega ugleda, ki ga uživa v oseh trgovskih in obrtnih krogih Slooenčeo oglasni del.
Prav posebno zahvalo pa izrekamo vsem p. n. Ivrdkam, zavodom Ud. ki ■ so nas v presenetljivo veliki meri počastili s ceni. inseratnimi naročili za pričujočo jubilejno šteoilko Slooenca
Inseratni oddelek »Slovenca"
LJubljana — Maribor
Cerkveni vlomilec v Sort
Oseb ne vesti
= Premestitve r finančni »lužbi. K dra-v-
skemiu finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani
so premeSčeni: računska inšpektorja Andrej Golob in Fran Štrukelj iz Niša, računski kon-troU>rji Fran žitnik iz Belgrada, Josip Cesar iz Zagreba, Josip Kolbezen iz Novega Sada in Leopold Pehani iz Podgorice. Inšpektor finančne kontrole in referent za finančno kontrolo pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Fran Golob je premeščen v Split, za referenta o finančni kontroli pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani je sedaj postavljen inšpektor Anton Muc. Za konceptnega pripravnika pri finančnem ravnateljstvu je imenovan Milan Ilič, absolvirani jurist belgrajske univerze.
Ostale vesti
—	Društvo nižjih drž. uslužbencev poštne stroke v Ljubljani. Minister za promet je z odlokom z dne 31. julija 1931 odbil zahtevo, da bi poleg organizacije p. t. t. uslužbencev obstojalo 5e gori omenjeno društvo. Proti temu odloku se je Društvo nižjih dTŽ. uslužbencev poštne stToke v Ljubljani pritožilo na državni svet, ki je razsodil, da se odlok ministra za promet (p. n.) z dne 31. julija 1931 razveljavi. Razsodbo državnega sveta bomo dobesedno priobčili v prihodnji številki.
—	Letošnja glavna skupščina »Uzajamnosti« se bo vršila v Celju v četrtek 20. oktobra in sioer v dvorani Ljudske posojilnice s pričet kom ob 10 dopoldne. Vabljeni vsi člani, ki se lahko udeležijo.
Drago Gorup & Co.
KONFEKCIJA MIKLOŠIČEVA CESTA 16/1. nadstr.
Za hladn« dneve smo pripravili bogato izbiro elegantnih in cenenih jesenskih, zimskih plaščev in oblek. Obiščite nas!
slnn iz Amerike. Razprava je trajala nad dve uri. Obtoženci 90 6icer obžalovali inkriminirana dejanja, toda orožništvo je vztrajalo pnf tem, da se obsodijo. Sodba je bila še razmeroma mila. Sodba se bo objavila v dnevnem Usku. Premestitve linnnčnih stražnikov v Bosno in — Železniška nesreča. V petek je osebni vlak, ki V07J opoldne iz Subotice, na postaji Čantavir, ko je vozil čez kretnice, iztiril. Pri tem se je prevrnil tretji vagon III. razreda in ga je vlak vlekel par metrov po tleh. Med pot-
HALO!	IIAI/O!
TEKMA BALINCARJEV
Rimljanov in Petelinov se vrši danes ob 2 popoldne v Petelinovi vasi v gostilni SLOVŠA, Koleiijska ulica 19. Ribici in drukarji vabljenL — Za dobro jedačo in pijačo preskrbljeno.	15.150
niki je nastala panika, iz prevrnjenegn vagona pa so se začuli klici na pomoč. Postajenačelnik je s svojim osebjem takoj hitel na kraj nesreče, kjer so takoj začeli reševati. Iz vagona so izvlekli 15 oseb, od teh je bilo 12 lažje ranjenih, tri žene so pa nevarno poškodovane. Zadnje tri so z avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Železniško ravnateljstvo v Sul>otiei je takoj odposlalo komisijo, da ugotovi vzrok nesreče.
prijet?
Ljubljana, 15. oktobra.
Naša včerajšnja vest iz Sore o zločinu v tamkajšnji cerkvi, pri kuterem so odnesli neznani vlomilci nov ciborij s posvečenimi hosti-jami, je 6ilno vzjiemirila vso deželo. Za zločin se je pričela zanimati tudi ljubljanska policija, ki ima v evidenci še en podoben zločin v zadnjem času, namreč v Litiji, o katerem smo tudi že poročali. Ponoči je ljubljanska policija pregledala' vsa ljubljanska prenočišča in je v enem teh prenočišč aretirala 28 letnega Frica K. iz Maribora. Fric ni mogel povedati prav nobenega vzroka, zakaj je prišel v Ljubljano, niti ne, kje se je v zadnjih letih klatil. Policija pa ve, da je Fric skrajno nevaren cerkveni tat in vlomilec ter se je mendn najbolj specializiral na te tatvine. Prav pred kratkim je odsedel kazen zaradi cerkvenega vloma v Celju. Pri preiskavi pri Fricu niso našli seveda ničesar, kar pa ga ne razbremenjuje, ker take vrste tiči po navadi takoj vse zakopljejo, kar po-kradejo, ali pa poskrijejo na varna mesta, rri-ca sedaj na policiji natančno sprašujejo in če se bo le dalo, bodo še kaj izvili iz njega. Znan je še primer cerkvene tatvine na Dobrovi, ko 60 neznani vlomilci zakopali cerkvene posode pod Rožnikom, kjer jih je slučajno našel neki pasant. Cerkev je dobila posode nazaj, tatovi pa so ostali neznani. Morda bo kakšno srečno naključje pojasnilo tudi vlom v Litiji in v Sori.
Vse odlike združuje ta Slovenka in nje milo posebej
najboljšo kakovost...
sedanjim težkim razmeram primerno ceno,
diči ga največja priljubljenost
vrhtega pa je pravo domače
terpentinovo milo

J^dransfea gnas^nska
d. s o.
Kupujte samo domače blago, podpirajte domačo podjetnost 1
Gene honhoreiM
Koledar
Nedelja, 16. oktobra (22. pobinkoštna nedelja): Gal. opat; Hedviga, kraljica.
Ponedeljek, 17. oktobra: Margareta M. Alakok, devica.
M o vi grobovi
'f Smrtna kosa med Slovenci po Ameriki. V Milwaukoe, Wisconsin, je umrl g. Emil Kušljan, star 25 iet, rojen tukaj. — V Milwaukee je tudi umrla ga. Terezija Prosen, stara 39 let, rodom iz Obrov na Primorskem. Zapušča moža in sina. — V Calumetu, državi Michigan, je za vedno zatisnil oči g. Josip Režek, star 63 let. V Ameriki je bil nad 46 let in je rodom iz Boianje vasi pri Metliki. — V Burgettstownu, Pennsylvania, je umrl gosp. Frank Reven, samec, star 55 let, doma iz Dobrav-čeve pri Logatcu. — V Monesena, Pennsylvania, je bil pri delu ubit g. Ivan Šnajder, star 24 let, rojen v Ameriki. — V Durango, Colorado je bila do smrti povožena 19 letna Slovenka gdč. Marija Košir. Pokojnica je bila izučena bolničarka. — V Kingstonu, West Virginia, je izvršil rojak Ivan Dolec, samomor. Doma je bil z Blok. — V New Yorku, je umrl rojak g. Peter Rutter za jetiko. Pokojnik je bil rodom iz Osilnice na Dol. — V Milwaukee, Wisconsin, je umrl g. Matija Weber, star 63 let, rodom iz Radmirja v Sav. dolini. — Vsem naj bo lahka tuja zemlja in sveti jim večna luči
—	Tiskarski škrat tudi jubilejnim izdajam n« prizanaša. Nagaja povsod, kjer le more. Prav posebno je pa zdelal članek pod naslovom: »Uprava «Siovenca» nekdaj in sedaj« na 16. strani »Slovenca«. V 2. koloni 13. vrsta beri N a n u t o v a na-
" inesto Namutova, 13. odstavek pa se pravilno glasi: Pri nočnem ekspedicijskeni poslu je ločasno v sJuž-bi redno petero moških moči pod vodstvom Jos. Tovarna Krani Fajona, pri dnevnem vštevši Jos. Rut a rja in 1 uvai Iia Ivi aIIJ u Berlogarjevo pa dve moški in ena žen-_ ska moč.
—	Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani sklicuje tem potom v smislu družbenih pravil in sklepa družbenega odbora svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 24. oktobra 1932 ob pol 4 popoldne v posvetovalnici Delavske zbornice v Ljubljani. Na ta občni zbor se vabijo vsi člani Družbe sv. Rafaela in vsi dobrotniki in prijatelji izseljencev. — Predsednik.
—	Zanimiva poroka v Zagrebu. Včeraj dopoldne ob II se je v cerkvi sv. Blaža v Zagrebu poročil 28 letni artist cirkusa Glcich, zamorec Ivan Lukas, rojen v Divali v Kamerunu (Afrika) z 21 letno artistko Mari Glaske, rojeno v Mariboru. Cirkuška godba in eksotični ter beli artisti so spremljali svojega črnega tovariša k poroki v cerkev in nazaj.
— Poljudna knjiga • slovenski umetnosti je bogato ilustrirani Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Naš prignani strokovnjak in ueutrudljivi raziskovalec naše narodne umetnosti dr. Fr. Štele razpravlja v nji o prvih začetkih naše umetnosti, prikazuje ves nadaljnji razvoj do najnovejšega časa. Knjiga ni samo podučna, ampak tudi spodbudna in jo zato vnovič toplo priporočamo. Založila jo je »Nova založba* v Ljubljani.
Fr a risalna
Ljubljana, Su. Petra ZS
Bogata izbera damskih, moških in deških čevljev
znamke »Jadran*


Strokovnjake izvršena očila. kakor tudi vse osta'e optične predmete nudi najceneje
FR. P. ZAJEC
izprašani optik Ljubljana, Stari trg
0)
« e. ie
ss
- <u a
n o
s
"e S
n h
>
o K
e
•a "2.
•i r-
< a> n
m tj a 2.
iB 1 »
PT S
•o
Mestni trg štev. 5
LJUBLJANA
—	Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josel« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	V Službenem listn kraljevske banske uprave dravske banovine št. 82 od 15. t. m. so objavljene »Iz/premembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarimi« dalje »Spisek luiksusnih predmetov« in »Razpis o povračilu carinskih davščin carinskim posrednikom«.
—	Neki Damjan Vahea, od katerega smo priobčili 7. oktobra kratek člančič pod naslovom »Narodne vezenine, narodna ročna dela«, se predstavlja, kakor smo izvedeli, za sotruidnika »Slovenca«. Ugotavljamo, da je bil to prvi in zadnji njegov prispevek, ki smo ga objavili v našem listu in zanikamo, da bi bil naš sotrudnik.
Danes ob 11 v unionski dvorani v Ljubljani
simfonični koncert
opernega orkestra. — Cene znižane, vstopnice od 10. ure dalje pred dvorano.
—	Prepovedan tisk. Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo prodajanje in razširjanje mesečnika »Signali« št. 4—6 za mesec avgust in oktober, in mesečnika »Književnik« št. 10 za oktober, ki se tiskata v Zagrebu.
—	Izpred sodišča. Sodnik-poedinec do,žel-nega sodišča v Ljubljani s. o. s. g. Jakob Jerman je včeraj obsodil 11 oseb zaradi klevete orožnikov v smislu i 302 kaz. zak. na 7 dni strogega zapora, od nosno 2 na 8 dni in 120 Din denarne kazni od nosno 180 Din, toda pogojno za dve leti. Obtoženci so namreč začetkom decembra lani^ širili okrog goroslasne vesti, kako sta dva orožnika orožniške postaje v Moravčah v nekem gozdu pri Moravčah umorila neko kmečko dekle in jo oropala zu 50.000 Din, ki jih je baje tisti dan nesla iz Ljubljane domov. Denar je prejela na glavni pošti in je bil po-
—	Nova šolska knjiga: Aritmetika in algebra
z.a 5. in 6. razred srednjih šol, spisal profoeor Karel Kune, je pravkar izšla v zalogi Jugoslov. knjigarne v Ljubljani. Cena vezani knjigi je 64 Din.
—	Urbas Marija nasl. Ljubljana. Komenskega ulica 16, najfinejše kranjske klobase na drobno in debelo. Telefon 28-65.
DiimsKI icMlnl salon
©JSJD ALEifSINDrft
LII)0LI/l«A, IfttMiiiESNI flHa 0
(poleg kino Matice) izvršuje vsa v to stroko sp« dajoča dela kar najvestnejše in po zmernih ee" nah! Trajno kodranje po znatno zniianih eanahj
—	Kakor slonovina bele in lepe zobe dobite z uporabo dobre Chlorodont zobne paste. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din.
—	Proskrbite sebe in svoje domače pri »Ka ritas«, ki je prvo in edino posmrtninsko zavarovanje v Sloveniji. Sprejemuina sanno Din 10. Z malimi stalno enakimi prispevki preskrbite svojce. »Karitas« ni samopomoč. »Karitas« je oddelek 32 let stare zavarovalnice. Vzajemna zavarovalnica, odddeflek »Karitas«, Ljubljana.
—	Absolutno varno tovarniško podjetje išče poeojilo Din 2,000.000,— v gotovini. Plačilo tudi v obrokih sprejemljivo. Ponudbe na upravo pod •mačko »Varna naložba«.
—	Norvoško ribje olje dobite vedno sveže v novootvorjeni drogeriji Hafner, Celovška št. 44, Ljubljana.
—	Najmodernejši brivski in damski sarion v palači Grafike se priporoča.
Po nalnllish
tovarniških cenah
Naglavne rute svilene, šale izsvile, športne ša e pletene kravate, ovi julne rute (kocke), stenske preproge, ženili ie, šale in rute z.a nn glavo, pleteni kostimi, puloverji, telovniki, džemperji čepice in vsakovrstne druge pletenine prodaja
Tovarniška zaloga
Josip Kune & Komp.
liubiiona
nihlositevu c 32
—	Dobro obedovati, to js bila deviz« ntarlh Rimljanov in še starejših narodov. Mnogo se j« do dane« apreanenilo, toda običaj, da ljudje radi dobro obedujejo, ni in ne bo precej. Na »tarlh slikah in raznih relijefih vidimo bogato obložen« mize, ki se krivijo pod svojo težo. II koncu vsakega take« obeda pride še sadje, ki vse to regulira. K dobremu obedu spada še črna kava, katere p« tt^ radi srca ne prenese. Ako pa je kava tedetan« ti sadnih sestavin, kakor je to VO-KA, kar inači fe saino ime, potem smo lahko veseli, da smo dosegli sestavo dobrega s koristnim. Prednosti VO-KA kave razvidite iz današnjega uglasa, ki se nahaja v isti številki časopisa ali &e bol^e, ako sami pi»-iiakusite ta odličen domač proizvod.
—	Ljutomerska vina. kvalitetna, sortirana, kupite najugodneje pri Centralni vmarni.
—	'U jesenska oblačila najboljše in najt*nrj«e blag« t specialni trgovini Nsvak na KangrMii, m trgu.
URE-ZLaTNina-sREBHNina
Vsa v to stroko spadaj čn popravila se sprejmejo po najnižjih cenah
R. RUS, URAH, RRilN] POLEG LEKARNE
— Nove »Miriniove čokoladne speclalitete:
Mlekita je čokolada z obilno primesjo tolstega mleka.
Kavita spaja duhteči vonj kolonijalne kave t tolstim mlekom.
Maslita je maslena desertna čokolada s finim kakaovim okusom.
_ Grenkita je naravna desertna čokolada a I* malo sladkana.
Zapomnimo si imena, da izbiramo po oku*u. ko kupujemo, in
zapomnimo li, da je »Mirim« čokolada domač izdelek.
ESPER A JVTO
A.:	Ko bi imel priložnont, esperanto bi se učil.
B.:	Poslušaj radio! Ljubljanska radio postaja oddaja vsak ponedeljek od 20—20.30 espe-rnntski tečaj.
A.:	Nimam radia, pa tudi tečajev ne morem obiskovati, ker ni nobenega esperanbOcega kluba r bližini.
B.:	Potem pa še danes piči g. Golobiču Pe-tru. ki vodi dopisno eesperantsko šolo. Prijave sprejema rwik čas. Piši nn naslov: Golobi* Peter, dipl. esper. učitelj, Jesenire-Fnibie, Gorenjsko. Priloži znamko za odgovor.
To se pa prilezel
H
Mošt Je priljubljena pijača,
vendar je za marsikoga preveč oslastna, zato večkrat os ugaja. In vendar se ta ae-dostatek in vsi drugi pri-ukusi m. šta lahko odpravijo na ta način da mu vedno primešamo eno tretjino Ra-densko zdravilne vode, to fJffj '" " raje pa Radenske Oitela s j JJ vode ali Radenske Kraljeve f r8wtw(vode. Taka mešanica nima samo polnega, osvežujočega in kot šumeče vino priletnega ukusa. temveč je tudi »drava in cena pijača, ki se vsakomur dobro prileze.
itaš pooblaščen! minister g. Sirašnizky na obisku v tovarni Philips.
Slika predslnvlja gospoda ministra z rodbino in dr. Ani. Philipsa, ravnatelj« Philips-koncerna s soprogo.
Sedež Philips-tovarn je v Eidhovenu na Nizozemskem. Tn koncem, ki proizvaja radio-elektronke, je obenem največja radio-induslrija v Evropi in zaposluje okoli 27.000 delavcev.
Po naši domovini
Jezica
Klanje živine doma. Na iniciativo Strojne zadruge nn Jezici eo se zbrala k širši seji vsi zastopniki tukajšnjih kmetijskih društev, in sicer: Strojna zadruga na Ježici, Strojna zadruga v Sav-ljah, Kmetijska strojna zadruga v Savljah in Kmetijska podružnica na Ježicd. V navedenih društvih so z malo izjemo včlanjeni izrečno sami kmeto-» valci. Kakor povsod, tako tudi pri nas plačujejo mesarji živino po jako nizkih cenah. To je prisililo kmetovalce, da prično živino klati doma, in sicer vsak teden po on kmet v vsaki vasi. Meso pa bodo prodajali drug drugemu in po nižji ceni kakor mesarji. Zaradi reda se je na širši seji dogovorilo, da bo vsak kmet. ki ima svojo živino pripravljeno za zakol, prej prijavil za to določenemu kmetovalcu, da se bo živina klala po redu, kakor je b la prijavljena. Za vas Kleče je določen g. Škrl Jože, podomače Klemen, za Savlje Snoj Ciril, podomače Meklaj, za Ježico Sever Franc, podomače Andrejček, za Stožice in Malo vas Dovč Franc, podomače &afar. Ti bodo zbirali podatke in pri njih bo dobil lahko vsak kmet navodila o domačem zakolu. Gotovo javnost zanima, kakšen je uspeh te akcije? Dosedn) so bile zaklane štiri živine. Meso se je prodajalo po 7 Din, dvoje telet, meso po 10 Din za kilogram. Meso je bilo popolnoma razprodano, tako da ga oni, ki so kasno prišli, niti niso več dobili. Mesarji so tudi znižali oeno mesu od 10 Din na 5 in 6 Din, a samo na soboto. Takoj v nedeljo so ga pa prodajali po 10 Din kilogram, češ, da je meso od druge krave, ne od tisle, ki so ga prodajali v soboto po znižani ceui Vso akcijo je hotelo prevzeti županstvo v svoje roke Temu so se kmetje odločno uprli. Sklep kmetov je, da se bo klala živina doma vso zimo in tudi v poletju. Če bo dovolj živine na razpolago.
Kam s denarjem? Marsikateri ima danes svoj prihranek doma, namesto da bi ga dal v hranilnico. Zadnje čase se čujejo vesti, da bodo vsem onim, ki hranijo doina svoj denar, odtegnili 20*. Zatorej vsi, kdor iina kak znesek, naj ga takoj vlo* v domačo hranilnico v župnišču. Tam Je denar varno naložen in varen pred tatovi, ker ga g. blagajnik takoj odda v Ljubljano v centralno hranilnim.
Slomškova proslava. Drsvt ob 8 priredi Katoliško prosvetno drultvo v Društvenem domu na Ježici počartitev 70 letnice smrti ftkofa Slomška. Vai vabljeni I
— I ■ ^ n i m < m1 ■■
DUGOLUTZ
Skofja Loka
■f- Ltvtar Ana, p. d. Tičariea z Grajske poti, fo umrla v petek. Zadela jo je srčna kap. To je bil pri ns* tretji slučaj kapi v enem tednu. Pokojna je bila v 68. lelu starosti. Pogreb bo danes popoldne.
Slomškov« pro«lm a bo drevi ob 8 v Društvenem domu. Vse prijatelje velikega slovenskega vzgojitelja in prosvettelja prisrčno vabimo.
Slehernika pripravlja za Vso svete Prosvetno društvo. Že danes opozarjamo na ta lepi misterij, ki bo prav ta dan dvignil naša srca k Bogu.
Ob 150 letniri prihoda nr-ulink v naš starodavni samostan moramo poudarti nekaj, kar je kronist izpustil v poročilu: velik kulturen in pro-•veten pomen osnovne, meščanske šole in učiteljišča v tem samostanu. Vse nsše mesto in okolica mora vedeti hvalo za izredno dobro izobrazbo, ki jo dobivajo že 150 let naša dekleta v notranji is zunanji šoli. Prav posebno pa moramo naglasti dejstvo, da prav zaradi samostana uživajo vsa naša dekleta meftčanskošolsko izobrazbo, medtem ko so fantje biti doslej deležni le osnovnošolske izobrazbe. Zaradi zunanje šole pa prav lako ne smemo pozabiti, da stane državo le nekaj skromnih tisočakov, medtem ko za deško šolo prineio *tro5ki na stotisoče. Koliko se torej prihranil Zato je naša iskreno želja, da vsa samostarska šola ostane neokrnjena, da bo mogla še dalje z enako požrtvovalnostjo delati za prosveto našega ljudstva. S to željo čestitamo samostanu in šoli k 150 letnemu jubileju.
Trbovlje
Zahval*. Samopomoči društva rudniških upokojencev se prav toplo zahvaljujem za točno in izdatno posmrtnino po umrlem soprogu Melhiorju, upokojenem strojevodju v Trbovljah. — Frančiška Borštnar, Loke 75.
Knjige, šolske in pisarniške potrebščine se najugodneje kupijo v podrtižni knjigarni Trbovlje-Loke.
Sadni izbor za Trbovlje ln okolico se je določil na sadni razstavi zadnjo nedeljo sledeči: Kanadka, boskopski kosmač, gdanski robač. landsberška re-neia in štajerski mošanckar, za hruške pa boskov-ka in avranška. Imena je določila komisija za 81 sadnih vrst, za nekatere pa se ni dalo dognati imena. Vsega vkup sta razstavila 102 posestnika na 532 krožnikih, kar je gotvo dosti za naš predvsem industrijski kraj.
V ponedeljek se dela pri rudniku, je prišlo telefonsko sporočilo iz Ljubljane od TPD centrale. S tem je preklicano napovedano praznovanje za ta dan. Ni to dosti, pa je vendar ta novica zbudila po dolini veliko upanje, da se bo mogoče le kaj obrnilo na bolje.
Šport. V nedeljo pride tekmovat prvi ljubljanski klub Ilirija s tukajšnjim prvakom SK Amaterjem. Tekma bo gotovo zanimiva in v izpodbudo tukajšnjemu nogometu. Začne se ob pol desetih.
Jesenice
Promenadni koncert bo danes ob 4 popoldne pred Krekovim domom s sledečim sporedom: I. Ciganski tabor, koračnica; 2. V. Bel-lini: Dorma, ouvertura; 3. Dolinar, Bernard: Venček slovenskih narodnih pesmi; 4. E. VVald-teufol: Herbstvveisen, valček; 5. Fedora, ouvertura; 7. Petrograjski sankaši, koncert polka. — Ob tej priliki se bodo raz bulkona Krekovega doma raztrosili lepaki, katere ni mogel raztrositi »Slovencev« aeropian. Med temi lepaki so tudi i/Jtaznice z« brezplačno dobivanje »Slovenca« za en mesec.
PeCi	Štedilnike
letos znatno cenejše kupite samo pri
A. Kiabus Trgovina z žele/.nino Jesenice.
Košir je preselil svojo modno trgovino in Tivar obleke v lastno hišo nasproti hotela »Triglav« ter se za nadaljnjo nakloujeiiost priporoča.
Krožek prijateljev Francije na Jesenicah prične s poučevanjem francoščine v torek dne 18. oktobra za prvi, in v četrtek dne 20. oktobra za drugi tečaj, obakrat ob pol osmih zvečer v osnovni Soli.
Zagorje
Redukcije se zopet obetujo. Onim 60, ki so bili zaposleni v kamnolomih in apnenicah, in so iih že 15. septembra reducirali, to podaljšali življenj« do 15. oktobra, sedaj pa zopet za 14 dni. Kaj bo to pomenilo, je dvomljivega pomena — zlasti ie, ker bodo v kratkem času obrat za najmanj dvanajst dni popolnoma ustavili, ker bodo montirali novo separacijo. Danes — 15. oktobra — pa je na separaciji zopet nabita lista c0 novih rsduci-rancev. Kako bomo pri nas preživeli zimo, nas skrbi. Obleka se draži, zas'užek pod minimumom — pa ie družinski očetje izgubljajo delo! Boj «• nas usmili!
Z nov m nadvozom pri scparaciji se je znatno
znižal klanec mimo restavracije proti Michelčiču. Te dni pa so ga zopet znižali, ko so kakega pol metra visoko naložili debelih skal, jiH zatuli z gramozom in zrahljali z valjarjem. Tudi ima tam cesta, ki je skoraj ravna, pravo obliko, da se na obe strani odteka in bo blato tako rekoč izključeno
Sadja so po natih hribih pridelali prav precej. Zlasti češpl e so bogato obrodile. Aalibog ni bilo nobene cene in s« sploh ni splačalo jih obirati za kupčijo. Zato so jih skuhali velike množine v žganj«, kar se bo zlasti poznalo na pameti gotovih »bratcev«. Zadnjo nedeljo se jc že pokazalo, ko so se pod vplivom žganja iz Vin pred Brvarjevo hiSo v Toplicah vriile operacije z nožem in britvijo. Žal ti kirurgi znajo samo prerezati, rane dolge do 23 cm in globoke do kotti, pa j« moral šivati zdravnik.
Letošnja sui« je uničila mnogo zelja, zato vlada med rudarskimi gospodinjami jako veliko *a-nimania za zeljOate glave, ki 6o naprodaj za mesnico gosp. Jožefa Kotirja.
Kotrcdežki gasilci bodo imeli tombolo, na kateri bo i«st glavnih dobitkov, med njimi tudi • stric«, ki bo srečnega igralca ki ga bo zadel, preskrbe! z mastjo in klobasami.
Kibc-savske so bil« v petek naproda| v Zagorju po 7 Din za kilogram. Značilno je to, da jih j« žena, ki jih je no«i!a, zelo težko razpečala. Č« danaria ni, tudi po ceni ne moro* kupiti.
Celje
0 »Mlinarjev Janez«. Opozarjamo vse tiste, ki sc mislijo udeležiti današnje popoldanske predstave, dn si nabavijo vstopnice že v pred-prodnji, dopoldne pri dnevni blagajni od 0—12. v palači Ljudske posojilnice.
& Ljubljanska umetniško trojica v Celju. Violinski virtuoz Kurlo Rupel, basist Marjan Rus in pinnist dr. Svarn prirede v j>oncdcljek 7. novembra t. 1. koncert z izbranim sporedom. Prosimo vsa kulturna društva, da upoštevajo ta datum.
lova [»no u Ceiiu!
Kr. banskn uprava jc podelila diplomiranemu jnristu Ivann Forfesinn, politično upravnemu «c-krctnrju v p., koncesijo za pisarno za zastopanje strank v vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost banke uprave sreskega in mestnega načelstva, policijskih in drugih upravnih oblasti.
Pisarna posluje v Celju v palači Pokojninskega zavoda. Vrvarsku ulica št. 2.
0 Prednvnnje ljudske univerze. V ponedeljek 17. t. in. ob 20 bo predaval v risalniei meščanske šole g. profesor dr. Valter Bohinc iz Ljubljane, o ognjenikih naše zemlje. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike.
p> Komcmorncijo za mučenikn Vladimira Gortnna bo priredila v ponedeljek 17. t. m. ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu mladinska sekcija Soče.
0 Redni občni zbor dijaške kuhinje v Celju. se I)o vršil v ponedeljek 17. t. m. ob 18 v restavraciji v Narodnem domu.
^•1'mrli sta: v javni bolnišnici 31 letno žena tovarniškega delavca v Gaberju, Cecilija Coklič. na stanovanju v Kocenovi ulici štev 2, pa 9 letna učenka Šparhakl Sonja, hčerka lesnega trgovca. Obema prizadetima rodbinamn naše sožalje.
V vednost!
Kljub težkim gospodarskim neprilikam je tvrdki
Valentin Hladin v Celju
uspelo zaključiti nekoliko kupčij v tu- in inozemstvu pod izredno ugodnimi pogoji. Vsled tega se nahaja v prijetnem položaju, nuditi svojim odjemalcem vse jesensko in zimsko blago kakor vsako leto po izredno konkurenčnih cenah. Vabi Vas, da si ob vsaki priliki ogledate neobvezno razstavljeno blago v njegovi trgovini.
legai
K AlfA
Speceria — DeSiatese — Zajtrkovalnica
(Eksprens kava)
ljubljena, Miklošičeva cesta St. 28
Dnevno sveža iz lastne novodobne pražarne
0 Celjski Šahovski klub razglaša za simultan-
ko šahovskega mojstra Vasja Pirca, katera se bo vršila v sredo dne 19. oktobra ob 8 zvečer v hotelu »Evropa«: Prijavo sprejema urar Lečnik, plačilni v kavarni »E vropa« in reditelj na dan prireditve zvečer.
0 Iz tukajšnjih tiskarskih krogov. O tukajšnji Zvezni tiskarni, prvem in najstarejšem tovrstnem slovenskem podjetju v Celju, se je že dalje Časa govorilo, da je pričakovati nekih globlje segnjočih iziprememb. Sedaj se je pa zvedelo toliko, da dajo lastniki tega podjetja tiskarno in z njo združeno knjigoveznico v najem dolgoletnima uslužbencema, faktorju g. Če-tini in knjigoveškemu mojstru g, Pereu. Vsem uslužbencem se delo od|>ove, čuje.mo pa, da novi gospodarji nameravajo prevzeti najboljše moči in jih znova zaposliti, Kolikor bo pač to v današnjih razmerah mogoče. Kako mislijo urediti lastniki tukajšnjega lokalnega lista Nova dol>a, ki so v večini isti kakor pri tiskarni, z listom, nam za enkrat še ni znano.
0 Občinski urad zn občino Celje okolica razglaša, da se morajo vsi lastniki dvokoles (bi-ciklov) v svrho ponisa istih javiti do konca tega meseca na občinskem uradu ter navesti znamko in številko kolesa.
0 Nočno lekarniške 4?žbo ima ta teden lekarna »Pri Križu« na Kis^a Petra cesti.
0 Tedensko službo pri ntsikem društvu v Celju ima tekoči teden drugi vod pod poveljstvom it. I. Pristoška.
0 Najdeno kolo. Gosp. Florijani Viktor je našel v soboto zjutraj ob Voelajni, z vejami pokrito kolo. Kolo je črno pleskano, precej obrabljeno, vredno 300 do 400 Din, brez znnnike. Interesenti naj sc javijo na predriojništvu mestne policije.
0 Primarij dr. Emil Watzke, zopet redno ordinira.
Ptui
Trgatev sc pričenja. Trgatev se je pričela. Naši vinorodni kraji, Haloze in Slovenske gorice so oživele. Po njihovih cestah in poteh je živahno, kakor ob sejmskih dueh Dolge vrste vozov, obloženih s sodi in drugimi trgatvenimi potrebščinami, polnijo ceste, namenjene v gorice. Po vinogradih sainih, kjer so imeli dosedaj besedo klopotci. vlada veselo raz|H>lože-nje, razlega se petje, vriskanje in pokanje to-pičev. l.etošnji pridelek bo, kar se tiče kakovosti prvovrsten, to pa radi suše, ki je pospešila zorenje grozdja. Količina pa bo manjša, posebno v onih krajih. po katerih je divjala toča. — K vinogradnikom, ki so |>otrgali že zgodaj, ter imajo mošt žc v sodih, prihajajo na oglede kupci. Toda neverjetno ni/kc so cene, katere nudijo kupci. In pri nas se še nekateri poslužujejo zvijače, snmo da še stisnejo ceno navzdol. Tako nam je znano nekaj slučajev, da jc pri prvem ogledu kupec mo?t stehtal ter sc pogodil za njega. po odstotkih sladkorja. Teden dni pozneje pri prevzemu, je kupcc mošt spet stehtal. Seveda jc bilo tokrat manj sladkorja, ker je me<l teni del že povrel ter se i/premenil v alkohol. Tedaj pa jc pričel kupec očitati prodajalcu, da ga hoče goljufati. brnni sc prevzeti mošt ter grozi, da bo ubogeea kmeta pri ia vil radi prevare. V za-kotnejSih halo/kili dolinah, kjer še kmetje niso tako dobro poučeni o načinu tehtanja mošta, se je tak manever kupcem čestokrnt posrečil' in kmetovalci »o jim v strahu pred posledicami in v iKtjnzni. dn sploh vina ne lxxlo profilih. dostikrat nasedli ter dali pridelek za smešno ni/ko ceno. Veselo trgat veno raz|»olo-ženje se jc umaknilo bridkrmu razočaranju.
V novi hiii Kinoteke posojilnice v Miklošičevi utfcl se Je nastanil v Itui premeščeni državni živinozdravnik g. Ipavec Rafael in Je slrnnkam v vseh veterinarskih poslih vedno nn razpolago.
Ptujske občinske zadeve. V četrtek 13. I. m. se jc vršila VIL redna seja občinskega sveta |)odpred-cds!vom župana Jeršeta. Po prcčitnnju zapisnika zadnje seje poroča župan o uspešni intervenciji glede dveh vlakov, katera je nameravala železniška uprava ukiniti. Na novem živilskem trgu se napravi vodovod, ki !>o nn razpolago vsemu občinstvu. Na dnevnem redu je bil tudi računski zaključek zn leto 1931. Glasom poročila znaša prebitek Din 13.400. Po daljši debati se bilnnca odobri, revizijsko poročilo p« pride v prihodnji seji v razpravo. Stojnice na novem živilskem trgu sc oddajo do leta 1040 v najem. Sklene se tudi uvesti |h>-inožno akcijo za brezjioselne. ki bi naj dobivali brezplačno prenočišče in brano. Po javni seji se jc vršila tajna; med drugim je bilo sklenjeno, da sc prepove dvema družinama bivanje v mestu.
Sprememba poseti. Graščino »Ristenau« v Budini pri Ptuju je kupil trgovec llojnik iz Ptuja na sodni dražbi za Din 90.000. Dosedanji lastnik je bil vpokojen kapetan llugo Vestenek.
Krave krndejo. Zopet beležimo slučni tatvine živine. Žrtev je |>osestnik Matevž Koren iz Lancove vasi, kateremu so v noči na 12. t. m. ukradli iz hleva lepo kravo, ki jc tehtala 500 kg. Storilcev doslej še niso izsledili.
Svinjski sejem v sredo 12. t. m. je bil prav dobro obiskan. Prignanih je bilo 306 komadov svinj, prodanih pa le 82, ker je precej znnnih kupcev manjkalo. Cene: 5—7 Din za kg žive teže.
Tedensko službo j>ožartie brambe ima od 16. do 23. t. m. drugi vod, tretja desetina in sicer četovodja Frane Breznik in desetnik Franc Mahač. Reševalna služba: šofer Scliiin-laub in desetnik Kropf, od moštva pa Kuhar in Somer.
Slovenjgradec
»Slovenčev!« letaki. Vkljnb temu, dn »Slovenčev« propagandni aeropian iz tehničnih razlogov ni prišel nad mislinjsko dolino, smo le dol »ili tozadevnih letakov tudi k iiam. Zadnjo nedeljo zjutraj so bili precej gosto raztrošeni po našem mestu in v Starem tr^u. Med navadnimi letnki je bilo tudi precej naročilnic za enomesečno brezplačno pošiljanje lista. V koliko so se najditelji ten poslužili, bomo šele videli.
Sadni ogled. V nedeljo 16. t. m. se bo vršil sadni ogled, katerega priredi tuk. sadjarska in vrtnarska podružnica. Sadje bo razstavljeno v vseh oknih okr. hranilnice.
Boben poje. Dne 22. oktobra se bo na tuk. okrajnem sodišču vršila javna dražba premičnin in nepremičnin knjiga Šmartno, vloga št. 67 in 81 in Slovenjgradec, vi. št. 296. Cenilna vrednost je 244.640.70 Din, najmanjši ponudek Din i63.093.80. Isti flan se bo vršila tudi dražba ne-
gremičnin zemljiška knjiga Brdo. vi. št. 60 in •obrava 74. Cenilna vrednost 26.355.45 Din, najmanjši ponndek 17.570.30 Din. 5. novembra bo dražba premičnin in nepremičnin zemljiška knjiga Stari trg, vi. št. 168. Cenilna vrednost 70.650 Din, najmanjši ponudek je 35.325 Din.
Davlcn. Za grižo, ki je pred par tedni razsajala v Libeličah, je sedaj nastopila druga
Dober uspeh.... pri ozeblinah, hripi, živčnih boleznih
se doseže s Togal tabletami. Z ozirom nn to, da mnogi zdravniki uradno potrjujejo hitro in učinkovito delovanje Togal tablet, morete tudi Vi z zaupanjem kupovati to zdravilo. Togal tablete se dobe v vseh lekarnah.
(Odobreno od min. soc. pol. in nar. zdr Sbr. 1437 5-II 19,v2).
zavratna bolezen: davica. Obolelo je že ve« otrok, ki so bili vsi oddani v izolirnieo tukajšnje javne bolnišnice. Precej bolnikov prejmejo v izolirnieo tudi iz Prevalj in GuStanja, tako da se nahaja v bolnici okrog 30 otrok obolelih na davici. Upamo, da se bo prizadevanju zdravstvenih oblasti tudi to pot posrečilo kmalu za-treti to detomorilko.
Nebesni pojnv. V sredo ponoči so tukajšnji prebivalci opa*lli na nebu lep pojnv. Skozi celo nelio od severa do juga se je pregrnil en sam, enakomerno kakor tančica razprostrt oblak, ze,° |pi>° vWeti. Ljudem, ki »o to ""VHi. se jim je ta redek pojav zelo dopadel.
r.tporočajo se tvrdke. Poglejte danaJnjf njihov oglas.
PREKLIC
Podpisana Marija Bone ro|. PodbevSek na Ro-dici » tem obžalujem v««, kar sem govorila o Di-mec Frančiiki, posest, hčeri v Loki pri Mengiu. Iziavlam, da je vse neresnično in izmiiljeno.
Zahvaljujem se ji za odstop od kaz. pregona m se zavežem plačati vte stroike za objavo preklica v »Slovencu« in »Naiem listu« t«r odvetniške stroike.
Na R o d i c i, dne 10. oktobra 1932.
Bon« Marija roj. Podb«vi«k.
Novo mesto
Letošnja kopalna sezona v Krki se je v glavnem zaključila že sredi se|rfembra. Bolj pogumni kopalci so se hladili še do konca septembra v Krki. V zimski sezoni pa bo nudila družba »Sanlta* ▼ svojem moderno urejenem kopališču v Prosvetnem domu kopalcem v banjah ali pršah toplo aH hladno vodo po taberl. Kopališke pristojbine so znižan« prj banji na 8 Din m pri prii na 6 Din, dijakom »e dajo še celo znatni popusti. Naj bi novomeško občinstvo podjetno trojico gg. trgovca Mahortiča, brivskega moislra Križko in Edija Picka pridno podpiralo in kopal'šče marljivo posečalo.
Cesto do kolodvora so v zadnjem čaau posuli z gramozom in z valjarjem utrli, lako da Je vzbo-čena m gladka. Ob levi strani pa je nasut« a paskom. kar bo služilo zlasti železniškim uslužbencem, ki morajo dan za dnem na kolodvor in • ko-lodvora ter jim bo olajšalo službeno hojo.
KAPARJI NA ČE.ŠPLJAH
so se v naši banovini zc'^, razpasli in prcl« 'itM-nobiti naie čcšplje popomoma. — Navodila z« pokončevanje dobite pri tvrdki •Chemotackna«, Ljubljana, Mcilnl trg 10 (ua dvor. hiš« Skab«rn«i
Ljutomer
Prosvetno društvo Je preteklo nedeljo polagalo račun o svojem delovanju v preteki, sezon!. Bil jo lo že 30. letni občni zbor. ko je odbor razgrnil pred članstvom sliko svojega dela, ki Je obstojalo v mesečnih sestankih, v odrskih prireditvah in v delovanju knjižnice. Naj sledi par številk: 831 številk | kis lovnega prometa, II sej, 0 seslnnkov, 108 članov, 11 odrskh prireditev, nad 40.000 Din denarnegn prometa. 800 knjig v društveni knjižnici. 2152 prečilanih knjig tekom sezone in Še podrobno prosvetno delo. To žc nekaj pomeni. Izvoljen je bil novi odbor, ki bo svoje delo nada-jeval v tej smeri. Želimo mu obilo uspehov. -Občnemu zboru je sledilo skioptično predavanje o »kofu Slomšku.	'
Knjižnim Prosvetnega društva v Katoliškem domu je odprta vsako nodcljo pred poldne po rani sv. masi. Založena je z vsemi novejšimi deli do-inacegu m pr. vodnega slovstva. Poslužujte se je prdno v zimskih mcsecih. Istočasno se lahke priglasiš kot član Prosvetnega društva.
Šmarje pri Jelšah
Danes otvori tukajšnje Prosvetno društvo gledališko sezono za leto 1032-33, in sicer s Finž^ar-jevo štiridejanko »Naša kri«. To zgodovinsko fgro so igrali že na neštetih odrih Sirom Slovenije z največjim uspehom, povsod je bilo občinstvo očarano ter jo zihtevalo še in še. Društvo si Je za to pril ko nabavilo mnogo komadov za svojo garderobo, tudi ne bo treba prezirati nove scenertje! Mnoga žrtev prirediteljev, oziroma igralcev bo v nedeljo najlepše poplačana, če nam bo cenjeno občinstvo napolnilo dvorano ter tako dokazalo, kako spoštuje delo za narod, za ljudstvo! Pridite po možnosti tudi iz sosednjih far! Vstopnina je z ozirom na pomanjkanje denarja čisto nizka, da jo obisk omogočen vsakomur. Začetek ob 3 popoldne.
•••••m. ,..,.,„||mmh
l ^tvvfvvjrn^ ^mufjftL
Slovenska Krajina
Dolnja Lendava. Zaradi hude suše, ki je uničila vse jesenske pridelke in posušila naše travnike, je pri na« cena sena zelo poskočila. Zaradi dragega sena so bili ljudje primorani, da so prodajah živino. Zdaj se je pa začela neka akcija aa nakup sena v drugih krajih. G. poslanec Haj-dinjak se je podal s par možmi v okraj Sisek in tam nakupil veliko sena, in sicer najboljše vrste po 45 Din. To je na vsak način velika korist za naše ljudstvo. In tudi bo najbrž brezplačen prevoz. — In še nekaj je storjenega v dobrobit našega ljudstva. Banska uprava je dala našemu siromašnemu ljudstvu 130.000 Din podpore.
Murska Sobota. V Murski Soboti se je ustanovil francoski krožek. Predsednik je odvelnik dr. Vad-nal. — V Soboto jo prišel na mesto žand. kauetana Ivovinciča major g. Naranfiii
Škofjeloški uršulinski samostan
in mesto
Svežo, čisto polt in bele, mehke roke
dobile z redno vporabo
Loka! Najsi te gledam s Kranceljna ali pa s Suhe ali iz vlaka, ki hrzi proti Sori, vedno nudiš isto prisrčno sliko: okoli belega gradu se stiska mesto, se privija k njemu, kakor da sta neločljiva: mestece in grad.
Ni to kak mrtev, mrzel grad, ki ima samo svojo slavno zgodovino; duša je v njem, uršu-linke vzgajajo v njem nele cvetje na vrtu, ampak predvsem živo cvetje, škofjeloško žensko mladino.
Vsako leto se vsipa vanj nov roj mladega življenja; ne samo iz Loke, iz vseh krajev prihajajo!
In to prekipevajoče življenje urejajo ljubeče redovnice v pravo strugo, da bodo njim izročene deklice nekoč dobre žene in matere, zveste Bogu, narodu iu državi!
Že poldrugo stoletje oskrbuje uršulinski samostan vso osnovno, šolsko vzgojo loške mladine; saj druge dekliške šole Škofju Loka nima. Zato pa je tudi v Škofji Loki tako lepo domače, tako toplo, vse drugače kakor tam. kjer so tovarniški dimniki prerusli cerkvene stolpe in so tovarniške sirene preglušile cerkvene zvouove. Iz samostanske cerkve in grajske kapele se širi toplota ki prekvaša preko redovnic loške žene in po njih loške družine. Ni čuda, da so nove maše v Loki pogostne!
Ločuni splošno cenijo in hvalijo samostansko šolo. pa najsi govore o osnovni ali meščanski šoli. Mnogo l.očnnk se je tudi izšolalo na samostanskem učiteljišču in prejšnja leta
tudi v trgovskem tečaju. Da bi vsaj država vpoštevala nesebično, v splošni blagor usmerjeno delovanje uršulink in pustila njim in Lo-Čanom učiteljišče neokrnjenol V zavodu so si; [kileg tega poučevali in se še poučujejo moderni jeziki in glasba. Že pred vojno so se mogle gojenke izuriti v samostanu tudi za gospodinjski poklic v kuhanju in šivanju, po vojni pu vodijo uršulinke še poseben kuharsko gospodinjski tečaj.
Tako so imeli in imajo Ločani veliko prednost pred drugimi podeželskimi mesti; z mulirni stroški morejo preskrbeti svojim hčeram višjo izobrazbo, katere morejo biti deležne po drugih krajih le deklice premožnejših staršev. Mnogo marljivih gojenk pa se je izšolalo v samostanu in prejemalo v samostanskem internatu oskrbo po znižani ceni ali brezplačno in prišlo tako po zaslugi samostana do dobrega kruha.
Sploh je skrb za reveže bila in je trajna naloga samostana. Podpiral je revne družine v mestu z obleko in živili, nn samostanski »porti« dobivujo reveži hrano zastonj.
Vidite, to in še mnogo več je uršulinski samostan škofji Loki in njeni okolici; pa še daleč daleč naprej sega njegov blagodejni vpliv.
Kdo pa naj preceni molitve, ki jih pošiljajo dnevno redovnice k Bogu /a blagor svojih gojenk! Samostan je žrtvenik, s katerega se neprestano dviga kadilo molitve in sainoprema-govanja v zudostilni in prošnji dar za mesto in okolico in človeštvo sploh.	Ločanka.
Prijet pozigolec
Orožnikom ie priznal pet požigov
Snrdinje pri Veliki Nedelji, 14. okt.
V kratki dobi je po naših goriških vrhovih ie večkrat gorelo. Vsakokrat je bila prizudeja-na lastnikom občutna škoda. Samo v preteklem tednu je gorelo na dveh krajih. V torek zvečer so objeli ognjeni zublji cerkveno viničarijo in uničili hlev, listnjak ter novo streho. Da niso preiagali traniovjo, bi se bil ogenj razširil še na hi&o in na uekaj korakov oddaljeno prešo. Tokrat ni nihče slutil, da bi bil ogeuj podtaknjen. Toda že v četrtek je v neposredni bližini cerkvene viničarije in ob istem tušu zagorela hiša in gos|>odnrsko poslopje Kocipra V i ne«. Domači so bili v hiši in niti slutili niso. d« nad njimi gori. Tokrat je bila škoda občut-nejša. Pogorelo je vse do tal, deloma / živino ved. Rešili so le eno kravo, dru^a jc bila že napol osmoiena, da so jo n.orali zaklali. Pri retfevanju živine se jr sosed Rajh, p. d. Her-
Premestitve lin. stražnikov v Bosno in Dalmacijo
Ljubljana, 15. oktobra.
Finančno ministrstvo je odredilo premesti-«sv 94 zvaničniko/ — organov finančne kontrole Iz dravske banovine v Bosno in Dalmacijo. Premeščenih je 84 zvaničnikov k primorski finančni direkciji, b k vrbaški in b k drinski. Premeščeni mo: Mihael Alt u Sorice v Mostu r, Stanko Avsec iz Mokronoga v Zenico. Josip Bc-nigar is Bohinjske Bistrice, Ivan Bočck iz Vinice in Fran Borec iz Kranjske gore. vsi v Mostar, Slanko Božič iz Litije, Alojzij Božičko ii Ptujske gore in Fran Bračko iz Ormoža, vsi v Čitluk, Jurij Brudar iz Podčetrtka v Široki Brijeg. Krncet Bregar z Rakeka v Fojnieo, Karol Cegnar iz Zagorja v Široki Brijeg, Martin Cerar iz Sorice v Posušlje, Bogomir Cvar iz Gornje Radgone v čapljino, Franjo Doki iz Ceršaka pri št. IIju v Mcsiliovino, Josip Dro-fenik iz Višnje gore v Gorico, Alojzij Dražu-merič z Rakek« v Menihov i no. Simon Fabjan z
Jenenic v Gorico, Alojzij Fckonja iz Holmca
Sri Prevaljah v Klobuk, Jakob Furman iz Bo-injske Bistrice in Ivan Gabrščck iz Kuzine pri Dol. Lendavi, oba v Stolne, Milan Gabrijel iz
Krškega v Metkovič, Viktor Godnjavcc z Rakeka v Kondjic, Štefan Goleš iz Gornje Rad-irone v Prozor, Fran Grandovec iz I-are pri Kočevju v Prozor, Matevž Grom iz Kranjske
Sore v Rakitno. Andrej Goleš iz Podčetrtka v lupreš, Alojzij Grat iz Sladkega vrha in Fran Glavač iz Št. flja, oba v Fojnieo, Fran litini*-man iz Boh. Bistrice in Fran Hojah iz Novega mesta, oba v Travnik, Fran Hočevar z Bleda v Vrgorac, Herrik Hočevar iz Slovenjgrndca v Kožice, Jakob Jeršič iz Boh. Bistrice v Zagvozd, Ivan Jerina iz Canjkove v Tijarico, Josip Jakša iz Maribora v Sinj, Fran Kosci iz Viča pri Dravogradu v Gradac, Ivan Kleinenčič iz Hoteder-šice v Drvenik, Janez Kolar iz Koprive pri Črni v Podgoro (Primorska banovina), Martin Kopuva iz Trbovelj v Mukarsko. Ljubun Ko-sanovič iz Canjkove v Opuzen, Ciril Kramer iz Črne v Livno, Martin Kristan iz Št. Vida nnd Ljubljano v llan-Vaeanj, Janez Kovačec iz Ro-gašcvcev v Gornji Vakuf, Leopold Kostanjšek iz Sorice v Bugojno, Fran Kolovič iz Hoteder-šice v Makarsko, Josip Kos iz Črne v Igrane, fosip Lubej z Rakeka v Tomislnvgrad, Fran Lukančič iz Vinice v Splil, Matija Muc z Jezerskega in Alojzij Močivnik iz Gedorovcev pri Murski Soboti, oba v Livno, Ivan Mihclič iz Velikih Lašč v Ilan-Vaganj, Miljutin Majstoro-vič iz Semiča v Zadvarje, Julij Marinič iz Št. II j a v Kistanje. Karol Mastnak iz Kozjega v Ličevieo, Fran Mrvar iz Gor. vasi v Omiš, Er-nest Miheljak iz Št. Ilja v Drmli, Josip Mavrič iz Cerkelj ob Krki v Žinovico, Janez Oražem iz Gornje vasi nad škofjo Loko v Opmzen, Fran Orlič iz Sevnice v Split, Avgust Orel iz Maribora v Žinovico, Josip Primožič iz Sv. Andraža v Halozah n Maks Pogač iz Marcnberga, oba v Rakitno, Ivan Pililer iz Goderovccv v Pod-goro, Štefun Peitler iz Sovodenj in Josip Pajer iz Novega mesta, oba v Makansko, Ivan Pečnjnk iz Šmarja pri Jelšah v Gornji Vakuf, Josip Pen-*al iz Ljubljane v Bogojno, Alojzij Plut iz Sv. Jurija ob Južni železnici v Makarsko, Matija Povelšck iz Sv. Jurja ob Pesnici v Tijarico, tosip Polinrc iz Gorenje vasi v Sinj, Fran Po-Ijanec iz Svečine in Karol Potočnik iz Prevalij, ,w>a v Bugojno, Ivan Pretnar iz Marenberga v Bosanski Svinjar, Josip Pripel iz Sv. Jurija ob Ščavnici v Jajce, Josip Pilot iz Canjkove v Igrane, Leopold Potočnik iz Dubrovnika v Bosansko Gradiško, Ostoja Roksnndič iz Metlike
l'
NMACREME
Obraz in roke dobe svežo, negovano poll.če jihnadrOnete in na lahko masi« rale redno zvečer in predno se podasle na prosto z Nivea-creme. Nivea-creme nadomešča polom
eucerila maščobo kože, ki se je izgubila in hrani ler jača na ta način ikivo, aklivira delovanje celic, tako da po-slane koža zopet či» sla, mehka, gladka in mladostno sveža.
IuGosL P BEIEPSDOPF & CO. d.s.o.).. MARIBOP
•OreRorJiJeva ul. 24
Grenko je življenje
Socialno sličica današnjih dni
M. II. Dr. Luzar
naznani« otvoritev pri-atne zdra' niftkc prakso v Ljubljani na Starem tri'U St. aR/11 levo z ordina-cjo od 14' i do M1 j
man, tako hudo opekel, dn bo le težko okreval, šel je namreč v goreči hlev, odvezoval livino in pri tem se je udrlo tramov jc. zažgalo njegovo obleko ter ga močno poškodovalo. Vsa obleka je zgorela ua živem telesu. Odpeljali so ga v oriuožko bolnišnico.
Ljudstva se je polastil velik strah, ker je vedno in povstnl začelo goreti ob isti uri, L j. v |K)Ziiem mraku. Vsi so bili prepričani, da je med njimi zlobnež, ki podtika ogenj. Slučaj pa e nanesel, da je padel sum na J. B. Orožnikom, i so zadevo preiskovali, je pri/nal tu |x>/ig. a vrhutegn jc priznal |>o/ig cerkvene viničarije in ostalih treh stavb, ki so v teku tega leta pogorele. 23 let starega in nekoliko omejenega fanta so odvedli s seboj in gu izročili pravici.
Ljudje m> se oddahnili, še posebno pa, ko so zvedeli, «1« jim je za nocoj namenil kar dva požura, a vsakega na drugem koncu.
v Kupreš, Matevž Kobar iz Kaple v Prozor, Alojzij Rupnik iz Črnomlju \ Kotor Yaro\ Simon Safošnik iz Laškega v Mrkonjičgrad, Josip Stropnik iz Kočevja v Tešani, Josip štrekelj z Jezerskega v Konjic, Josip I rpin / Jesenic v Stolac. Vihael Talcr U Trtkove pri iJol. Lendavi v Me icovič, Mihael Urbančič iz Gor. Lendave in Ig mcij Urbane iz Toplic, oba v čaplino. Anton Vrečko iz Pince pri Dol. Lendavi v Po-sušje, Ivan Vončina iz Loža v Mesihovino. Franc Vodopijun z Vrhnike v Gorico, Anton Vilnian iz Rateč iu Ivun Vcrtot iz Sv. Jurij« ob Pesnici, oba v Klobuk. Ferdinand Vrčovnik iz Gor. Cmrueka v Ljubutki, Fran Žefran iz šn-loveev v široki Brijeg in Karol Ferleš iz Kaple v Luhuški. Vsi premeščeni organi finančne kontrole morajo v petih dueh nastopiti svoja novo določena službena mesta. Premestitve »o bile izvršene v svrlio ojačanju vseh postojank finančne kontrole v Bosni in Dalmaciji, da sc bo moglo uspešneje pobijati tihotapstvo • tobakom. ki se jc letos izredno razpaslo.
Seja celjskega mestnega zastopa
Celje, dne IV oktobra 1932.
Druga seja občinskega zastopa mesta Celja se je vršila v petek zvečer. V upravni odbor Mestne hranilnice so bili izvoljeni sledeči gg.: Bizjnk Jožko. Borlak. Burger. Dobovičnik. dr. Goričan, dr. Kalan, Koscliicr, Kramar Josip. Lečnik. Loibnor, Leskovšck Franc. Mravljak. Posavec, Prekoršek, Rcbeiischegg, dr. Steinfel-ser, Voglar in Zumer Josip. — Molilo jc poročilo personalnega referenta g. direktorja Mrav-Ijaka; kot inkasanta Mestne elektrarne se nastavita: uslužbenec Mestne elektrarne Gorjanc Josip in reducirani železniški uradnik Goleš Maks. Razipiše se mesto strojnika v mestni klavnici. Za tržnega nadzornika se namesti Poznič Jakob, ki jc včasih to službo že opravljal. — Sledilo jc poročilo pravnega referenta g. dr. Kalana. — V domovinsko zvezo se sprejme 19 prosilcev, ker so izpolnili vse jiogoje. odkloni se jih pa 7. Med cinkurno in mestno občino je obstojala pogodba iz leta 1909 glede dobave vode. Od Vta 1927 do danes dolguje cinkarna mestni občini za uporabljeno vodo 77.506 Din. Sprejet je bil soglasno poravnalni predlog Cinkarne. <1a plača mestni občini za porabljeno vodo do vštetega leta 1931 24.000 Din, za naprej pa letno I6.(KX) Din za dnevno uporabo 30 m" vode. — Poročilo za finančni odsek je podal g. dr. Vrečko. V proračunu cestnega odbora celjskega je presežka 310.000 Din, kar se vnese v novi proračun. Zgraditev dveh vodnjakov za slučaj požara se odloži na leto 1934. — Gospodarski referat ie podal g. direktor Mravljak. Popravi se centralna kurjava v novem dvoriščnem traktu na magistratu na ta način, da sc vpelje enotno kombinirano napravo, kar bo stalo približno 25.000 Din.
St. Vid pri Ptuja
Društveno življenje pri nas se je to sezono jako razgibalo. 24. sept. je društvo praznovalo 400 letnico turškega poraza, z res posrečeno prireditvijo. Spevoigro 6o naši pevci podali tako lepo, da jo smatramo za eno najlepših naših iger sploh. — 9. oktobra je gostovalo pri nas Prosvetno društvo iz Sv. Janža na Dravskem polju z »Malo pevko«. Obiskalo nas je tudi njihovo pevsko društvo, ki je lepo prepevalo pod vodstvom g. organista Colnariča. — Na novo bomo naštudirali »Divjega lovca«. Društvena knjižnica se je na novo uredila in pomnožila. Šteje 605 knjig in je na razpolago vsako nedeljo po službi božji.
Javna čitalnica je odprta vsako nedeljo ves dan.
Trgatev se je v glavnem že končala. Dala nam je dosti in res dobrega vina. Škoda, da jc dež zadnji čas nagajal
Kočevja, 12. oktobra.
Saj poznate podeielske kavaruice in goatUni-
ce: dolgočasje vlada v njih, leaie se selijo od mize do mizo iu ljudje stikavajo glave, kakor da bi šlo za državne tajne, a ne za opravljanje. Kedkokdaj kdo udari s pestjo ob trdo mizo in še takrat se ne dajo ljudje motiti v svoji brezbrižnosti in si mislijo, naj tolče, pijanec, po mizi, kaj nam mar.
Ura je kazala že pozno. V kavarni so sedeli zadnji, zapozneli gostje. Pa se odpro vrata, tiho, skoraj brezališuo. Na vratih stoji lant, odet i pelerino in z malim zavitkom v roki. S tihim glasom poprosi natakarico kozarec vode. Gostje se zganejo. Tihi, skoraj mrtvaški glas slabotnega fanta se jim zdi čuden. .Mulo iz usmiljenja malo iz radovednosti mu naroče pore i jo salame in Četrt vina. Se zmeraj stoji ob vralih fant. Negotov ie uli naj »ede ali gre. Zakaj v kavarni še ni bil iiv dan ne. Porcija in četrt vina ga poriue ua stol. Hlastno prijemlje za koščke in jib maši s kruhom v usta. Ni pogledal, odkod je prišlo na mizo in kdo bo plačal, zanj je bilo in kaj mu vse drugo mar I fccie, ko sn je nialo oteščal, se je razgledal po kavarni in odgovarjal na vprašanje. Tudi zdaj je govoril 8 tihim glasom ali kar je govoril, je povedal resno in ga jo postavljeno in izgovorjena beseda delala starca, ki nič več zvedavo ne Izprašuje, ampak sanm še pojasnuje in pribija. In vendar je »edel tam z* mizo, kakor kak Simen Sirotnik. Brezizrazno so mu strmele oči čez mizo, v obrazu se mu jo čutila silna utrujenost, oči in ušesa pa so ga izdajale za jetiiuika.
»Iz Ljubljane sem prišel. V bolnišnici sem bil, ker imam garje. Predvčerajšnjim so me odpustili, pa sem jo mahnil kar čez hribe in doline proti Kočevju. Vedel sem, kod moram hoditi, pa sem iel.«
Tretji dnn jo priSel do Kočevja. Za lo pot, ki ni dnljSa kot petdeset kilometrov, je potreboval tri dni. Bolan in »irot«>n, kakor je, je hodil počasi, s trudnim korakom. Ce je dobil od usmiljenega srca kot kruha In koznrec vode, je bl'o to njepovo ko-•llo In večerja, morda tudi »ajlrk
»V Ribnici so mi dali gospod sodnik kruha In
IVAN LEVICNIK
urar, trgovina z zlatnino in srobrnino
KRANJ
mtsa ln še dva dinarja. Ko sem jih prosU zn kako slaro srajco, so mi dali površnik, hlače ln »lajbelc«. Tole nosim domov. Vedeli lo gospod sodnik, da sem siromak in potreben, pa so mi dali. Drugačo bi šel pa v luknjo.
Pripovedoval je, da jo bil za hlapca tam v skrili hribovski vasi. Pa ga je gospodnr goall n« delo kakor vprežno živino. Tam je oslabel in ae pokvečil.
»Poglejte!«, je rekel bi snel površnik L«va ramen ge mu je 9kvečila v veliko grbo.
»To je od dela, pa od slab« hrane, s katero Je skoparil moj gosj>odar. Mlad sem bil, akoraj otrok, veste, tudi majhen sem bil in šibak, pa sem moral delati tako, kukor je delal gospodar. In še me je zmerjal in za vsakih sto dinarjev, ki mi jih je odrinil, je delal dolgo pridigo, da Jih nisem zaslužil, da pa mi jih da iz usmiljenja Tam. pri njem sem se tudi garij naletel.«
Nif se ne obotavlja, da ne bi govoril o »voji revščini in tej bolezni. Želi si zdravja, da bi lahko delal. Zdaj pa ga je bolezen vnovič napadla. Čuti. da ga močno žre.
»Bog ve, če me bo hotel doktor »pet v bolnišnico poslati? Oni dan sem bil pri njem, pa me prvič ni hotel. Rekel je, da sem zdrav. Zdaj pa se bojim, da bo sjiel odklonil. |'a ne morom drugače, saj me bo poirlo.«
Čudna jo takale storija. Če jo *llšii v lokalu, kjer vlnda vsakdanjost In so govori najve£ o msjh-n'h škandalčkih pa o premoženjskem «t.:nju tega ali onega. Gostje so strmeli v tesa mladega starca, kakor v nenavadno prikazen Storija jib j« presenetila ln malo neljubo dirnila. Mogoče Je v njih mislih skrita tiha želja, da bi fant kmalu odšel, mogoče ge g« je kdo zbal pelo. da ne bi od njega nalezel garje, človek j« v prvi vrsti eijolM In šele v drugI usmiljen In dober.
Ko je povedal ta bledi in »Inrikasll fant vso svojo livljonsko Golgoto. Je vstal. Počasi )« zbral skup:ij svoj zavojček in se zravnal. S trudnim stnr-čevskim korakom se je obrnil, se * eno snmo besedo zahvalil in poslovil in Sel. Kavarniška vrata »o se zn njim trdo zaprln. gostje pa so v vidni zadregi obmolknili.
Vital Vodušrk:
Nedeljske misli
Ogaben je pritor is današnjega evangelija: K« riieji ia herodovri »o prišli Jezusa »Lu-.il. da hi ca •vadili in poguhili. Torej kakor tadnjit: dogodek ftisto sodoben, skoraj ii naših dni.
Rimljani so Jude uklonili. Sprejeti -o morali njih upravo, njih denar in njih davek. To je biln dejstvo, ki ga niso isbrisale ogon-ene benede, dasi so lagotai Ijali, da po M<rze<.ovj postati noben Jud ne «me plačevati kumn davek raien Bogu in lemp-Ijn. To jt ostala šol«ka učenost, ki je pa tlela m igala v vseh dušah lariiejev. Ilerndnvci so bili pn drage veste: ii dohirkaie|jnos:i s« priznat ali rimsko oblast, ki jiin je postila kralja. Potrguvtli w se lanj, ker jih je plačeval in jim dajal visoko slu«, bn in časti. Farizeji in herodovri so si bili v skrajnem nasprotju; sovraštvo do Kristusa pa jih je idruiilo. Čudno, kako se le i»d nekdaj razprti »vei druži r hoj proti Bogo!
Ogabno: ti ljudje, ki so se ie dolgo trudili, da hi Jezusa spravili s sveta, sc zvijačno klanjajo pred njim: »Utenik! Ti r resniri učiš božjo pnt. Ti si prost; ti »e ne meniš za nikogir. Ti si Odrešen ik, od ljudstva tetko pričakovani, proslavljanj, ljubljeni!« Nihče ne ina lak« lagati kot ovaduh in hinavec. Sedaj pa past ii dveh siraai: »Povej nam torej, ali so sine dajali cesarju davek ali lie?« Ce bi potrdil, bi padel r roke fari«ejer: ne bilo bi tciko, razburiti vse ljudstvo proti Njemu. češ. da proti Moze«ovi zapovedi priznava grešna bremena pro* ega judovskega naroda. (~'e bi zanikal, bi ga ujeli herodovri: kdor je odvračal ljudi od plačevanja davkov, je s tem ialil cesarja samega in bil kaznovan s smrtjo.
To je lavržen rod hinavcev in ovaduhov: bret sramu sebe samega ralaji, da odstrani drugega. Svojo rano zataji, svojo bridkost, svojo bolečino, ki ga ige in peče, da pogubi drugega, ki mu ne more ničesar očitati in ga more le ujeti v taki stvari, ki se da napačno tolmačiti.
Jezus jim zalui-a sodbo v obraz: »Kaj me skušate, hinavci! Gorje vam! Gailja zalega, zavrženi rod. Hinavci, ovaduhi! Ni zlobe, sramotnejše od vaše. Pokažite mi davčni novec!«
Jezus ima denar v rokah: cesar Tiberij ga jc izdal, njegova je slika na denarju. »Dajte cesarju, kar je cesarjevega! Njegov davčni novec »te sprejeli, v rokah ga imate, plačujte i njim, torej ste tndi do Itn i dajati drlei njemu, ki vam ga je dal.«
To je vsakdanjost; strupeno ozručje premaganih farizejev, herodovcev, hinavcev, ovaduhov. V hipu pa so dvigne Jezus nad vse: »Dajte Bogu, kar jo božjega!« Kakor bi §e sklonila nebesa in terjala zase: življenje, delo, ime, duše, ljubezen... Toliko jo, kar smo dolini Bogu. Pa mu tako malo dajemo...
A vsaj nekaj jo v naših rokah: pripravljenost. Vsaj nekaj: pogubljati nočemo, ker sami hrepenimo po odrešenju. Hinavci in ovaduhi pa ne nosijo drugega kot prokloistvo: Boga in tega sveta.
Zemunski most
Belgrad, 15. oktobr» Ze pnrkrat snvo |>oro&ili o graditvi velikega visečega mostu na Savi mod Belgrodom in Zomu-nom Betonska dela. ki jih je prevzela družba Ba tignolles, bodo do konca leloflnjega leta dovršena, dočim gre z montiranjem železne mostne konstrukcije, ki jo postavlja družba Horfnungshutte, zelo počasi. M<mtiranih je vsega skupaj nekaj nad 2<)00 ton železja. kar pa znaša komaj dobro četrtino celotne železne konstrukcije. Kakor znano, je mate-rijal zn la veliki mosl dobavljala Nemčija na račun reparacij. 7. ustavitvijo plačevanja reparacij pa je prijel tudi zastoj v dobavi potrebnega ma torija la. v prvi vrsti železnih delov, za most Belgrad—Zemun. To ho tudi vzrok, da most ne bo dovršen v onem roku, knkor je bik) svoj čas predvideno. Kar je bilo prlpeljanegn matcrijala prod ustavitvijo reparacij iz Nemčije, je domala že montirano, delo pa stoji, ker nadaljnjih delov za montiranje ni in Jih tudi Se ne bo nekaj časa. Med našio državo in nemškimi liferanti se že nekaj časa vrše pogajanja v tem smislu, od reeultata katerih je odvisna tudi čimprejšnja dograditev visečega mostu kralja Aleksandra med Zemunom in Bel-gradom. Trenotno je pri graditvi mostn zaposlenih nad 600 delavcev. Zeieti je, da bi bil most čim-preje dovršon.j Negova dovršitev bo imel« namreč posebno vrednost za p r oskrbovan je prestolnice z mlekom, poljskimi in vrtnarskimi pridelki. Pa tudi prometno bo novi most zelo živa žila, tako da bo po njegovi dograditvi dosedanji lokalni promet z ladjami in železnico med Belgradom in Zemunom lahko docela odpadel.
Dentist-tchnik
FRANJO FRANČIČ
naznanja
otvoritev sobne nraks«
na Dun-ijski cesti — Stožice 152 nasproti Konzuma, zadnja hiša.
Ordinira od 9 do 12 dop. in od 3 do 6 pop.
»■■■■■■■»■■■■■■■■■aeisu
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČU
DRAMA Začetek ob 20
Nedelja, 16. oktobra: CELJSKI GROFJE. Izve«.
Znižane cene. Ponedeljek, 17. oktobra: STRAST POD BRESTI. Red A.
OPERA Začetek ob 20
Nedelja, 16. oktobra ob II: LJUDSKI SIMFONIČNI K0NCFRT v Unionski dvorani. - Ob 20 VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 17. oktobra: Zaprto
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 16. oktobra ob 20: TRIJE VAŠKI SVE
TNIKI. Prvi nastop gosp. Danufia, Ponedeljek, 17. oktobra: Zaprto. Torek, So. oktobra ob 20: DVE NEVESTI Kad U
Industrije! in trošarina na elektriko
Dn« 14 .okt. pred poldne »e je vršila pod pred-
gedstvom g. Dragotina Hribarja v dvorani Zbornice za TO I v Ljubljaii izredna seja Uprave Zveze industrijeev za dravsko banovino, ki je bila v prvi vreli namenjena razpravi o novi državni trošarini na električni tok. Ta predmet je posebne važnosti /a Slovenijo ker je pri nas poraba električne energije neprimerno večja nego v drugih delih države. V uvodnem poročilu je giavui tajnik ing. M. šuklje označil usodni učinek obdavčenja električnega toka na elektrifikacijo dežele in njen gospodarski in kulturni napredek. Posebej je opozoril na težke posledice, katere mora iineti visoka obremenitev tega poglavitnega produkcijskega sredstva na industrijsko delavnost, ki se ima vsled splošne depresije itak boriti z izrednimi težavami. Velika in-
Kostel, oktobra.
Ko potuješ po krajih oh gorenji Kolpi na slovenski strani, recimo od Osilnice do Kostela, moreš videti dvoje: Razmeroma velike in lepe planjave rodovitne zemlje, nekaj goličave, prav mnogo pa gozdov in naravnih krasot in pri vsem tem vasice, več ali manj skromne, ki pa kažejo eno ne-pobitno dejstvo: gospodarsko zaostalost.
Ker je to vprašanje v javnosti že načeto, bo prav, če k stvari dodam eno ali drugo z željo, da bi stvari bilo v korist.
Prvo, kar smatram za nujno potrebno, je ureditev domov in goeoodanrtev. Kako čudni so ti domovi. Od zunaj gledaš hišo in gospodarska poslopja, le napraviš sodbo o gospodarju samemu, o njegovi domačiji vobče.
Ko delj časa občuješ z njim, pa vidiš, da si se ■ sotlbo malo prouranil. Čutiš, da bi tak gospodar le storil to aH ono, ko bi vedel, ko bi znal. Ima ▼o!Jo, večkrat tudi sredstva, pa vendar v tem o*iru n« stori mnogo, če ne ničesar; ne zna, ne vidi. Moral bo priti nekdo, ki mu bo s prstom pokazal, potem bo Slo.
Ako bi »e v središču teh krajev, mogoče pri . ffcri, ustanovilo društvo, ki bi imelo nalogo, da bo •krbelo le za urejevanje in lepšanje domov, bi imelo polne roke hvaležnega dela.
Kajti moglo bi privzgojiti ljudstvu željo po Shn lepše ta prnktičneje urejenemu domu, ki bi priklenil nase vao družino, da ne bi tavala po širnem »vetu, ko doma rodna gruda gine in propada. Duševne dobrine cenim nad gospodarskimi.
Slomšek pravi: Kraojc, tvoja zemlja je zdrava, n)e lega je prava. Pri naši zemlji Stvarnik ni manj Molil » dobrinami ko ▼ mnogih krajih Gorenjske. Razlika je le v tem, da gorenjski kmet zna in ve izrabiti vsak vir, ko ga tukajšnji kmet niti ne vidi. Kdor pa misli, da je do tega gorenjski kmet sam našel pot, je v zmoti. Zato pa: Glej spomladi ali »s« loto, kako se obdeluje polje, kako se gospodari t gozdom, z živino, kmetskimi pridelki, celo » delovnimi močmi samimi, pa boš vedel, česa najbolj manjka, namreč močne, dobro organizirane kmet-ake organizacije, ki naj bi sistematično odpravljala te nedoBtatke, torej v reeniei izvrševala svojo nalogo po reklu: Pomagaj si sam in Bog ti pomore. Organizacija, ki bi bila le za to, da je in da pre-ema podpore, Id se običajno razblinijo brez go-
Pogodba z betgijsho-luksemburšho nnijo
»Službene novine< prinašajo konvencijo o reguliranju trgov, terjatev potom kompenzacije med našo državo in Belgijsko-hiksemburško Unijo.
Plačila izvirajoča iz blagovnega prometa se bodo vršila po kompenzaciji pri narodnih bankah z vplačilom pri njih. Izplačilo se bo vršilo po pariteti: 1 belga je 7,804,754 Din (7.80), 100 Din pa 12.66663 belge (12.67 belg). Plačila v drugih valutah bodo r naši državi pretvarjena v dinarje po tečaju na belgrajski borzi. Konvencija velja tudi za neizvršena, a prispela plačila na dan uve-ljavljenja pogodbe. Možno je tudi prenesti na ■kupni račun tudi sedaj pri Narodni banki »začasno vezani« račun.
V	Belgiji p« bo pornMl belg. Ink«, odsek za kompenzacijo 83% za plačilo terjatev, nastalih od dne uveljavljen ja pogodbe, 67% pa za amortizacijo terjatev, katerih plačilo dospe.
Belgijsko-hiksemburSka gospodarska unija se bo potrudila ▼ mejah možnosti povečati svoje nakupe v Jugoslaviji (1031 je znašal naš izvoz 54, nvoz pa 57 milj., v prvi polovici letos pa 41. ozir. 17 milj. Din).
Možna je t odi kompenzacija med posameznimi točkami. Nadalje vključuje pogodba tudi možnost reguliranja netrgovskih poslov in terjatev. Ureditev salda je prepuščena kasnejšemu sporazumu.
Konvencija je zaključena za 3 mesece in se aveljavi ■ 20. oktobrom.
KI D na Jesenicah razširja svoje tovarniške naprave
V	današnjih časih krize se redkdaj sliši o
povečanju domače industrijske produkcije. Zato smo z zanimanjem čuli, da je Kranjska industrijska družba na Jesenicah zadnje mesece začela z izpopolnjevanjem svojih naprav. Razširi svojo valjamo za fino pločevino, tako da bo mogoče izdelovati v bodoče tudi pločevino izpod enega milimetra debeline. Doslej že je podjetje izdelovalo fino pločevino, za katero je smatrati pločevino izpod dva in pol milimetra. Tako pa odpade ves veliki uvoz take pločevine iz inozemstva, ki znaša letno okoli 400—500 vagonov. V znatni meri bo razbremenjena naša trgovinska in plačilna bilanca.
Kranjska industrijska družba je izpopolnila že svojo hladno delno valjamo, tako da izdeluje železo v trakih do 500 milimetrov širine, dočim je prej delala v tej valjarni samo trakasto železo do 205 milimetrov.
Razen koristi za našo plačilno bilanco bo po tem razširjenju dana možnost številnejše zaposlitve delavstva. Povečani obseg produkcije Kranjske industrijske družbe je znatnega pomena za naše gospodarstvo in lep napredek naše železne obrtnoeti.
Poravnalna postopanja: Butolen Anton, irhar-
<tvo, izdelovanje in prodaja kožuhovine v Mariboru, Loška ulica 18, narok za sklepanje poravnave 21. nov., oglasiti se je do 17. novembra, nudi 40% ; Ivanuša Avgust, ključavničarski mojster in trgo-rec z dvokolesi v Središču ob Dravi, roka: 21. in 15. nov., nudi 40%.
Zgraditev tovarne kvasa. Zalolkar Rudolf, tovarnar na Viču, bo zgradil tovarno za kvas na Alineah, Tržaška cesta 5 in se bo vršil tudi že komisijski ogled 24. oktobra.
Likvidacija: Zadružna pekarna, r. z. z o. z. v Hrastniku.
dustrijska podjetja ri proizvajajo tok ▼ lastnih centralah po ceni iz(>od Din 0.20 do največ Din 0.50.
in bi vsled tega znašala obremenitev po trošarini pri pogonu 10 do 25%, pri razsvetljavi pa 140 do 350% I Poročevalec je navedel prizadevanja naših gospodarskih organizacij, da bi se s pravilnikom omilile trdote zakonskega besedila, katera prizadevanja niso imela uspeha. — V razpravi o tem mogoča, ker brusilnice ne prenesejo višjo ceno toka vili, da predvidoma izdelava lesovine ne bo več mogoča, ker bursiliice ne prenesejo višjo ceno toka nego Din 0.20. S povišanjem te cene potom trošarine postane produkcija predraga napram inozemski konkurenci. Uprava je soglasno sklenila tozadevno resolucijo.
spodarake vrednosti, ne bi nikogar spravila na ae-
leno vejo, da celo: Bog nas čuvaj pred njo.
K temu pa bi morali pridružiti nujno potrebo: kmetijsko šolstvo. Našemu kmetu namreč nič manj ne manjka strokovne izobrazbe kot denarja. Da, celo bolj, saj za žep se še vjame kak kovač, ne more pa prav ničesar dobiti za glavo. Pa pravijo, da dela dober gospodar več z glavo kakor z rokami.
Ako trenutno ni mogoče več, naj bi se v letošnji zimi otvorilo vsaj nekaj kmet. nad. šol, te ne stanejo mnogo, ob dobri organizaciji pa veliko za-ležejo. V6aj to, ako ni mogoče, da bi se vršil okr. kmetijski tečaj.
Zadruge so tu prepotrebne. Le na podlagi zadružne organizacije bi mogli kmeta preskrbeti s cenenimi potrebščinami in mu spraviti pridelke na trg. Pot ne sme voditi v notranjost banovine, temveč čez mejo in gorske grebene do morja, tam bo treba iskati mesta za naše blago. Ponovno: le na zadružni podlagi; preteklost to jasno kaže, sedanjost ima isto sliko, prihodnost pa od te ne bo nič drugačna.
Naravne lepote krajev je treba svetu pokazati. Torej, malo kričati je treba, da svet sliši. Tujsko-prometno društvo bi moglo izpeljati osnovne zahteve tujskega prometa in trud ne bi bil zaman. Je namreč resnica, da je mnogo lepih krajev, a da je dolina ob zgornjem teku Kolpe — samo ena. Kdor jo je videl, ne jiozabi na njo. Poglej samo kostelski vršič z njegovo okolico, pa boš istega mnenja.
Ali mislite, da bi udeleženci Gregoričevega foto-tečaja ne imeli tu edinstvenih prilik? Prav gotovo, le treba jim je povedati I To pa je stvar reklame.
Predhodno pa bi bilo treba urediti zveze s svetom. Sedanje avtomobilske zveze ne zadoščajo, ker so okorne iu se pozimi sploh ne vzdržujejo. Ce hočemo, da so te dobre, morajo biti izpeljane tako, da ustrezajo domaČemu in tujemu prometu. Kako važna bi bila stalna zveza Kočcvje-Delnice. Za nas so namreč v gospodarskem oziru Delnice važnejše.
In če bi takoj po dopoldanskem kočevskem vlaku odpeljal avto na Delnice, bi mogel dobiti tam prilični vlak Zagreb—Sušak in bi tako stvoril brzo in ugodno zvezo Slovenije z morjem za osebni promet. Teh 50 km dolgo progo bi mogel vzdrževali tudi pozimi.
Dolenjelendavskn hranilnica za mestno okoliro
t likvidaciji objavlja bilanco za 1881, iz katera, je i razvidno, da je znašala izguba pri glavnici 6.07 milj. Din znesek 0.03 milj. Hranilne vloge so znašale 0.02 milj. Din.
Sadni sejem na ljubljanskem velesejmu se bo vršil od 5. do 7. novembra. Sejem, ki ga priredita Kmetijska družba in Ljubljanski velesejem, bo nudil velik izbor prvovrstnega zimskega sadja. Sadje se bo oddajalo pakovano v ameriških zabojih.
Razstavni odbor za kmetijsko razstavo na Dolu pri Hrastniku priredi danes 16. t. m. razstavo vseh kmetskih pridelkov. Za razstavljalce je pripravljenih 110 nagrad v vrednosti 4000 Din.
Borza
Dne 15. oktobra 1932.
Denar
Ta teden je znašal na ljubljanski borzi devizni promet samo 0.354 milj. Din v primeri z 1.513, 0.466, 0.543 in 1.163 milj. Din v prejšnjih tednih.
Odstotek bonifikacije Narodne banke je ostal zaenkrat neizpremenjen 15%. V prostem prometu smo posebno proti koncu tedna čuli višje tečaje.
Ta teden so oslabeli dolarski papirji radi vesti o transfernem moratoriju, kasneje pa so se učvrstili.
Curih. Amsterdam 208.2750, Berlin 123.1250. Bruselj 71.95, London 17.83, Newyork 51«. Pariz 20.32575, Praga 15.35, Trst 26.51.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je nadalje čvrst in so cene narasle, posebno za pšenico.
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 148-150, okol. Som bor, sred. in gor. 150—152, potiska 152 —154, ladja Tisa 156—158, ladja Begej 154—156, ban. gor. 144—147, ban. par. Vršac 143—145, srem. 149—151, koruza bač. stara 92—92, ban. stara 85— 87.50, nova par. Šid 75—77, par. Indjija 73—75, moka št. Og, Ogg 240—252, 3. 220—235, 5.210-215, 7. 135—145, 8. 82—84, fižol bač., srem. beli novi brez vreče 110—115. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet: 68 vagonov.
Chicago. Pšenica marec 54.50, maj 55.50, dec. 59.375, koruza marec 31.25, dec. 26.125, oves marec 18.50, dec. 15.875, rž marec 55.75.
Winnipeg. Žito okt. 58.375, dec. 60.125, jan. 54.75.
Živina
Mariborski sejem 14 oktobra. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 259 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 60 do 80 Din, 7—9 tednov 100—125, 3—4 mesece 180 do 250, 5—7 mesecev 350—380, 8—10 mesecev 400 do 460, 1 leto 600 do 750, 1 kg žive teže 650 do7 Din, mrtve 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 182 svinj.
Hmelj
2alec, 15. okt Za prav redke še neprodane in večinoma le manjše zaloge letošnjega hmelja traja živahno zanimanje dalje in ena partija za drugo prehaja polagoma v druge roke. Dočim prvovrstno izbraio in v barvi brezhibno blago doseže 25 do 27 Din in čez, se splošno plačuje po 18 do 24 Din za kilogram. Ker je letošnji prideiek že skoro docela razprodan, inozemski trgovci polagoma zaključujejo svoje posle lin se pripravljajo na odhod.
Nurnberg, 15. aktobra. tg. Danes je bilo pripeljanih 120 bal, prodanih pa 50. Cene: hal-lertauski hmelj 190—210 mark. gorski 130—165 mark, spaltersfei 235 mark. — Kupčija je bila mirna čeme ao se nekoliko dvigale.
Šport
SVOBODA : ŽELEZNIČAR (Maribor)
Igrišče Ilirije ob 15.30.
Predigra Sparta : Disk
Na igrišču Ilirije nastopi Svoboda prati mariborskim železničarjem. Dva ambiciozna kluba, ki
sta bila doslej še vedno trd oreh vsem vodilnim. Ravno v tekimi proti Primorju je Svoboda odnesla važno točko. Železničarji so prav tako v dobri formi. Obeta se torej lepa igra obeh moštev, ki bo pa morala biti fair, kajti sodil bo g. Deržaj. Ker ni v Ljubljani druge važnejše športne prireditve, vabimo prijatelje nogometa, da si ogledajo zanimivo borbo dveh enakovrednih moštev.
Radio
frogrami Kadio-Lfabtfana i
Nedelja, 16. oktobra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.00 Dr. R. Tominec o 10 božjih zapovedih — 10.30 Jože Gre-gorič: Katoliški shod v Gssenu I. — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Ca6, poročila, plošče — 15.15 Jože Gregorič: Katoliški shod v Essenu II. — 15.45 Čarobna leča, izvaja Vik. Pirnat — 17.00 Vesela ura: Sodelujejo gg. Gostič, Peček, Povhe. Benatzky: Trije mušketirji, komičen prizor s petjem (Gostič, Peček, Povhe) — 20.00 Vijolinski koncert ge. Fanike Brandlove — 21.00 Slovenske narodne pojeta gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar s spremljevanjem harmonike (Cvirn) — 21.30 Salonski kvintet: Revija uvertur — 22.00 Cas, poročila.
Ponedeljek, 17. oktobra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Kozlevčar: Ekperanto.
—	19 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 O smučarstvu (Ritman). — 20 Prenos opere iz Bel-grada. — 22.30 Čas, poročila.
Torek, 18. oktobra: 11.15 Šolska ura: Pota vodnih kapljic (J. Žabkar, I. — III. st.). — 12.45 Plošče. — 12.45 PloSče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, ploSče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Nemščina (dr. Iv. Crafenauer). — 19 Naše duhovne zajednice (dr. St. Gogala). — 19.30 O ne-premičnicah in meglicah (A. Peterlin). — 20 Kako postanem govornik (Ivo Peršuh). — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila.
Drugi programu
Nedelja, 10. oktobra.
Zagreb: 20.30 Radio orkester — 21.15 Večerni koncert — 22.40 Plesna glasba. — Milano: 20.30 Varijetejski program. — Barcelona: 22.00 Plesna glasba — 21.15 Plošče — 23.45 Večerni koncert.
—	Stuttgart: 20.00 Operni večer — 22.45 Koncert.
—	Toulouse: 21.00 Simfonični koncert — 21.30 Balalajke in ru6ke pesmi — 21.45 Večerni koncert
—	22.30 Plesna glasba — 22.45 Angleška glasba
—	23.15 Operna glasba. _ Berlin: 20.40 Koncert
—	22.20 Poročila — Plesna glasba. — Belgrad: 20.30 Cerkveni koncert zbora sv. Cecilije (prenos iz Subotice) — 22.00 Francoska glasba — 23.00 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 »II Tabarnx, lirična drama; »Gianni Schiccic, lirična komedija
—	Beromiinster: 20.35 »Ivanka se joče, Janezek se smejec, spevoigra — 21.40 Zabavni koncert —
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Barvarna Koliaš
Kranj, Savsko predmestje
Barva vse vrste oblek, zlasti pa pavolo in volno v štrenah. GARANTIRANO STALNE BARVE. INDANTHREN.
Langenberg: 22.45 Koncert. — Praga: 21.00 Operni večer — 22.25 Jazz. — Dunaj: 20.00 Koncert — 22.45 Plesna glasba. — Budapest: 21.30 Ciganska glasba — 22.30 Večerni koncert.
Ponedeljek, 17. oktobra.
Zagreb: 20.10 Operni prenos iz narodnega gledališča v BelgTadu. — Milano—Torino—Genova— Trst—Firence: 20.30 Orkestralni koncert. — 21.20 Komedija. — 22 Orkestralni koncert. — Barcelona; 21.15 Radio-orkester. — 22 Igra. — Stuttgart: 18.25 Nova umetnost. — 20.30 Komorna glasba. — 22.40 Šah. — 23.05 Koncert. — Toulouse: 21.30 Pestra glasba. — 22.30 Maroška glasba. — 23 Poljudna glasba. — Berlin: 20 Filharmonični koncert. — 22 Poročila, nato plesna glasba. — 24 Radio-orkester, zbor in jazz. — Belgrad: 20 Operni prenos iz Narodnega gledališča. — Večerni koncert. — Rim: 20.45 Lahka glasba. — Beromiinster: 19.45 Operne arije. — 20 II. abonnement-koncert. — 21,40 Plesna glasba. — Langenberg: 20 Večerni koncert. — 22.30 Prenos iz kavarne. — Praga: 21 Radio-orkester. — 22.20 Bratislava. — Dunaj: 20 Filharmonični koncert. — 22 Poročila. — 22.15 Plesna glasba. — Budimpešta: 20.45 Koncert opernega orkestra. — 22.15 Jazz. — 23.15 Ciganska glasba.
Torek, 18. oktobra.
Zagreb: 20.30 Koncertni večer. — 21.30 Operetni večer. — 22.40 Lahka večerna glasba. — Milano—Torino—Genova—Trst—Firence: 20.30 Ples v maskah, o-pera. — Barcelona: 21.10 Večerni koncert. — 22.40 Radio-orkester. — 23.30 PloSče. — Stuttgart: 20.30 Solistovski koncert. — 22.45 Plesna glasba. — Toulouse: 21.15 Violinski koncert. — 21.30 Jazz. — 22 Melodije. — 23 Pester koncert. — 23.35 Koncert vojaške godbe. — 00.05 Angleška glasba. — Berlin: 21.10 Kvartet. — 22.15 PoročUa, nato šport. — Belgrad: 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Plesna glasba, plošče. — Rim: 20.45 Pester koncert. — 21.30 Komedija. — 22 Pester koncert.
—	Beromiinster: 16 Plošče. — 21 Radio-orkester.
—	21.30 Operetna glasba. — Langenberg: 20 »In-tendant ▼ škripcih«, intermezzo. — Praga: 19.30 Prenos iz Narodnega gledališča. — 22.20 Lahki glasba. — Dunaj: 22.15 Plesna glasba. — Budapest: 19.30 Operni prenos. — 22.30 Ciganska glasba.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zelss-Ikon, Roden-stock. Volgtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
iotoodd. Jugoslovanske knjigarne
V Ljubljani Zahter.lt. cenik!

mesto na kolesih » mednarodni iseleclrhns
Soglasna sodba mednarodnega tiska:
Cil FICH 'n nieŽovo predstoječe gostovanje je največji dogodek. Zelo interesantne In veličastne predstave nadkriljujejo vse, kar se je občinstvu dosedaj nudilo na tem polju.
fiT FTCH ie z£ra<^l svoj cirkus na znanstveni podlagi. Dnevno navdušuje tisoče po-setnikov šotorsko velemesto z dresuro svojih živali in senzacijonalnimi produkcijami svojih izbranih umetnikov kakor tudi z gracijoznostjo svojih plesalk.
fiT PICT~T ie ">rez dvoma največji in najboljši cirkus. Navdušenje publike se očituje s tem, da stalno povečuje s svojim gromkim priznanjem njegov svetovni sloves.
CiT FICH Podala v nov'	pVava cirkuška predvajanja v svoji ogromni areni z 62
metri premera, ki je ni mogoče posneti. 12.000 gledalcev ima prostora v cirkuškem prostoru. V cirkusu Gleich so samo sedeži in dobe vsi obiskovalci poceni in udobne sedeže.
ClT FICH P""1®'*1 8 <™>i° popolno zbirko živali, med katerimi so najlepši in najbolj izbrani eksemplarji.
GLEICH dal svojo prvo predstavo v I^ubljani
17. oktobra točno ob 8. zvečer na letnem telovadiščn Ljubljanskega Sokola ▼ Tivoliju.
GLEICH ostane v LJubljani samo kratek čas.
fll EICH	°ktobra sano eno predstavo ob 8. uri zvečer, Počenši od 18
oktobra bodo vsak dan
dve predstavi
popoldne ob 3. uri in ob 8. zvečer. Na popoldanski predstavi se daje popolni večerni spored. Nezaposleni, invalidi, upokojenci in otroci plačajo pri popoldanskih predstavah polovične cene.
BREZPLAČNI KONCERTI pred cirkusom od 11 —12. ure (v nedeljo od 1R do 12. ure.), od 2.—3. ure in na večer od 7.—8. ure. Živali se lahko ogledate vsak dan od 9.—18, ure.
Počenši od ponedeljka 17. oktobra so blagajne cirkusa stalno odprte od 9. ure zjutraj. — Predprodajo vstopnic je prevzela Zvezna knjigarna d. z o. a Šelenburgova ulica 1.
Gospodarski dvig krajev ob gorenji Kolpi
Če vzrok ti le znan, ne bol dolgo bolan.
To je glavno pravilo zdravilne umetnosti, temu se pa pridružuje pregovor: »Ce bolezen se pojavi> povprašaj najprej, kaj želodec pravi,« kajti kakor pričajo tisočletna opazovanja, je želodec največkrat izhodišče tudi takih bolezenskih pojavov, ki so za nevešče oko videti brez vsakih zvez z želodcem.
Končno pa ne more biti vsakdo poučen o postanku vseh bolezni in torej ne more vsakdo vedeti, da nastanejo n. pr. tudi mozolji in mnoge druge kožne bolezni zaradi pomanjkljivega delovanja želodca in črev, ravno tako kot imajo nasprotni pojavi, kakor hujšanje, debeijenje skoro vedno vzrok v nerednem delovanju prebavnih organov.
Tudi neredno kroženje krvi, ki pov/roča toliko
obolenj, se skoro vedno nanaša na bolan želodec in črevesje, kakor tudi bledica, slabost, slabokrvnost, nespečnost, prerano staranje itd., ker vse to je v zvezi s krvjo, kri pa je življenje. Samo zdrav želodec in zdravi prebavni organi lahko proizvajajo in ženejo zdravo kri po telesu.
Tudi poapnenje žil in starostna onemoglost imata svoj vzrok v pomanjkljivem kroženju krvi-Zbog tega je dolžnost bolnih kakor tudi zdravih' starih in mladih, čistiti prebavne organe tako' kakor so mora čistiti vsak stroj, če hočete, da redno deluje.
In če nastopijo motnje, kakor: pomanjkanje teka, beli jezik, slab okus, slab duh iz ust, neraz-položcnje, kolcanje, zgaga, glavobol, zlata žila, hipna slabost, motnje v jetrih, vranici iu ledvicah, slabo čiščenje ali celo zaprtje, potem nikar ne oklevajte? temveč telo dobro prečistite s priznanim sredstvom »PLANINKA« čajem Bahovec, ki je sestavljen večinoma iz najbol ših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte pa v lekarnah izrečno »PLANINKA« čaj Bahovec ki se ne prodaja odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20-— in
z napisom proizvajalca:
Lekarna Mr. L. Bahovec
Ljubljana (Kongresni trg)
Odobreno o I Ministerstva za narodno zdravje v Beogradu, 12. julija iy32.
PLANINKA


ANKOCE
Priporoča se domače podjetje za jesenske in zimke potrebščine
Lingarjeva ul. Ljubljana Stritarjeva ul.
MODNO BLAGO za moške obleke, suknje, površnike, pelerine, raglane, pristni lovski loden modri smučarski ševiot.
NOVOSTI za ženske obleke, kostime, za plašče, trenchcoat, modni angleški ševiot, p!iš, žamet Perilni modni žamet in porhet.
PERILO iz znane čehoslovaške tovarne Benedikt Schroll sinovi.
VOLNENI in bombažasti pokrivači.
LASTNI izdelek prešitih odej svilnatih in klolastih
ZASTORI, preproge, tekači, posteljne garniture.
Strogost mojega podjetja je znana!
ALBIN ŠfPRER, puskar
UUBUANA, GOSPOSVETSKA CESTA 12
Poleg restavracije »NOVI SVET« — Tclcf. 33-49
Orožje, strel ji vo, lovski in ribniški pribor. — Lastna delavnica za vsa v lo stroko spadajoča popravila.
MontlranU dalinogledo«
RAMO
ilacartgi

Nakup in prodaja
vreč ter jute
orlginalnS nadomestni deli
vsi stalno na zalogi edino le pri uuloriziranlh General Motors delavnicah:
Nou lip soalnera /olelja Din i300 —
garantirana konstrukcija
ima u zatoni
RUDOLF SEVER
Marijin trg 2
Teleion 2622 Trpetni ajrik modroci po Din 220 — istolam.
posieažne mreže.
s peresi, podložene in navadne elastične izdeluje najceneje od 65 Din naprej po velikosti
Aiolz Andlovic
Komcnskega ul. 34 in Mestni trg 9
(poleg Skubernota) Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna.
Kože
v stroj
podplate,
vse vrste, na notranjike, črno in rujavo gornje usnje, blank, kosmato podlogo itd., sprejema J. Lavrič, usnjarija, St. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična.
A. MARINI
Maribor, Triaška c. 16 Teleion: 24-07
DSSA d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 24 Telefon: 22-92
S. HASELBACH
Celje, Ljubljanska c. 11 Telefon: 1-63
SGCE
i E T E zA ^ O 3 Š A H j fj
so sestavljene i/, zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih. toda zelo učinkovitih praškov in ekstrnktov zdravilnega rastlinstva. Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na človeški orgunizem, ne vsebujejo nikakih škodljivih snovi in so tako za nemoteno delovanje srca, lelvic in ostalih organov popolnoma neškodljive.
Znižujemo cene
Prvovrstna štajerska vina v točilnici v Aškerčevi ulici: rdeče namizno liter po 6 Din, belo namizno po 8 Din. Sortirana vina: mozler po 10 Din, rizling po 12 Din, burgundec po 14 Din. — Engros v zadrugi s popustom in po zmernih ccnah.
PRVA JU2N0ŠTAJERSKA VINARSKA ZADRUGA V CELJU.
GOSTILNA
na prometnem kraju tik dveh tovarn in rudnikov zelo ugodno naprodaj, kakor tudi
LEPO POSESTVO
10 minut od Petrove, krasna lega, 25 oralov prvovrstne zemlje in gozd. — Plača se lahko polovico tudi s hran. knjižico zanesljivih denarnih zavodov. Pojasnila daje Ivan Likar, posestnik v Petrovčah.
Slartinske .attiete za Btu.Janj®
odstranjujejo na najprimernejši in edino priporočljivi način vse, posebno pa neprijetne in nelepa zunanje znake čezmerne debelosti, razkrajajo in raztope preobilno mast na telesu, podbradku. vralu, trebuhu, stegnili, bokili trebušni mreni, črevah, ledvicah itd.
Abnormalna težina telesa prične postopoma padati, telo postane prožno, ves organizem pridobi na svežosti, elastičnosti in mladostnem občutku.
Težina Vašega telesa se zmanjša tekom 1 leta za 8 do 14 kg.
SHatmskG Sa&Eete za huj^anic
-j. dobite v vseh lekarnah, in sicer do/.a s 100 tabletami za ^ Din 46 —, z 200 tabletami za Din 74 —; kjer jih pa ne bi dobili, se obrnite direktno na proizvajalca:
taborna Mr. L »ahovec
Ljubljana, Kongresni trg
Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinskc tablete zn hujšanje presenetljiv uspeh.

MaHnovec in vse druge sedne soke
marmelado, kislo zelje, repo in sanno dobavlja najbolje in najceneje
Hfvornua sadnih izcfelKov HOM&fti Telefon 27-č6	LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 83
SLADKOSTI ŽIVLJENJ/1
so milice, bebsi, slaiilct, čokolada In bonboni, bi Jiti dobite pri
FRANC ŠINK, SLAŠČIČARNA
Komisijska zuloua cerkvc uih in namiznih sveč KRANJ
Cf v
V	|ft ®
čevlji
ne potrebujejo reklame
Damski iz prima boksa črni in rujavi z garantiran>mi krupon Mfc" podplati........samo Din
Za dečke in deklice iz črne jake kože.....Din 50.-
Za dečke in deklice iz črne boks kože.....Din 60.-
Za male otroke iz črnega ali rujavega usnja od Din 22*- naprej
A NT. KRISPE
Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva 1-3
Moški iz prima boksa črni in rujavi z garantiranimi krupon podpluti
samo Din
Blairove
kupone
kupimo proti takojšnji gotovini
M. Jankole
komand, družba
Liubljana
Šelenburgova 6/II Telefon štev. 30-52
Tovarna upognjenega pohištva
Pisarna: Ljubljana, Kersnikova 7 Tovarna: Duplica pri Kamniku
Dobavlja vse iz lesa od najnavadnejših izdelkov do najflne/šega luksuznega pohištva Vse za stanovanje, dom in pisarne etc.
C®
lesna industrija
Teleion : Ljubljana 2266 Brz.: Inžen/er Remec
Kompletne opreme za gostilne, kavarne, restavracije, hotele, šole, urade etc. Parketi. Rezan trdi in mehki les.
Martin Gajšek
MARIBOR. Glavni trg 1
Največja zaloga manufak-turnega blaga. — Za zimo ravno prispelo. Krasna izbira tudi za č. g. duhovnike po zelo ugodni ceni
STEKLO	PORCELAN
uiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiMimiiimiiiiiimininiiitiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini	
HLEBS -	KRANJ
siiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitniniimiiniiniiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiHii	
SLIKE	OKVIRJI
...............................••'".......si'"............................i"........KI............iM......... .t;", ..,. ■ ■ i• r,.... •irrT^Trr^
Naslov za pisma in brzojavke: Salurnus Ljubljana <||. A. B. C. code 5"> edition used i
Priporoča se za zimsko sezijo mannfaktnrna trgovina
LOGAR & KALAN
Kranj
IVAN KRALJ
se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA. Gregorčičeva nI. 5 ali Rimska e. 2
Vedno sveie in izbrano specerijsko blago in delikatese pri „PUŠČAV1V1KU'
(ALBIN TERČON, KRANJ)
trgovina dolikates in spocerlja
xa industrijo pločevinasti® izdelkov
v LJubljani

Račun pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani m> Poštni čekovni račun št. 12.815
.........................................................MU...................lili,.......lih^ijjliHiii,■'"'!,KI,■''"■,Ijjl,|li|,.''"i,m......i,m,...............................................................D
Usnjarna
Greif Franc
Maribor
Kralja Petra trs $t. 2
Sprejema vse vrste kože v delo. Prodaja
usnje in prvovrstne podplate po najnižjih cenah
HALO. mariborski Športniki I
Pnbližu e se zima, potrebuiete prvovrstne športne čevije. Obiščite tvrdko
GA&PARIČ (produkcija čevljev) . MAlfBOR, Orožnovn ulicn 8 Sprejema ludi vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah
Kupujemo:
suhe gobe
in detenno seme
Špecerijska trgovina
Janko Rani, Kranj
Sever &
Kovrip*
Ljubljana, Gssposvetska cesta 5
pri »Puppotu*
pri »Puppotu*
Prodaja žganja in špirita v odprtih steklenicah
Velika izbira porcelanaste in emajlirane posode in vsakovrstnih kuhinjskih potrebščin. Ženinom in nevestam izjemna cena. Priporoča se:
Ivanka Co3rc@r, itrani
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Poprt> vila točno in solidno
Telefon 2042
Kako se veselim noči,
ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri
Franc Jager Telefon 2042
tapetnik — Sv. Petra nasip štev. 29
K
Dobi se v vseh špecerijskih trgovinah.
sadna KAVA brez KOFEINA je zdrava in redilnal
VO-KA sadna KAVA se izdeluje iz raznovrstnega sadja in je vsled tega popolnoma prosta kofeina. Sadni dodatki osvežujejo telo in pospešujejo prebavo, VO-KA sadna KAVA zahteva mnogo manj sladkorja in daje z mlekom izredno dober okus. KUHAJTE VO-KA sadno KAVO Vašim otrokom in Vašim znancem.
VOKA je dobra in poceni.
S

BLAGO
za zimo
kakor sukno za pla§5e, obleke, barhente, Ilanele, kovtro, nogavice, kravate za moške, žensko in oiroke etc , si oglejte mojo zalogo. — Elegantno, dobro in (»oceni se iuhko oblečete. —Se priporoča
IVANKA ŠTRUKfli
>PRI ZMAJSKEM MOSTU<
LJUBLJANA, RESI JEVA CESTA ŠT. 2
Pro4»t mnre ket« hm pri | Knpnj uolretmo nm|* lamo pr I
3qs. Pili, Maribor, ftlehsandrova 21
? ? Z A K A J ? ?
a«
hol| S«,
ker Plrieh l»iu predeluj« In U
u» «vl«lck* kote, ker Ptrich pla^uie naitinljie ieoe. ker Ptrlch nolMn« previema, radi trgi prodaj tv»|e »uro ve
knf.p uiu prt IMrleh, HaHbor. Alek-»ndr«»a
ker Pirirli vodi stalno retlko Izbrano zhIoko, ker Ptrifh Ima veliko I/hero,, ker i'irii'li sam vse izdeluje, ker rtrleh vodi nizko cene, ker Plrirh imriio In solidno po-»trote, rato pridi In kupi, da »e tam osclino prepriraš.
kier dobli
Radi tera da,' -sirove kol« »a«« p" iTRICH-n predelati
re* dekro nanje t Tiakl lidelavl preti nlzkemn pliulln.
TOVARMA KONFEKCIJE
STERMECKI
i, .
Celje št. 18
IZ TOVARNE P19SC DIREKTNO NATELO
trpežen. Din 1!»0'
Vse deželne pno^ike z t ljudi ln živino kupuje ln prodtja selo ugodno
Ivan Auguštin
trgovino z deželnimi produkti
Škofja Loka
Mrzlo vreme
|e noizatirbtneišl sovražnih
»asefia zdravlo
Čuvajte se tedaj in oble-cite toplo majico, pulover, žemper ali jopico, ki najbolje čuvajo in zadržujejo dragoceno telesno toploto. Mi izdelujemo vse pletenine v okusnih vzorcih, in moderni lazoni. Naše cene smo popolnoma prilagodili Vaši kupni moči.
I. Ifašlan, tovarna pletenin, Kranj
Priporočamo trgovino
KLANJŠAK FRANJO
MARIBOR — GLAVNI TRG
knjigoveznic
Jugoslovanske tiskarne
prej K. T. D. Ljubljana
Kopilarjeva ulica 6, II. nadstropje
Hote I »Zvezda"
v Celja
priporoča svoje krasno renovirano in dobro vpe-ljano podjetje, ki Vam nudi več krasno opremljenih, zračnih sob po 15—30 Din. Toči tudi prvovrstna domača vina iz lastnih goric po najnižjih dnevnih cenah. — V zalogi )e pristna domača sli-vovka po 20 Din liter; dobi se tudi v sodčkih. — V hiši je lastna mesnica. Nudi se Vam tudi prvovrstna kuhinia s toplimi in mrzlimi iedili po najnižjih dnevnih cenah. — Sprejemajo se abonenti. Za obilen obisk se priporoča
JOSIP ŽUMER.
Soecilalne smu^e Mie in ooizerice
garantirano nepremočljive. Vam napTavi po meri domača tvrdka J. ANDtRLE, Ljubljana, Stross-mayerjcva ulic« 4, nasproti II. drž. gimnazije na Poljanah. Smučarski v predsezoni 30% popusta.
Zavese, posteljna pregrin jala
namizne prte, prtiie itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri
MATEK & MIKEš. LJUBLJANA
(poteg hotela štrukelj). Vezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnice,
entlanje, ažuriranje in predtiskanje. Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del.
luan Oolmovič. avti tansi, Novo ims-o
se priporoča cenj. občinstvu za prevoz iz mesta na postajo in nazaj. Pa tudi potniki, ki potujejo skozi naše mesto, imajo lepo priliko poslužiti sc 4, 6—7 sedežne limuzine. — Cene konkurenčne!
Lončarski izdelki/
Vse cenj. gg. prodajalce ločenih izdelkov ter splošno vse, ki sc kakorkoli bavijo s prodajo v to stroko spadajočih stvari, istotako vse gg. vrtnarje opozarja načelstvo »Lončarske produktivne zadruge« v Komendi, da sedaj lahko dobavi dobro blago po nizki ceni v tia|kraj5MB"easu. Zadruga bo ■skušala čim hitreje zadovoljiti vse in vsakega cenj. naročnika, saj bo sedaj mogoče zadrugi veliko lažje ugoditi željam naročnikov, kot preje posamezniku ni bilo mogoče. Vsi prodajalci lončenih izdelkov in gg. vrtnarji naj se pri svojih naročilih obračajo na »Lončarsko produktivno zadrugo« v Komendi, da se sami prepričajo o tem!
VRVARSKE
IZDELKE
vseh vrst motvoz, žimo, airik, posteljne mreže v
vseh velikostih — dobite najceneje pri I. Andlovic, Mestni trg 9 (poleg Ska-berneta).	(p)
IVfiociroc«?
otomane divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi naicenete
itmaci !Vah-oii«» Ljubljana. Gosposvetska cesta St t6 (pri Levu)
dobavlja:
Saldakonte šlrace journale šolske zvezke mape
odjemalne knjižice risalne bloke ild.
meltoii . >ukneu . twred . . i'ips ... „ 550*
lili) OBLEK
stermecki, celje Št. 18
Ilustrirani cenik na zahtevo zastonj
Gramofoni
»Edison Bell« in dr.
ter vsakovrstne plošče, kakor tudi najpopolnejši rad i o-a parati tudi ua obroke le pri
.Tchnitf m
Lti5D!goisčn »lihloSIteva c. 20
Palača okrožnega urada
Posebni oddelek z blagom za vse športne panoge
Hranilnica in posojilnica v Kranju
(Ljudski dom)
registiuvana zadrugo z neomejeno zavezo
a
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Posojila daje na vknjižbo in poroštvo. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje brez odbitka rentnega davka. Večje hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo brez napovedi.
11 novec
pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi n» malo in veliko v
lekarni dr.O.PICCOLI Ljubljana Dunajska c. (i
krušno
Id vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Llubliana Start trg št 32
dne
Lesna industrija Deželni pridelki Export — Import
KRANJ
Telefon 23 — Brzojavi: Gorjanc Kranj
FRANC BERJAK,
Železnina, špece-rija, steklo, porcelan. Barve, laki in vse potrebščine za slikarje in pleskarje
OGLASUJTF
5LCVENCI
Kdor hoče dobro, zdravo domačevinopo zmerni ceni, naj se obrne uslno ali pismeno na
OSREDNJO VINARSKO ZADRUGO ZA JUGOSLAVIJO
v Ljubljani, Kongresni trg 2 ali no zatožno ktet Celovška cesta Si
ki toči svoja vina na drobno v Zadružni kleli, Kongresni trg št. 2
Oospodle, ki polagalo važnost na svolo zunanjost.
skrbijo predvsem na elegantno in dobro trencheoate ter vsa droga oblačila in si
ter fino trdelane obleke, površnike in nabaljajo pri
LUKIČ, LJUBLJANA, STRITARJEVA
Izgotavljanje tudi po meri. — Cena presenetljivo ntzke.
Čcvitarll ut žele postrefi
z dobrimi izdelki in dvigniti svoi sloves, kupujejo usnje, podplate in vse ostale potrebščine pri
6. trmn, trgovino i usnfem. EjuMlana $farifrgl8
Mi imamo bogato zalogo usnja vseh vrst v izborni kakovosti in po popolnoma konkurenčnih cenah
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i-—; ženltovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko*
„Z veseljem Vam poročamo, da se je Vaš Jjcrto-merčan" izredno priljubil našim gostom. Za takojšno nabavo naročamo zopet 50 hI."
Tako nam piše sam mlL g. nadopat kot zastopnik znamenite kleti .Stiftskellerei Si. Peter in Salzburg«.
M na M hotafl ia VI poskusiti nalili vin: muškata, renskega la IsSkegs rizlinga, burgundca, Slpona itd.? Obrnite se m
Opravo krllniSkega reda Velika Nedella
Danes vsi h Kalinu
na Glince, kjer bo kon-ont m dobro vinc«. (e)
Hlapec
taeh del, išče službo. Lojs Romšak, Gozd, Kamnik.	(b)
Gospod z 10.000 Din
hranilno knjižico položi kavcijo za nastop službe sluge, inkasanta ali stično. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Služba takoj« 14.998. (a)
Dekie
pridno in pošteno, vajeno navadne kuhe in pospravljanja sob, želi v službo k dobri, krščanski družini ▼ Ljubljani ali izven. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »O. Z« 15.060. a
Rudarski uradnik
l visoko trgovsko šolo, osemletno prakso pri državi na samostojnem upravnem mestu, organizator, bilancist itd. želi
menjati mesto
Naslov v upravi št. 14.832.
Kovač
s podkovsko šolo išče »lužbo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, (a)
Trgovski pomočnik
dobro verziran v trgovini mešanega blaga, mlajša moč, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 15.055.	(a)
Dve kuharici
iščeta službo na finančni oddelek ali k orožnikom ali samemu gospodu. Ena ■prejme tudi službo v kako graščino. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 15.054.	(a)
Dekle
stara 18 let, iz poštene krščanske hiše, išče službo kot v pomoč gospodinji ali kaj stičnega. Ponudbe pod »Poštena« št. 15.052._ (a)
Boljše dekle
krščansko vzgojeno, s primerno šolsko in gospodinjsko izobrazbo — želi službo k eni ali dvema osebama. — Dopise pod »Pridna in poštena« štev. 14.741 na podružnico »Slovenca« v Cehu.	(a)
Službo oskrbnika
na graščini ali na večjem posestvu išče absolvent Kmetijske šole, ki je bil kot vojak vrtnar v Top-čideru. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod značko »Vesten« št. 14.706 na upravo »Slovenca«.	(a)
Šofer
C večletno prakso išče mesto. Govori slovensko, nemško in hrvatsko. Ivan Kuhar, mlin Ljubič, Stup-nik, Hrv. Ljeskovac. (a)
Dekle
pridna ia poštena — iiče (luibo kuharic« ali hišne. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šilro »Marija« št. 14.810.	(a)
Hišnik
ki te razume	na vrtnarska dela, išče	mesta. Naslov v upravi	»Slovenca« št. 14.807.	(a)
Organist - cerkovnik
(cecilijanec), z večletno prakso, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« št 14.800.	(a)
Mlad trg. pomočnik
pošten, bi rad premenil službo v svrho izpopolnitve, najraje v mesto. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.799.	(a)
Mlinar
išče službo. Gre v valjčni ali večji kmečki mlin. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.650.	(a)
Trg. pomočnik
nekadilec, izučen v ma-nufakturni stroki, prodaji čevljev in usnia — želi premeniti sedanio službo. Pod ugodnimi pogoji gre tudi prakticirat k spece-riji. — Ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod značko »Stalna moč« št. 14.623.	(a)
Mesto gospodinje
išče k starejšemu gospodu ali gospej. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1522.	(a)
Sirarja
neoženjenega, starejšega, samostojnega, za proizvodnjo ementalskega sira — iščemo za večjo našo podružnico. Ponudbe z označbo plače nasloviti na Mljekarska Industrija »Zdenka«, Veliki Zdenci.
(b)
Spretnega akviziterja
za oglase proti visoki proviziji sprejme zadruga »Moj dom« — Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. (b)
Izprašan kurjač
ki je obenem izučen ključavničar ali mehanik, se sprejme. Pismene ponudbe s prepisi spričeval na tekstilno tovarno Beer, Hribernik & Comp., Št. Vid nad Ljubljano. (b)
V vsaki službi
imajo nekadilci prednost. Pusti kajenje tudi — Ti! Naroči Nikoprost, ki stane franko 76 Din, dokler ni prekasnol Zastopstvo Nikoprost, Ljubljana — poštni predal 245. (b)
;. ifntK! DCiO
v trii ttfltih časih se more se najlažje dobili z ustanovitvijo domače pletarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za pletenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek zn ple lenjt. kar dokazuje mnoeo zalivalnic. V slučaju, da h čete delati in za luiiti, se obrnite po tratis-prospeide na Ivrdko |. kališ, Maribor, Trubarjeva ul. !, oddelek 7,
Prodajalka
samostojna, z večletnimi izpričevali, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, se sprejme na deželo. Navesti je starost ter tvrdke, pri katerih je doslej službovala. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna in zanesljiva« št. 14.850.	(b)
Kovaški pomočnik
se takoj sprejme. Biti mora prvovrstna moč, veren, delaven in pošten ter dobro vajen izdelovanja sekir, cepinov itd. na vzmetno kladivo. Ponudbe na Anton Pogore-lec, kovaški mojster, pošta Struge, Dolenjsko, (b)
Varuhinja
k 4 letni deklici in mesečnemu fantku se takoj sprejme. Biti mora zdrava, poštena, lepega vedenja in znati nekoliko šivati. Začetna plača Din 200. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Zanesljiva« št. 14.962.	(b)
Služkinja
starejša, ki zna dobro kuhati in je zmožna voditi vsa gospodinjska dela, se sprejme tako) ali s 1. decembrom 1932. — Ponudbe z navedbo plače na upravo »Slovenca« pod št. 14.855.	(b)
Veziljo
(binderico) išče za takoj Jankomir d. d., Zagreb, Praška 5.	fb)
Krojaški pomočnik
mlad, z dobrimi spričevali, prikrojevalnim tečajem in vajen tudi najfinejših del, išče službo za takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 14.964.	(b)
Družabniea
se sprejme v mlekarno. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.125.	(b)
Sodelavca (-ko)
z 20.000 Din gotovine, za trgovino z deželnimi pridelki, se išče v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurnost« št. 15.130.	(b)
Služkinja za vse
dobra kuharica in izurjena sobarica, z letnimi izpričevali, ki je služila v boljših hišah, vestna, poštena in natančna — se sprejme k stranki dveh oseb. Opravljati bo morala vsa dela. Plača Din 300 mesečno. Starost od 30 do 40 let. Ponudbe pod »Pridna 11.381 «/15.128 na upravo »Slovenca«. (b)
Čevljar, prikrojevalec
(Herrichter), samski, se takoj sprejme. Mesto stalno. Josip Plevčak, čevljarski mojster, Celje, Kralja Petra cesta 28. (b)
Hlapca
vajenega enega konja, za trgovino ter razna dela pri hiši, poštenega ter zanesljivega — takoj sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.851. (b)
Mlekarja
samca, poštenega, sprejme zadružna mlekarna na deželi. Ponudbe z zahtevkom plače poslati upravi »Slovenca« pod »Mlekar« št. 15.115._(b)
Čitajte in širil«' »Sloven»*a«l
mm\
Učenca
za pekovsko obrt, pridnega, e vso oskrbo v hiši, sprejme pekarija Ti-čar, Mengeš.	(v)
Vajenca
za tiskanje pogrebnih potrebščin takoj sprejme Eterna, Zaloška cesta 6, v
Pekovski vajenec
se pod ngodnimi pogoji sprejme. Lovro SuSnik, pekarija, Škofja Loka. (v)
Trgov, vajenca
s primerno šolsko izobrazbo (iz Ljubljane ali najbližje okolice) sprejme takoj tvrdka D. Schvvab.
(v)
Vajenca
za pekarsko obrt sprejmem. Krošelj Andrej — Škofja Loka.	(v)
Krojaškega vajenca
poštenih staršev, z dežele, sprejmem. Nemanič Leopold, Suhor pri Metliki.	(v)
Učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Biti mora iz dobre hiše, vseskozi zanesljiv, zgovoren in močne postave. Ponudbe na Franc Kovačič, trgovec, Vojnik.	(v)
Mladenka
zdrava, stara 18 let, se želi učiti v trgovini, kjer bi imela vso oskrbo. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.119. (v)
Obrtnik
državno nameščen, simpatičen, trezen, želi spoznati gospodično, naobra-ženo, neomadeževane preteklosti in staro do 24 let. Cenj. dopise in sliko upravi »Slovenca« pod »Sreče dom« št. 14.446. (z)
Tudi Tvoja nevesta
bo vsa srečna, če boš poslal nekadilec tudi — Til Nikoprost, ki stane franko 76 Din, Te odvadi kajenja takoj. Naroči, dokler ni prepozno! Zastopstvo Nikoprost, Ljubljana, poštni predal 245. (ž)
Posojila
od 100.000 do 5,000.000 Din iščemo za l. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih knjižicah. Cenjene ponudbe na: M. Jankole, komamnditna družba — Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/11. Telefon 30-52. d
Brezobrestna posojila
za odkup dolga, nakup in zidavo, podeljuje »Kreditna zadruga«, Ljubljana -poštni predal 307. Sprejme zastopnike.	fd)
Šivilja
z nekaj gotovine m lastnim strojem želi pristopiti k dobri šivilji ali pletilji kot družabniea. Ponudbe pod zn »Šivilja« 14.626 na upravo. (d)
Vrednostne papirje
vseh vrst, tu- in inozemske, obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujemo in prodajamo. M. Jankole komanditna družba, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/lt. Telefon 30-52.	(d)
1,000.000 Din
prevzame solidna tvrdka v gotovini ali prepisu. Vknjižba na prvo mesto s 7 odstotnimi obrestmi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Takoj« It 14.711.	(d)
Posojilo
ali družabnika do 150,000 Din, tudi vložno knjižico sprejmem; popolna in brezdvomna garancija. Soudeležba in sodelovanje ali pa najnižje obresto-vanje s 25%. Dopise na upravo »Slovenca« Maribor pod »Solidno in stalno« št. 14.989.	(d)
10.000 Din posojila
iščem. Ponudbe pod »Hišna garancija« št. 15.039 na upravo »Slovenca«, d
Posojilo
od 40.000 Din naprej — iščem proti garanciji z odplačevanjem v mesečnih obrokih po 1000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Obročno odplačevanje« št. 14.797. (d)
Posojilo
od 50—100.000 Din vzamem za zidanje trgovskih lokalov v sredini mesta. Sigurnost dajem v hipoteki in odstopu najemnin do izplačila. — Obresti ugodne. Naložba varna. Vzamem tudi vložne knjižice. Ponudbe pod »Sigurna naložba« št. 15.059 na upravo »Slovenca«, d
Klavir
poučuje absolvent glasbene visoke šole v Zagrebu. Moderni pouk — skromen honorar. - Pismeno na: Daniel Grum, korepetitor drž opere v Ljubljani.	(u)
Šoferska šola E. Ceh
(bivša Čarmenikova šoferska šola)
Ljubljana, Dunajska c. 3G Sola za poklicno Šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj in franko
Ivanka Marinšek
Hraše št. 60, p. Smlednik, išče svojo sestro. Rojena je bila v Zgornji Šiški, (e)
širite »Slovenca«!
Veselje ^ in zadovoljstvo
je samo, kadar prinesete svojcem fini katligarn nli športni šcvijot ia moško obleko, nli fino volneno za damski plašč ali kostum

is trgovine
L ublfana, Mestni trg 22
Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet
Damske plaSCe za tesen in zimo!
v času gezije vedno nad 300 komadov na zalogi v eenah od 240 Din naprej, dekliške plašče v vseh velikostih nad 100 komadov na zalogi od 120 Din naprej nudi tvrdka
r. I. GORICAH, Liubliana Sv. Petra c. 29
Poseben oddelek za damsko konfekcijo. — Lastna izd e 1 o v a 1 ni ca. — Vabimo na ogled brezobvezno.
Zaslužek
Ugled, zavarovalnica
domača, sprejme delavne krajevne in okrajne zastopnike v vsej dravski banovini za pridobivanje življenjskih, požarnih in raznih drugih zavarovanj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lep zaslužek« št. 15.049.	(*)
Stanovanja
IŠČEJO: Vrtnar *>
pošten, vzame stanovanje z vrtom v Ljubljani v najem — tudi kot hišnik. Šentpeterska 81, dvorišče.	(c)
ODDAJO: Prazno sobo
oddam na Mirju blizu Obrtne šole mirni, solidni osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 14.395	tč)
Krasno stanovanje
'dvosobno, veranda, kopalnica — se ugodno odda. Einšpielerjeva 25, Bežigrad.	(č)
Stanovanje
enosobno in dvosobno s pritiklinami in vrtom se odda s 1. novembrom. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.684.	(č)
Stanovanje
trisobno. komfortno, v sredini mesta, se odda s 1. novembrom. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.685.	(č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico oddam za 1. november. - Dunajska cesta 99.	(č)
Dvosobno stanovanje
blizu tramvaja, Udmat, ceno oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.944.	(s)
Dve sobi in kuhinjo
oddam. Rožna dolina, cesta VI/45.	(č)
Dvosobno stanovanje
s 1. novembrom oddam v Riharjevi ulici 6, Mirje. _(č)
Stanovanje
soba, kuhinja — se odda. Sv. Roka pot, blizu tramvaja. Dravlje 128. (č)
Enosobno stanovanje
pritlično, veliko, poleg tramvajske postaje — oddam. Šiška, Kosovo 148. č
»
POSEST"
Realttetna ptanrna, dr. z o. s.
LJUBLJANA
MiktoStčSeva oe«ta i, odda
sledeča stanovanja;
Trisobna: Bežigrad 850 Din, Rožna dolina 700 Din, pod Taborom 1100 Din. — Dvosobna: Tržaška cesta 650 Din, Rožna dolina 550 Din in 450 Din, pod kolodvorom 650 Din, Moste 480 Din in 440 Din, pod dolenjskim kolodvorom 330 Din, center 550 Din. — Enosobna: Sp. Šiška 400 Din in 300 Din, Trnovo 200 Din, Rožna dolina 300 Din, Dolenjska cesta 250 Din. — Razen tega večje število drugih stanovanj, trgovskih lokalov itd v največji izberi, gostilne v mestu in vseh predmestjih po najugodnejših cenah.
Stanovanje
soba in kuhinia, se odda za 1. november v trnovskem predmestju. Poizve se v upravi »Slovenca« it 14.975.	(č)
Trisobno stanovanje
solnčno, s kopalnico in pritiklinami ceno oddam 1. novembra. Rutarjeva ulica 4.	(č)
Stanovanje
dvo- in trisobno s pritiklinami — ugodno oddam. Prešernova 20 — Zelena jama.	(č)
Kletno stanovanje
lepo, sobo in kuhinjo — oddam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ve-rovškova 68« št 15.056. č
Dvosobno stanovanje
veliko, s strogo separi-ranim vhodom, pripravno za obrtnika, oddam z novembrom. Cena 800 Din s souporabo klavirja. Cesta v Rožno dolino 36. (č)
Sobo in kuhinjo
večjo, v pritličju, ter luč in vodo oddam za 380 Din blizu Vodmatskega trga. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.809.	(č)
Dvosobno stanovanje
se odda za 1. november. Sobe parketirane, velika kuhinja, voda, elektrika in vse pritikline. Stožice št. 152.	(č)
Trisobno stanovanje
solnčno, visokopritlično, z vsem komfortom — se odda za 1. november. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.127,	(č)
Stanovanje
se takoj odda. Knez Ivana, Ježica 31.	(č)
Stanovanje
dvostanovanjsko, krasno, oddam zraven kolodvora Petrovče. Peter Ocvirk, Store.__(p)
Hotel »Tivoli«
odda več postelj v skupni sobi po 136 Din mesečno.	(s)
Dve opremljeni sobi
s posebnim vhodom in elektriko oddam. Friško-vec št. 6.	(s)
Kot sostanovalko
sprejmem starejšo gospo ali gospodično. Najemnina nizka. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.026. (s)
Opremljena sobica
lepa, se odda boljšemu gospodu ali gospodični v novi hiši Bohoričeva ul. 20/1. Istotam se sprejme sostanovalec.	(s)
Prazno sobo
v centru Ljubljane oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.022. (s)
Dva solidna gospoda
sprejmem na stanovanje blizu kolodvora. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 14.991.	(s)
Kabinet
prazen ali opremljen, oddam mirni osebi za 150 Din. Poseben vhod, elektrika, vodovod. — Sostanovalko sprejmem v lepo sobo. Nemška konverzacija. Riharjeva ulica 2/IL
Opremljeno sobo
zračno in čisto, s hrano ali brez, išče mlad, soliden gospod. Naslov postiti v upravi »Slovenca« pod »Zelo soliden«. M
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v pritličju, desno, elektriko in parketom, oddam za 1. november. Ilirska ulica št. 29._(s)
Opremljena soba
se odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.978. (s)
Priprosta soba
se odda dijaku. Naslov t upravi »Slovenca« pod št. 14.976.	(«)
Separirana soba
solnčna, z elektriko — s« takoj odda boljšemu gospodu ali študentu. Rožna dolina, cesta 6, št. 4. s
Majhna prazna soba
s posebnim vhodom, na Glincah c. IX, št. 24, se s 1. novembrom poceni odda. Vodovod, elektrika, dve minuti od tramvajske postaje.	(s)
Boljšo žensko
vzamem na stanovanja takoj. Slapničarjeva ulica št. 7/1, Udmat	(s)
Veliko sobo
prazno, svetlo — iščem za 1. november. Ponudb« na upravo »Slovenca« pod »Poseben vhod« 15.042. (s)
Iščem sobico
z dvema posteljama — * centru — za 200 do 240 Din mesečno. Ponudba pod šifro »Sobica« štev. 14.838._ (g)
Opremljena soba
s posebnim vhodom, elektriko — se odda eni aH dvema osebama. Galjevi-ca 204.	(s)
Prazno sobo
veliko, parketirano, s posebnim vhodom in elektriko, oddam. Friškovec št. 6. (s)
Širile »Slovenca«!
ODDAJO: Lokal in delavnico
odda Anton Zigon, krojaški mojster v Rožni dolini, cesta IV št. 7 - vsled preselitve svoje krojačni-ce v Gradišče št. 4, poleg magazina Teokarovič. (n)
Gostilno
»K veselom Slovencu« na glavnem trgu v Donjoj Stubici (Hrvatsko Zagorje), s sobami za tujce, vrtom in ledenico, oddam v najem od 1. januarja 1933 dalje najboljšemu ponudniku. Informacije in ponudbe do konca oktobra na Upravo Vlastelin-stva Golubovec u Donjoj Stubici.	(n)
Trgovino
z mešanim blagom, prometen prostor, v trgu bivše Štajerske, takoj oddam v najem. Udobno stanovanje treh sob z vsemi pritiklinami, elektrika, vodovod, eventuelno tudi vrt, istočasno na razpolago. Najemnina nizka. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »November trgovina« 15.112.
In)
Prostoren lokal
fep, svetel, primeren za trgovino, zobozdravnika ali pisarno v I. nadstropju, s stanovanjem ali brez, se v centru mesta odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.040. (n)
Skladišča
pripravna za delavnico se oddajo v centru mesta. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.027.	(n)
Lokal
na prometni cesti, primeren za mesarja, se po zmerni ceni takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.801. (n)
Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da.
Petstanovanjska hiša
visokopritlična, v bližini mesta, ob glavni cesti —-naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12.686. (p)
Hišico
dvostanovanjsko, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Bližina Ljubljane in tramvaja« 14.832. ___(P)
Pritlična hiša
▼ Novem mestu, Breg št. 2 — naprodaj. Pojasnila daje: Franc Pelko, krojač trgovec, Novo mesto, pri mostu.	(p) ;
Zaradi nujne
preselitve prodam hišo z • dobro idočo trgovino na • najprometnejii točki pe- j riferije mesta Ljubljane. ; Cena nizka. Pc!ovica v ; gotovini, ostalo pa event. ; hran. knjiga. Ponudbe na ' upr. »Slovenca« pod zn. . »Zasigurana bodočnost« »t. 14.970.__(p)
Kamnik
Hotel in restavracija »Ro-de« pri kolodvoru v Kamniku naprodaj. Pojasnila daje Rode istotam. (p)
Večji bukov gozd
«£.t>osekanie se kupi. Ponudbe z najnižjo ceno na upravo »Slovcnca« pod šifro »Oglje« št. 15.030. p
Lepo
imlm
TRDEN HMELJ
si stavite, ako pridobite Vašemu podjetju stalne odjemalce. Treba pa je od časa do časa opozarjati na Vaše izdelke, na Vaše blago, na novosti Vaše stroke, kar Vam oskrbi novodobna reklama. Vedno kaj novega in vedno kaj zanimivega naj prinaša Vaša reklama, ako naj bo učinkovita, se poslužuje v prvi vrsti slik in ilustracij. — Za časopisno reklamo, za cenike, prospekte itd. so Vam potrebni klišeji. — Te Vam dobavi v poljubni obliki, dovršeni izdelavi po ugodnih cenah
Špecerijsko opravo
približno 2 X 2 m veliko, kupim. Označba cene. — Rotar, Ljubljana, Vrhov-čeva.	(k)
Suhe gobe
kupuje in plačuje po najboljši ceni firma
J. Kušlan - Kranj
i > - ■ i 1	I

AKO VODITE REKLAMO
v večjem obsegu, se bodete poslu-žili letakov, plakatov in prospektov. Po Vaših lastnih ali naročenih osnutkih Vam jih izdela v najmodernejši tiskarski tehniki, ki jamči za gotov uspeh, to je v eno- ali večbarvnem
OFFSETTISKU »u BAKROTISKU
Kupimo
namizni telefonski apa* rat (induktor). The Rei Co, Ljubljana, Gradišče št. 10. (k)
Fižol
in druge deželne pridelke kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Močnik nasl., Celje.	(k)
Slamoreznico
dobro ohranjeno, kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 14.971. (k)
Duhova dna in oas$e
kupuje stalno
Uran franc
Ljubljana Sv. Petra cesta 24.
UUBUANA

liSBfflEfiBaSS
Parcele
5 minut od postaje Rakek — ležeči kompleks 8000 m- — se skupno ali posamezno proda. Elektrika, vodovod in kanalizacija ob kompleksu. Pojasnila: Anton Ule — Unec pri Rakeku. (p.)

9000 m2, v 12 skupnih parcelah po 500 do 800 m2, lepa lega, za kemično tovarno v Ljubljani, z lepo bodočnostjo, se zelo ugodno proda skupno ali poedine parcele. Dopise prosimo pod šifro »Lepo zemljišče« št. 15.041 na upravo »Slovenca«. (p)
„PO$EST"
Kealitetna pisarna, družba z o. t.
LJUBLJANA SMS
— PRODA:-
Hišo, pritlično, 4 sobe, kuhinja, pritikline, vrt, blizu stare šišenske cerkve, 170.000 Din. Hišo, novozidano, 3 sobe, kuhinja, pritikline, 1800 m2 zemljišča, Dolenjska cesta, 60.000 Din. Hišo, novozidano, tri enosobna stanovanja, 1000 m" vrta, pri Viču, 110.000 Din. Hišo, novozidano, dve trisobni stanovanji, kopalnice, 1800 m2 vrta, Dolenjska cesta, 240.000 Din. Hišo, 1 velika, 1 manjša soba, kuhinja, nekaj vrta, Zg. Šiška, 45.000 Din. — Hišo, visokopritlično, novozidano, dve dvosobni stanovanji, 450 m3 vrta, pri Viču, 62.000 Din. — Gostilno, prometna cesta, predmestje Ljubljana, lepi gostilniški lokali, velik vrt, 10 stanovanj, za 350 tisoč Din. Hišo, novozidano, 3 gostilniški lokali, 5 sob, velik vrt, predmestje Ljubljane, 260.000 Din. — Parcclo 770 m', Zg. Šiška, po 37 Din. — Dve parccli 500 in 600 mJ Kodelievo, po 36 Din za m3. Dve parceli 750 m2, Bežigrad, 65 Din za m2. Folcg tega večje število stanovanjskih, trgovskih in gostilniških hiš, kmečka posestva, parcele v vseh velikostih, v Ljubljani in vseh predmestjih, y veliki izberi, po najugodnejših cenah.
Enostanovanjsko hišo
s 1650 m2 vrta prodam v Ljubljani, Dunajska cesta, zaradi selitve. Cena 280 tisoč Din. 2e vrt sam je vreden 230.000 Din in se lahko parcelira. GotoVine treba 160.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca" pod št. 14.722.	(p)
Pozor!
Ugodno prodam stavbno parcelo na prometnem kraju v Ljubljani — tudi proti bančni knjižici. Po-izve se: Franc Žerovnik, Ljubljana, Študentovska ulica 11.	(p)
Stavbne parcele
v največji izberi najbolj ugodno kupite pri: Rea-litetna pisarna, Grašek, Ljubljana, Kolodvorska št. 24.	(p)
Nad 100 hiš
stanovanjskih, trgovskih in obrtnih, kakor tudi mnogo posestev, proda zelo ugodno, tudi na vlo2-ne knjižice Realitetna pisarna Grašek Jože, Ljubljana, Kolodvorska 24. (p)
V Slovenski Bistrici
kupim travnik, primeren za sadonosnik ali hišico z vrtom. Ponudbe upravi »Slovenca« v Ljubljani pod »Sadjar-upokojenec« št. 14.657.	(p)
Krasna vila
10 minut od centra Ljubljane naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.948.	(p)
Malo posestvo
tri orale gozda, en oral njive, en oral travnika in sadni vrt, ena hišica z opeko krila, z eno sobo in kuhinjo, oddaljeno 20 minut od rudnika, 15 mi nut od postaje Št. Janž, 30 minut od cerkve, naprodaj za 17.000 Din. Več se izve pri Stanislavu Slapšaku, p. Krmelj 46, Dolenjsko.	(p)
Mlekarna
dobro vpeljana, s stanovanjem, se takoj proda v Zagrebu na prometni ulici. Dobra eksistenca za vsakogar. Vprašati: Koloman Vedo, Selška cesta 34 — Zagreb.	(p)
Enostanovanjsko hišo
z vrtom in veliko njivo, kjer se lahko živi pet ljudi, v ravnini, ob železniški postaji, blizu trga, naprodaj za 45.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.034.	(p)
Hiše, vile, gostilne,
posestva, trgovine — prodaja, posreduje stanovanja, lokale — Posredovalnica, Ljubljana, Wolfova št. 1. (p)
Posestvo
na Viču št. 90, zraven opekarne, obstoječe iz hiše, v kateri je gostilna in trafika, 2 hleva, kleti in šupe in iz zemljišča v izmeri 2607 m2, se iz proste roke proda. Ponudbe sprejema dr. Krevl Josip, notar v Ljubljani. (p)
Parcela
10.000 m2, po 1.50 Din, solnčna lega, pripravna za upokojenca ali obrtnika, 10 minut od mesta in kolodvora, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.803.	(p)
Za 8000 Din
prodam trgovino z lokalom vred na prometni cesti v Ljubljani. Pripravno za vsakogar, posebno za ženske, ki bi se rade osamosvojile, kakor služkinje, kuharice, upokojenke itd. Ni treba nič znati. Pokažem in vpeljem sama. Mesečni dohodki do 1500 Din. Vzamem kot plačilo tudi hranilno knjižico. Ponudbe poslati takoj pod »Izredna prilika 3000« št. 15.136, (p)
15 instrumentov
pihal, novih — naprodaj. Naslov v upravi »Sloven-oa« št. 14.986.	(g)
Klavirji,
pianini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na otroke, od 11.000 Din naprej nudi »Muzika« — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40.	(g)
Novo hišo
prosto davka, s šestimi sobami prodam za 62.000 Din. Brod ob Savi, Tacen št. 28. (p)
Lepa trgovska hiša
enonadstropna, podklete-na, stoječa v sredini trga Žalec, tik cerkve in ob državni cesti, torej na zelo prometnem kraju — naprodaj. Informacije je nasloviti na poštni pre-dal št. 9, Žalec.	(p)
Lepo hišico
enodružinsko poceni prodam. Krita z opeko, zraven vrt. Avgust Fabjan-čič, Senovo, Rajhenburg.
_ (p)
Več stavbišč
• sadnim drevjem, pod Sv. Jožefom, pet minut
od kolodvora v Celju _
naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju, p
Stavbna parcela
lepa, v izmeri 7000 m2, v neposredni bližini kolodvora Št. Vid - Vižmarje, naprodaj skupno ali v manjših skupinah. Poizve se: Vižmarje št. 100. (p)
Hiša
na Aleksandrovi cesti 34, v Mariboru, last konkurz-ne mase Kmetijske eks-portne zadruge, naprodaj iz proste roke ne pod cenilno vrednostjo 855.000 Din — proti takojšnjemu plačilu v gotovini netto. Ponudbe je staviti do 21. t. m. do 12 pri konkurz-nem upravitelju dr. Maksu Šnuderlu — odvetniku v Mariboru, Aleksadrova c. št. 28, ki daje tudi informacije. '	(p)
Preklic!
Podpisani javno preklicu-jemo, kar smo v Podgorju 1. oktobra pred hišo Franca Čebulja čez navzoče osebe žaljivega govorili. Zahvaljujemo se jim, ker so od tožbe odstopili. Ivan Mali, Križ. Franc Maren, Podgorje. Ivan Pogačar, Križ. (o)
poceni naprodaj. Komen-sekga ulica 10.	(g)
Pianino
skoraj nov, naprodaj. Istotam naprodaj tudi štedilnik. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.129. (g)
Klavirflp, pianini!
Kupujte na obroke od lilri 400--
prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Steinway Forster Petrof. Ilfiizl. Sfingi ori«;innl. ki so nesporno najboljši. (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Halo! »Savski Tivoli«
čez črnuški most, levo, Vas vabi na pečene račke.	(r)
Olroka
sprejmem v zanesljivo domačo oskrbo na deželi. Starost 1 do 6 let, plačilo po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 14.620.	(r)
Ljubljana Aleksandrova ccsta 7 Najcenejša posojevalnica!
Klavir
krasno doneč, lepo ohranjen, zn. »Bosendorfer«, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.600. (g)
Novo za godbenike!
Izumil sem avtomatično stojalo za note. ki posamezne liste z malim pritiskom noge avtomatično obrača. Izum se eventu-elno tudi proda. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Trbovlje pod šifro »Stojalo« 14.383. (g)
' Prodam
nove akord citre, mandolino in B-klarinet, vse v dobrem stanju, Ludvik Sedej, Krani 170. (g)
Kdo posodi
harmonij proti mesečni odškodnini. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Harmonij« št. 14.834. (g)
Krasen harmonij
za cerkev, koncertno dvorano ali salon se proda. Informacije in ogled: Krekova 14 III, Maribor, (g)
Inštrumente
za tamburaški zbor, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na Drž. nar. šolo, Livold pri Kočevju. (g)
Slav. občinstvu
se priporoča dobro znana mlekarna na Sv. Petra cesti 30, v Marchiotovi hiši. Mleko se dostavlja na dom. Dobro blago. Cene konkurenčne. — Osteršek Marija.	(r)
Kupim
pult, stelaže, tehtnico za špecerijsko trgovino, decimalno tehtnico do 150 kg, in železno peč. Samo obširne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačam takoj« št. 14.947. (k)
iLLI,
4-cevni radio
z zvočnikom in akumulatorjem prodam za 1200 dinarjev, ker si nabavim omrežni aparat. Naslov v upravi »Slovenca Celje št. 11.707.	(1)
Pohištvo
mehko, za samsko sobo ter dve peči — malo rabljeno, prodam. Masary-kova 15.	(š)
Kompletna oprava
(kuhinja in spalnica), dobro ohranjeno, zaradi selitve naprodaj. — Maks Lovv, Ljubljana, Poljanski nasip 10, II, desno. (š)
V dosmrtno oskrbo
vzamem osebo, ki mi posodi 50.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dosmrtna oskrba« št. 14.798.	(r)
Kdor si hoče poceni nabaviti pohištvo — naj si pred nakupom ogleda za-| logo pohištva Gospodarske zadruge ljubljanskih' , mizarjev, Vegova ulica 6. j Plcskane spalnice od 1900 Din naprej. Špcrane spalnice, polirane, od 5000 D naprej. — Kuhinje, bele, emajlirane, od 900 Din naprej; kakor tudi najfinejše spalnice, jedilnice, gosposke sobe in razni tapetniški izdelki po najnižji ceni.	(š)
Psa volčjaka
8 mesecev starega, prodam. Dunajska cesta 46.
Avtolimuzino
»Fiat 514«, prevoženo 16.000 km, proda Makso Zargi, Kamnik.	(f)
II25E	i	
		
Celodnevno brano
išče za stalno gospod, ki ne mara gostilne, pač pa dobro, domačo hrano za stalno. Ponudbe prosi pod šifro »Res dobra hrana« št. 15.118.	(r)
Modno krojaštvo
za dame in gospode M. Zupančič, Vižmarje — Št. Vid, se priporoča cenj. občinstvu.	(r)
Pohištvo
spalnice iz trdega in mehkega lesa nudi najcenejše Ivan Kuhar, Vižmarje 60, poleg kolodvora.	(š)
Zlato
(staro zlatnino) kupujemo. M. Jankole, komanditna družba, Ljubljana, Šelen-burgova 6/11. Telefon št. 30-52.	|k)
Veliko zalogo modernih spalnic iz trdega in mehkega lesa, kuhinjske oprave in razno drugo pohištvo po najnižjih cenah priporoča M. ANDLOVIC, Komenskega ulica 34. fšj
Spalnica
nova, orehova, zelo ugodno naprodaj. Naslov se izve v upravi »Slovenca« št. 15.126.	(š)
Zlato in srebro
vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z
Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Vsakovrstno
RnpnjG
po naivisjih cenab
ČERNE. juvelir. Ljubljana. Wollov» ulica 81. 3
Slamo
v otepih. 4000 kg, kupimo. — Ponudbe, tudi za manjše količine, na Kranjsko industrijsko družbo, Jesenice-Fužine, Gorenjsko.	(k)
JVJ3SU1 gfllVUlfotl A3MM0]$ )u3zutf ohovi/j 77 avam/ jjif ■pvjss ]iqauz iq vtioioui ju so/opoud 1JVJS jO AS OfAD <T>
Otroški vozički
globoki, najnovejši, od 460 Din "Iomšič-Sušnik, Sv. Petra cesta 52. (1)
Biljard
(Seifert) v prav dobrem stanju, sukno popolnoma novo - naprodaj za 5000 Din. Hotel Slon.	(lj
Puhasto perje
15 Din kg, čohano 32 Din kg, puh 140 Din kg, ter
volno in žimo
za modroce izredno poceni prodaja: Sega, Wol-fova 12 (dvorišče).
Kislo zelje
novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini, dobavila po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erkla vec, Kcdeljevo 10 -Ljubljana. Telefon 2591. 1
Namizna jabolka
raznih dobrih vrst razpo« šilja najceneje povzetno tok, trgovec, Velenje —•
st. m.__m
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosje po 130 Din lig in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica per|a
mučarji!

1
Nudimo Vam največjo izbiro vseh vrst smuči: jesenovih, hickory, kakor ludi kombiniranih, katere so naš špecijnlni izdelek, po najnižjih cenah. V zalogi imnmo najnovejša okovja, robnike (kanle) ier druge novosli zn turiste, terenske vozače in tekmovalce. V naši delavnici izvršujemo vse monlaže, popravila, nnslave novih konic, slrokovnjaško, hitro, solidno, poceni'
m „ALPINA"
d. z o. z.
Lubljana, Masarykova tcsfa T4
Stane Šoom
Otroški voziček
dobre ohranjen, polglo-bok, poniklan, na vzmeteh, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.963.	(1)
»Adler« pisalni stroj
v dobrem stanju prodam za 1650 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 15.123._(1)
Velika izbira
nove volne za moderne čepice, šale in puloverje. Specijalna trgovina ročnih del Pavla Slugova, Celje, Vodnikova ul. (1)
2 železni peči
H 100 in H 103, ugodno naprodaj. Poizve se v trgovini Svetelj, Sv. Petra cesta 3.	(1)
Sadno drevje
dobe vse občine, sadjarske in kmetijske podružnice 25 odstotkov ceneje, vagonska naročila celo 30 odstotkov. Zahtevajte tudi ponudbe od raznih sadnih podlag in raznega lepotičnega drevja. Najlepša prilika, zajamčene vrste drevesnice Vrečer, Vojnik pri Celju.	(1)
Gamaše
usnjate, blank in Spalt, črne in rujave, izdeluje in razpošilja v vsaki množini Svetlin Anton, Drav-lje pri Ljubljani. (t)
Priporočamo Vam 1101
naiboljše šivalne stroje
in kolesa
Adler - «5gti
GRITZNEB Kg 'M1® Švicarski	|||p
lilJBTED C«-! ffSI
imimuummiuiuiumuumuiiuuui
FRANC PELKO
krojač in trgovec
NOVO MESTO
se priporoča. Izdeluje vse v krojaško obrt spadajoče predmete in vojaške, duhovniške in civilne obleke po zelo nizkih cenah.
iiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiii
RUBENS
NOVI R O U G E za USTNICE KAKOVOST BREZ TEKMECA
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
Telef. iu 2918	za vodo. Teler. št. 8013
Brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvo.
Prečimo dtlavnicn ta popravilo
i wakov«lnih ur
Olavno zastopstvo Hinko Maver i drug, parlumski oddelek Zagreb, PraSka 6.
LJubljano.
Konje za klanje
I. in II. vrste — dobavo istih v Avstrijo posredujem. Kdor mi more trajno dobavljati zaželjeno blago, naj mi piše po dobavne pogoje, ki mu jih takoj naznanim. — Milan Pogačnik, Gottfriedgasse št. 3, Wieuer Neustadt, Avstrija.	(tj
Štampilje
Sitar & Svetek, Ljubljana, Sv, Petra cesta 18. - Zahtevajte ponudbe! -Lastni izdelek!	ft)
Zabret in sinova
priporoča svojo zalogo zidne in strešne opeke ter rezanega
Naprodaj 50 hgirčanega cvetlično - bostanimna
mnfil| D'!1 15 -kg frau-lllllUM ko Novo mesto. Alojz Hudoklin, čebelar, Brusnice.
Zlato
v listih za pozlatarje, po-dobarje, knjigoveze itd., se dobi najceneje pri Feliksu Tomanu m!, Ljubljana, Resljeva c. 30, (1)
Kompleten
»Dunajski Ljublj. Zvon«, »Dom in Svet« in Dalmatinovo Biblijo ceno prodam. Hinko Sevar, knjigarna, Ljubljana, Stari trg 3-1._(1)
Inženjerska pisarna
-Unitas«, Selenburgova 7, posredovalnica za rabljene stroje, proda zelo ugodno dizelmotor 20 ks, razne stroje za les, po-snemalnike, brizgalnike lakov in barv. Evidenca vseh priložnosti. Lastno komisijsko skladišče in delavnica.	(1)
tovarna opeke in lesna trgovina
Bobovk pri Kranju
planinski, zdravilen, od gorskih rož in drevja — imam iz lastnega čebelnjaka še naprodaj. Robič Lojze, Moste 35, Žirovnica.	(1)
tfodroce
posteline mreže, železne zložljive postelje ototna ne divane m tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroc* io blaga za prevleke pohištva
Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani.
Belo proso,
suhe gobe, fižol, orehe — kupuje M. Geršak & Co, Ljubljana. — Prosimo po-vzorčene ponudbe. (1)
. Nikoprost
stane franko 76 Din. Postani nekadilec, zdrav in vesel tudi — Ti! Naroči takoj, dokler ni prepozno! Zastopstvo Nikoprost, Ljubljana, poštni predal it. 245.	(1)
Ia orehe
50 kg 200 Din, la suhe slive, 50 kg 195 Din, zaboj 10 kg 61 Din, češplje-va marmelada 10 kg Din 69 — razpoiiija franko naročnika G. Drechsler, Tuzla.	(1)
bogata izbera moških klobukov, kravat, perila, rokavic itd
Salon dani. klobukov
Zofi Laurenčič, Mestni trg 7, se priporoča pri nakupu. Cene nizke. Preoblikovanja po najmodernejših modelih 25 Din. (t)
Lastna tovarna nogavic, pletenin in trikotaže
Koniekcija — moda!
Naiceneiši nakup. Anton Presker Sv Petra cesta it 14 Liubtiana	HI
Sedem vinskih sodov
po 3000 I naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 14.304_01
Tehtnica
mostna, rabljena, popolnoma renovirana, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Ljubljani pod .Tehtnica« 14.814. (1)
Mizarske stroje
Bickenhobelmaschine — Frassercirkular — Loch-bohrmasehine — Ekshaus-tor — lagerje in trans-misijo — proda Franjo Gerkman, Laško. (1)
Belihar & Velepič
Ljubljana, Dunajska cesta 35 b (preko prelaza), nudi cenj. občinstvu v bogati izbiri fantovske in dekliške oblekce od 30 Din naprej, damske obleke od 80 Din naprej, damske bluze od 40 Din naprej. Vedno najnovejši modeli v svili in volni na zalogi.
Krasna darila za Miklavža
Poglejte naše izložbe in prepričajte se o kvaliteti in nizkih cenah, ker solidnost je predpogoj naše tvrdke
Usnjate
sukn5?če
od Din 470 do t00 dobavlja
Fr. Z-<itokar
Mengeš 41.
Zdravje, telesno svežost zajamči
»IGNATIUS KRALJEV VRELEC«
Z, čistim naravnim viškom alkalij! Dobavi; Kostriv-niška Slatina, p. Podplat. Istotam: Štajerska zimska jabolka.
Anton Tomat, stolar, Dvor pri Žužemberku, p. Straža-Toplice,
izdeluje vse vrste navadnih stolov. Razpoiiljam po vsej Sloveniji. Nizke cene!
Gojzerice
smučarske čevlje in Škornje Vam naredi zelo poceni priznani strokovnjak za te vrste delo — Benjamin Marenk, Radomlje. Pridem pomerit tudi na dom.	(t)
Seno in slamo
dobavlja po
konkurenčnih
cenah
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Pletilni stroj
8/100 Dubied, z masivnim stojalom ter vzorčnim aparatom zelo ugodno naprodaj za 4500 Din ali pa se zamenja za kaj drugega. Naslov v upravi »Slovenca« it. 14.852. (b)
Zimski plašč
damski in moder kostim poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14,837.	(1)
Dežnike
izdeluje in popravlja Ivan Pavlin, Florjanska ulica
Popravila preprog
sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 14.710. (t
Ia straniščne cevi
(češka kamenina) dobite le pri tvrdki Stavbni ma-terijal Jos. Cihlaf, Ljubljana, Dunajska c. 69. (t)
Eksport
pristnih kranjskih klobas. Razpoiiljam od 5 kg naprej po najnižji ceni po povzetju, Se priporočam cenj. odjemalcem Franc Fister, Zaloška cesta 10, Ljubljana.	[ti
Talarje
ter vsa druga oblačila za čč. gg. duhovščino izvršuje najsolidneje in najceneje semeniška krojač-nica A. Jarc.	(t)
Najfinejše vrste
kave in drugo specerijsko blago, emajlirano posodo in razno železnino kupite pri Josipu Jagodic, Celjf-
Znatno znižane cene
v manulakturni trgovini Commerce d. d.
Tavčarjeva u!. 2, prvo nadstropje
pri Josipu Jagodic, Cel|e, Glavni trg, Gubčeva ul. t
Voz za kuhanje
in prodajo klobas ter hrenovk, malo rabljen — poceni naprodaj pri Stanku Grašiču, kleparskem mojstru v Kran|u. (1)
KruSno moko in
rženo moka
vedno iveto. kopi«« tel« orodno pri
A VOLK, LJUBLJANA
Rešitev* eetla 24.
Preselila se je k nebeškim krilatcem naga zlata
SONJICA
Albin Jis/Jec. Hrani 10®
ki nas je zapustila dne 15. oktobra 1932 ob pol 3. uri zjutraj, Dušica, ostala boš vendar še naSal Celje, 15. oktobra 1932.
Tvoji strti starši, sestre In bratje. Rodbina Šparhakl in ostali sorodniki.
Največja trgovina z izgotovljenimi oblekami na Gorenjskem se zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se še v nadalje priporoča.
Mag. St. 35.427/32.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega predobrega papana, dedka, strica, tasta in svaka, gospoda
Zahvala
OTO\A PELANA
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ob priliki tragične smrti naših dragih staršev
Antona in Ane Viher
mizarskega mojstra in soproge
izrekamo najprisrtSnejšo zahvalo. Prav iskrena zahvala č. g. stol nemu župniku msgr. Dmeku za pogrebne obrede, Društvu ka toliškili mojstrov in vsem, ki so nam lajšali težko bol ter ju spremljali na zadnji poti.
Maribor, dne 15. oktobra 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
NAJNIŽJE CENE! TOČNA POSTREŽBA!
LADO GOLTES. Kranj
Največja zaloga damske konfekcije
na Gorenjskem.
Priporočamo naslednje mariborske tvrdke:
Tvrdka Singer, šivalni stroji, d. d.
podružnica Maribor
naznanja svojim cenj. odjemalcem, da je premestila svoje poslovne prostore iz Kralja Petra trga 6 na
Glavni trg 23 (Bergov dvor)
in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost.
iricjer šivalni stroji, d. d.
podružnica Maribor, Glavni trg 23.
§@fig€
namizno in za prcšo, kupi vsak dan in vsako množino po najvišjih dnevnih cenah. Prevzem dnevno pri vagonu in v skladišču. Plača se takoj ob prevzemu
emsport mmtrn
ri ar i bor. nelish® cesto 1
PRIPOROČA SE nflNUFflKTURNfl TRQOVIM
flLSEPEC
ndRIBOR,	TRQ 2
Priporoča svojo bogato zalogo
po dnevnih konkurenčnih cenah
Kare! lančič, Maribor, fllslisaiflfoiiac.il
UISE ŽE O ki DIN 32 - NAPREJ
dobile pri IGNACU JAN-U - MARIBOR
Glavni trg št. 23 (poprej Grajski trg št. 23 v Gradu)
Popravila ur od Din 15'— naprej. — Sipe a Din 4'—. Kupujem staro zlato in srebro, srebrne krone po Din 2"i0.
feliks mmi
MfiNUFAKTURNfi TRGOVINA MAR.B0R, GOSPOSKA UL. 11
Vam nudi veliko izbiro vsakovrstnega blag«, suknu, hlačevine plalnn, bom- j bnievine, liskanine, nogavic, grndla za matrace, žime itd. po najnižjih cenah in znano solidni postrežbi
(£rl*oslil*anje, pleskanje in soboslifcanje
.ohdno in točno eprcmc $mbrožič, 3Itaribor, Grajska ul. 5
Mehanična delavnica!
Popr. .ila vsakovrstnih p .alnih, šlevnih
____________in šivalnih strojev,
registrirnih blagajn, gramofonov ild. izvršule solidno, takoj In poceni
Franc Kelbič, fharibor, Vetrinjska ul. 7. Teieton 27-75.
Resta v racija-Ka varna PUzenski dvor v Mariboru, Tattenbachova 5
A. Se niča
Vam nudi vedno topla in mrzla Jedila, prvovrstna Kina ter pioo o sodčku. Keglišče na razpolago ler h/en zn živino m prostor za vozove. PosotniUom se priporoča za obilen obisk.
InseriraHe v »Slovencu"!
ZELE2NINA!
Vsakovrstna železu i na l>» nizkih
cenah !
I
21011 HoraZita
naribor, Aleksandrova c 42
Vicel Albert
trgovina s kuhinjsko posodo
Maribor, Gosposka 5
M. Berdais
semena, spec. in kolonialno blago
Maribor, Trg Svobode
Tavčar Anton
tvornica mesnih izdelkov in konzerv Telelon 21-47 Maribor, Jurčičeva 5
? Čevlji, prvovrstni, trpežni in poceni — kje ?
Samo pri K. Vukssinoviču, Maribor, umih a
Laslna izdelava vseh vrst čevljev. Prvovrstna in najcenejša izdelava vsakega modela po meri. Naš štager za zimo: škornji za gospode, dame In deco po meri, lepi In poceni. Cevlll iz pravega kroko- in kuščarjevega usnja, elegantni in po zmerni ceni. Prvovrstni čevlji za spori in smuko, močni in poceni čevlji za delo.
Specijalna popravljalnica, dobro, hitro in ceneno delo.
Blagovolite si ogledali naše izložbe in prepričajte se o nizkih cenah, solidni izdelavi in prvovrstni kakovosti, čevlji za gospode od Din 128—198 Čevlji za dame od Din 128—198 Najeleganlnejši, lepi damski čeveljčki samo Din 168-t9fi
V Maribora
je naj ugodnejši nakup
galanterije, pletenin, paplrla
prt
DRAGO ROSINA, Mrintska cesta 26
Priporočajo se cenjenemu občinstvu
HROJS OVi, m
rtarl&or. Koroška <esl« Met 15	C€YI|I
POSTELJNE ODEJE
dobro šivane, po meri in v zalogi, kakor tudi svilo, klot, vato, puh in perje kupite najceneje samo pri
Stuhec
izdelovanje posteljnih odej Maribor, Slovenska ul. 24
Hotel HALBWIDL z«™/«*,
Maribor	yseh kr°Kor!
Vsako nedeljo dopoldanska okrepčila in večerni koncert. Umonsko pivo v sodčku. Prvovrstna vina. Dunajska kuhinja. Lepe cenene tujske sobe.
Kavarna CENTRAL
najprijaznejša družinska kavarno in zbirališče vseh stanov
v Mariboru,
Gosposka ul. 21
So priporoča
Ida Stickler
Izolirane sprovodnike
Lite 5n prešane kovinasle Izdelke
Gradbeno okovje
Vodovodne ter toaletne armature Vinogradne in drevesne škropilnice Kopalne peci
■■mm
N doma ttsSanovstelja »Slovenca"
(Razgovor s sestrama pokojnega Karla Klunn.)
Dolenja vas pri Ribnici, septembra 1932.
Narod, ki ne ceni svojih mož, jih vreden zli! Tale slovenski rek sem imel v mislih, ko sem se odpravljal v prijazno Dolenjo vas, da obiščem sestri pokojnega Karla Kluna, deželnega in državnega poslanca, ustanovitelja Slo-venca>; in enega najvidnejših slovenskih politikov polpretekle dobe.
Onkraj mostu na Pristavi stoji ponosna enonadstropna hiša, rojstni doni Karla Kluna. Danes gospodarite v tem domu sestri Roza in Micka Klun. Okrog hiše je snažno, lep senčen vrt je poln žlahtnega sadja. Notranjost hiše je prijazno domača. Obe sestri sla še dovolj živahni, dasi silite obe že v devetdeseti križ. Njun spomin je svež, kakor od včeraj. Ko pripovedujete o bratu, se razvnamete iu pred nju stopi vsa tista doba, ki nosi pečat Klunove osebnosti in njegovega političnega udejstvova-nja. Teta Roza je gospodinjila bratu celili 26 let in ji je ta doba kakor na dlani.
»Letos praznuje »Slovenec,« šestdesetlet-nico svojega obstoja in vajin brat mu je stal ob zibeli. Za bralce Slovenca« ho gotovo zanimivo, če bodo kaj brali o onem, ki je bil listu krstni boter in mu kot. prvi urednik pomagal na noge.«
Tako sem začel. Sestri sta bili zadovoljni, saj »Slovenca citate že skozi šestdeset let neprestano. Prvi se razveže jezik sestri Kozi, ki pripoveduje o svojem bratu prisrčno, kakor ga je sama tudi prisrčno ljubila.
»Moj brat se je rodil ravno v tej hiši in sicer 18. avgusta 1841. leta. Naš oče je bil ta-
krat krčmar iu je imel enajst otrok. Od teh žive samo še tri sestre. Naše Karel je bil že od majhnega zelo učen. Kar naprej je na peči sedel in brbral vse, kar mu je učitelj dal za nalogo v šoli. Ta učitelj, pisal se je Halek (najbrž C°h), je pregovoril očeta, da je pustil brata k i./inni na Vrhniko, kamor je bil iz. Dolenjevasi prestavljen. Tam ga je pripravil z,a latinske šole. Ko je prišel v Ljubljano na gimnazijo, ga je vzdrževal naš stric, takratni dekan v Stari Loki (učitelj sedanjega lavan-tinskega knezoškofa dr. Karlina) in kasnejši kanonik in direktor ljubljanskega bogoslovja Kromar (tudi Kramar) Vso gimnazijo je študiral nted prvimi. Ko je napravil maturo, je hotel iti na Dunaj študiral medicino. Pa so mu naša mati rekli: Kako boš ti za dohtarja, ko še krvi ne moreš gledati.« ln so ga pregovorili, da je šel v bogoslovje in poleti I. 1865 je j>e! v Dolenji vasi novo mašo. Njegov govornik so bili pa ribniški dekan gosjMtd Holz-apfel (glej Prešerna: Levičnik in Lesničnik!)« »Kako je bila j>a potem tista zadeva s škofom Pogačarjem?«
Hudo je bilo takrat, hudo. Naš gospod je ,šel najprej za kaplana v Gorje, pa se je kmalu vrnil v Ljubljano v stolnico za vikarja. V Ljubljani je začel z rajnkima Marnoin in Jeranom delati na to, da bi ustanovili poseben katoliški list za Slovence. Je ran je takrat urejeval »Danico«, Marn je pisal pa za Bleiweiso-ve Novice«. Ko je poslal ljubljanski knezo-škof Pogača i1, so hoteli Nemci Slovence spraviti iz Ljubljane kam v hribe. Ker sta bila Marn in Jeran že starejša, so zahtevali Nemci od Pogaoarja, da premesti iz Ljubljane vsaj Klima. In res je dobil brat dekret za Zagorje na Notranjskem. Moj brat se je temu uprl in škof ga je dal ob službo. Da bi vedeli, koliko sem takrat prestala. Cele noči sem prejokala,
tako se mi je smilil brat. ki ga je ta odlok silno zadel. Ampak vsi takratni voditelji slovenske duhovščine so bili z bratom. Mani in Jeran sta mu pomagala z denarjem in tudi stari Bleiweis, s katerim sta bila zelo prijatelja, mu je pomagal. Komaj je bil brat trideset let star ,je postal deželni poslanec. Kandidiral je v kranjskem okraju. Kmalu na to pa je bij v istem okraju izvoljen tudi za državnega poslanca. Oba mandata je brat obdržal do svoje smrti.
V tem letu, ko je bil brat postal poslanec, so začeli izdajati tudi Slovenca . Na našem stanovanju so bile vsak večer seje, včasih do ene ponoči in še dalje. Moj brat je postal odgovorni urednik in je to mesto dolgo let obdržal. Za »Slovenca je pisal in skrbel pravdo svoje smrti. Iz Dunaja in sej parlamenta je z.ineraj on poročal. Njegovi uvodni članki v Slovencu« so najbolj dražili »Slovenski Narod«, v katerem mu je odgovarjal v ostrem besedovanju dr. Tavčar, s katerim pa sta bila takrat zelo prijatelja. »Slovenec« je uspeval, čedalje je bil lepši in boljši in se je lahko meril z vsemi listi, ki so takrat izhajali bodisi v nemškem ali slovenskem jeziku v Ljubljani, Mariboru ali Celovcu.
Ravno v tistih začetnih letih, ko je hodil brat že v deželni zbor kot poslanec, je umrl v Ljubljani beneficijat baron Rauberjevega be-nefioija. Ta beneficij je oddajal deželni zbor. ta pa ga je podelil bratu, ki je s tem dobil precejšnje dohodke iz tega beneficija. Ravno nekako v času, ko je knezoškof Pognčar umrl, je bil brat postavljen za kanonika. Instaliral '.'a je takratni kapiteljski vikar Jože Zupan. Karel je bil še zelo mlad, tako da mu je enkrat neki tirolski duhovnik, ki jr bil tudi držav,li poslanec rekel v razgovoru: So a jun-g!.1:' Mana und sehou Dotnherr!
S tem, dtt j«» poslal brat še državni poslanec in kanonik, se je zanj začelo šele pravo delo. Dobro se še spominjam, kako je včasih pisal celo noč do jutra, kadar je šel naslednje dni nn Dunaj. V dunajskem parlamentu je večkrat govoril in je bil zelo dotx»r govornik, kolikor so drugi poslanci meni prijtovedovali. V klubu slovenskih konservativnih poslancev je imel brat glavno besedo. Prav radi so ga poslušali tudi v deželnem zboru. Kolikokrat so imeli kar pri bratu klulx>vo sejo za seje v deželni zbor. Takrat so prišli k nam takratni deželni glavar dr. Poklukar. vitez Tonkli, Na-bergoj iz Proseka. Lavrenčič iz Vipave, vitez Povše in poslanec Pfeifer. Prihajali so pa k nam tudi drugi takratni veljaki: princ Krnst Windischgriitz, grof Hohenwart, koroški narodni buditelj Andrej Einspieler, goriški (jr. Gregorčič in Miha Vošnjak. Takrat je bilo življenja v naši hiši. Večkrat so ti gospodje, pa še takratni ljubljanski knezoškof in jk>-znejši prvi slovenski kardinal Missia, zavili z vozovi v prijetno Ribnico, kjer so se med še-gavitni Kibničani prav dobro pozabavali. Zlasti vitez Tonkli ni mogel nikoli prehvaliti naših krajev. Vsa gospoda je hodila v naše gozdove na lov. Lovili so najraje srne in srnjake.
Zadnji, ki je stalno hodil v našo hišo v Ljubljani do bratove smrti, je bil takratni mladi stolni vikar in profesor na bogoslovju naš nepozabni dr. Evangelist Krek. Tega je imel moj brat strašno rad in sta prečepela drug poleg drugega prav dolge ure. Govorila sta najrajši o politiki ptt o Leonovi papeški okrožnici in o rezultatih prvega katoliškega shoda v Ljubljani, ki se je vršil 1. 1892. — Dr. Krek je že takrat kot mlad človek pokazal velike talente in mi je brat zmeraj pripovedoval, da bo Krek ie velik človek. Ni minilo od takrat še par let, pa je bit dr. Krek že de-
Priporočamo naslednje mariborske tvrdke:
Posebno izdajo I Ciriloveknjižnice
dobi vsak zastonj - sporočiti je ie natančen naslov Tiskarni sv. Cirila v Mariboru
IlilllllMIlllllllllllllHIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIMillllllllllllllllllllllllll 3
I £qm Sttefjar
\ Kavarna flsioria
Maribor
s
Slovenska ulica
TH. BAUERLE
MARIBOR, GOSPOSKA 56
Velika izbira giasovirjev in nianinov, prvih svetovnih znamk, po zmiani ceni.
Izposojuje i n popravlja inštrumente točno in solidno.
VATA
Žarnice, svetiljke, likalnike, kuhinjsk0 aparate, iice izolirane, bergmanove, peš' Ijeveve in Jeklene cevi, motorje, diname-števce, drugi vsakovrstni elektro-materija!, materija! za zvonce In telefone, rodioaparale in pritikline si nabavite po ugodnih cenah in v dobri kakovosti v novi
elektrotehnični trgovini
Karol Florjančič
Maribor, Glavni trg 23
v novi palači .Bergov dvor"
za odeje iu v tablah vedno v zalogi Tovarna vate Arbelter. Maribor
Zahtevajte vzorce in cenik
ZABOJE
za sadje zbite v vsaki količini dobavlja takoj in poceni, kakor tudi drugovrstne zaboje!
..DRAVA", d d
Maribor rtelisha cesta St 91
Telefonska štev. 22-56
ZA 1ESEN
Pohištvo
posteljnina preproge, lino-■ej, pohištveni predmeti. — Zeto zniiane cene.
KAROI PREIS, Matibor
Gosposka ulica 3P.
Ilustrirani ceniki brezplačno!
Pliše in sukno
za plašče, velika izbira v
Trpinovem bazarju
v Mariboru, Velrinjska 15.
KOILARSTUO
MARIBOR
GLAVNI TRG 4
Izdeluje vsakovrstne kolle, bakrene brzoparilnike s pripravo za kuhanje žganja in različno kotlarsko delo — Autogenično varjenje itd. Za solidno in ceno izvršitev jamčim
HOTEL OREL
Kdini hotel z najmodernejšim komfortom v Mariboru. Najfinejša ljutomerska vina last neg n pridelka
Sc najvljudneje priporoča
F. M. ZGMLJIČ
Kuri® purfe
naravno po l)in 6.— kilogram pri odvzemu najmanj lo kilogramov
Viliem flbt, eksoort teruttune, Maribor
Preko 200
različnih vrst
kožuhovine
ima letos v zalogi U v r d k a
L. Ornik
MARIBOR
Koroška cesta št. 9
Za Vaše zimske plašče nabavite si že sedaj primerno krzno za ovratnik in obšive, dokler je izbira bogata, kajti pravkar so dospele največje po-šiljatve iz Leipziga. / Zalogo si lahko ogledate povsem neobvezno. / Našli boste vse, kar rabite.
Ivan	Lorber
slikar	in pleskar
staro znano	in solidno podjetje
v Mariboru. Vetrinjska 5	
se	priporoča
1 KARLO
MARIBOR
TRG SVOBODE 6
Sperijrlno tnrbarstvo. lastni izdelki, popravil« torn. >a »olidn.
mm niitt mM krst t Dravski M
K o v i n a s t e krste za deco: SO do 100 cm dolge Din 550"— do 1.050"—, kovinaste krsle za odrasle: 200 cm dolar. Din 1.400 do 2.200"-, ix zaloge r Mariboru. Izbira v vseh velikostih. Najmanj 50*/, prihranka potom nakupa pri izdelovalcu.
MAKS USSAR, MARIBOR
Gregorčičeva ulica 17
r. z. Ulica 10. oktobra z n. z. Gosposka ulica
Denar itt&ml&Pl* Spodnješiaierski ljudski posojilnici v Mariboru
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. // Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma Irdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več slo milijonov dinarjev.
Denar lahko vlagale po položnici. Pišite po nje!

Jelni in državni poslanec, knkor moj brat. Po bratovi smrti je prišel k meni dr. Krek in me tolažil, ko sein bila do smrti žalostna. Tudi kasneje se me je doktor Evangelist vedno spominjal.
Ker je v politiki moj brat strašno veliko pretrpel in so ga nasprotniki vedno nesramno napadali po časopisju, sem kot sestra prigovarjala bratu, da naj pusti to umazano politiko. Korel pa mi je zabrusil v obraz: >Saj bi, vse bi pustil, ampak poglej, narod se mi smili, ki prav z lučjo ob belem dnevu išče svojih prijateljev, vodnikov in delavcev. Jaz sem za to delo po svoji vesti odgovoren.-'
>Kako in kje je umrl vaš brat?< sem pobaral Se zgovorno Kozo.
V začetku junija 1896. leta je odšlo več poslancev kot člani avstrijske delegacije in sicer tedaj v Budimpešto. Tam ga je ponoči na 0. junij 1806 zadela kap. Poslanec Nabergoj je bil takrat pri njem. Postalo mu je naenkrat močno slabo. Nabergoj je odšel po zdravnika, ko pa je prišel nazaj, je bil brat že mrtev in zleknjen na divanu. Meni so sporočili brzojavno in sicer po poslancu Povšetu. Koliko sem takrat prejokala! Pa me je prihajal vsak dan tolažit pokojni dr. Krek, ki je imel brata tudi tako rad. Potem so Korelnu priredili krasen pogreb. Že v Budimpešti je šel do kolodvora sprevod, v katerem je bil tudi takratni avstrijski zunanji minister grof Goluchovski in cela parlamentarna delegacija s predsednikom parlamenta baronom Chlumetzkijem. V Ljubljani je ležal pri sv. Krištofu v cerkvi. Pri pogrebu je bilo več kakor sto duhovnov, vodil ga .je pa sam škof Missia, s katerim sta se lako dobro razumela. Brzojavno so naši rodbini izrekli sožalje princ Windischgriitz, vsi slovenski poslanci in župnik Einspieler.i
Sestri imata še danes shranjene vse one liste, ki so pisali takrat o pokojnem Klunu. Praška Politik« je med drugim n. pr. pisala: S pokojnim poslancem Klunom pe je umrl eden najboljših svojega naroda in zanesljiv prijatelj Čehov. S ii d s I a v i s c h e Post je pisala: njemu se imajo Slovenci zahvaliti za ustanovitev gimnazije v Kranju in Celju. V tem smislu so pisali tudi dunajski vodilni katoliški listi Vaterland in hrvatski »Obzor .
Ko smo bili pri kraju s temi spomini, sta me peljali v prvo nadstropje, kjer je domova! poslanec Klun. Salon, njegova spalnica in lovska soba, vse je še tako, kakor je bilo takrat, ko je še hodil domov na počitnice. Po stenah visijo same originalne slike in diplome častnih članstev. Najlepša je diploma Kmetijske družbe, ki ga je izbrala zn svojega častnega člana. Poleg teii slik sla še dve češki: prihod slovanskih apostolov na Moravsko in Sveto-polkova oporoka, znak. da je bil pokojni Klun navdušen Slavjan . V zlato vezeno diplomo zahvale so mu poklonili I. 180-1 kranjski mestni očetje s takratnim županom Karlom Šavni-kont na čelu. Zahvaljujejo se niti za zopetno pridobitev kranjske gimnazije. Vse sobe so snažne in skrbno opremljene. Lovska soba pa je naravnost krasna. Številno rogovje in glave krasnih jelenov in srnjakov jo krase, vmes pa je razstavljena lepa kolekcija starega lovskega orožja.
Zahvalil sent se obema sestrama za spomine in podatke, ki sta mi jih dale o svojem bratu. Te dni, ko Slovenec« praznuje šesl-desetletnico svojega obstoja, je prav, da se spominjamo tudi moža, kateri je stal ob zi-heli listu in triu pomagal kot dolgoletni urednik in parlamentarni poročevalec do bohot-uega razvoja.	Boje Vilko.
Lorna Doone
Koman iz Esmoora
49
Nato je pričel John nanovo pripovedovati. Od-jahal je za ujcem Hubenom kaki dve milji daleč in je dospel do velikega pustega barja. Kraj je poznal še izza časov, ko je pasel tam ovce in je marsikatero izgubljeno žival prignal domov. Pred več ko sto leti so našli lani graščaka Toma umorjenega in posihmal so ljudje govorili, da ondi straši. Baje so videli umorjenca. ko je ob belem dnevu hodil okoli in držal v levici odsekano glavo, desnico pa dvigal proti nebu. Ni še dolgo, ko je neki pastir videl lam lako strašilo. John seveda ni bil posebno pogumen in se najbrže ne bi upal sani na /^lkleto močvirje, če ga ne bi k temu silili obetani zlatniki naših deklet in njegova nenavadna radovednost. Zanašal se je kajpada tudi na urne noge svojega ponija in si priliva! poguma iz polne ču-lare žganja. Čepel je skril za gostim grmom in se željno oziral v daljavo. Že ga je minevala strpljivost in jo je sklenil odikuriti domov, kar je opazil daleč pred seboj človeško postavo. Prikazala se je, kakor da bi se bila odluščila od sive skalnate grmade in je imela vide/, jezdeca, jahajo-čega po nevarni poli med močvirji previdno naprej. Jezdec ni mogel biti nihče drugi ko ujec Ru-ben, kajti noben lloon ni živ dan zablodi! v la kraj in ovčarji so se ga takisto strahotna izogibali. Toda, česa neiki išče tako miroljuben, a vrhu tega lako bogat človek v tej pustinji? John je gorel od radovednosti.
Ko je ona postava izginila na levo v skalovito sotesko, je pognal ponija v dir za njo. Jezdeč deloma po gramozu, deloma po močvirju je dospel čez kake pol milje do vhoda v sotesko, ki je oila videti, dokoder mu je pogled segal, prazna. Z glasno utripajočim srcem jo je zavil v sotesko in
jc jezdil po njenih vijugah do mesta, kjer se je cepila na dvoje. Na levi je držal strm klanec navzgor, na desni pa ozka steza nizdol. John je skrbno preiskoval sledi v rumenem pesku in je dognal, da jo je gospod Huekaback ubral v doliji. Zdajci ga je prevzel silen strah in pričel se je kesati, da se je lotil nevarnega opravila, kajti nič več ni vedel, kje je, samo nejasno je slutil, da mora biti v bližini zloglasnega močvirja. Pot jo postajala bolj in bolj temna in strma in ko je zavil za neki ovinek, je celo poniju postalo nekam te«no pri srcu, spotikal se je, se pričel vzpenjati in ga ni bilo mogoče spraviti z mesta.
O tem močvirju je slišal John vsakovrstne strahotne bajke še kot deiij<o, zato je presunjen od groze opazoval, kako se dvigajo iz njega veliki temni vodni mehurji. Nobene ptice ni bilo videti v bližini, samo venec žoltega bičja je štrlel iz črne mlakuže. Po obrežju je rasla svetla močvirska trava, modre zvončnice, rosike in spominčice.
John se je vkljub strahu bistro razgledoval po okolici. In ne brez uspeha. Na nasprotnem bregu močvirja je zagledal posetoio deblo, ležeče napol skrito za trsjem na počez preko velike lokave. Poleg debla je ležal kup raznih skalnatih plošč, palic in rumenega gramoza. John si ni mogel pojasniti, kaj naj lo pomeni in bal se je, da nima nemara hudič vmes svojih prstov. Toda Dolily se ni bala tega: privezana za bruno je mirno stala poleg rupe in si z repom otepala muhe.
Ko je drgeta je strmel če® močvirje, boječ se, da I)olly ne bi zavohala njegovega ponija, je opazil, da je za rjavim deblom prilezlo iz luknje nekaj belega. Kmalu je sprevidel, da je ona bala stvar koničasta čepica, kakršne nosijo obsojenci, kadar jih pel je,jo na vešala. Ko se je iz votline polagoma prikazala ludi moška glava, vrat in pleča, ni John nič več dvomil, da je pred njimi kraj, kjer se morilci nanovo zbujajo V življenje, 'kakor
Priporočamo naslednje mariborske tvrdke:
VI ^ R K O RO^SNJPR manufaktura Mdrihor, Slovenska ulica 13
I JL.z\.l \.1\. V^/	IIJLjIV na veliko	Telefon interurban 22-52
RESTAtfii&CliA IN KAVARNA
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMillllllllllMIllllllllMIIIIIIIIIIIIIIII
H SPATZEK
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
MARIBOR. ALEKSANDROVA CESTA 8
lllItlllllllllllililir.lllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllIlMIlillllllllllMIl
Sobe za tujce, hlev za konje, vedno sveža topla In mrzla jedila, izborita vina, pivo v sodčku.....Se priporoča!
Fidler Jernej
mesarija
Maribor, Glavni trg
Bregar Ivan
tvornica klobukov
Maribor, Gosposka 16
Majer Franjo
modna in manufakturna trgovina
Maribor, Glavni trg 9
Brezočnik Roman
mesarija in prekajevalnica
Maribor, Glavni Irg, Aleksandrova 53 in Krčevina, Aleksandrova 3
Štajerska sadjarska
zadruga v Mariboru r. i. z o. z.
>. > sii tiJ.
Ku|ujo po najvišjih dnevnih cenah vsako količino jabolk.
Jaš & Lesjak
specialna trgovina živil
Maribor, Ulica 10. oktobra 2
Golob Franc
izdelovalnica in popravljalnica čevljev Maribor, Mlinska 4
Brandl Josip
tvornica orgelj in glasovirjev
Maribor, Slrossmajerjeva 5
PlariborsM 1 honzuni jc zadruga!		
a 1	ki ščiti najbolj inte-' rese konzumeuta in producenta, ker izmenjava dobrine direktno. Zato se vabite k pri-| stopu, ker v samopo-| moči je edina rešitev 1 sedanjega gospodur-| skega položaja.	
Paš Anton
modna trgovina
Maribor, Slovenska 4
Br»«javl: Knnuila- Maribor Teleion številka 26-81
Staro znana spcccrijska trgovina
VID MURKO
Mnribor, Meljska cesla 24
Vas solidno postreže z rižem, m>ko, kavo, sladkorjem, zainaški itd. Nukupujte deželne pridelke.
Serec Josip
kavarna „JADRAN*
EKsporfnd Hm „111 NA"
A. PR1STERNIK
naribor. Alehsundrova c. 19
Najcenejši nakup galanterijskega in drobnega blagu, igrač, čipk, vezenin itd. • Pleteno blago iz lastne pletarnc tudi po meri. • Gosje perje kg od Din 15 — naprej, boli polpuh kg Din 90—, najfinejši puh kg Din 220—.
IVAN KRAUOS
MARIBOR
ALEKSANDROVA C. 13
Sojč Ivan
kipar in pozlalar
Maribor, Razlagova ulica
Dame in gospodje, mislite na to, da se zima bližal
Rabite obleke, plašče, žem-perje, toplo perilo, nogavice itd. itd. ?
To vse Vam nudi
manulahturra in konleHciisha Irsovina
ANTON MACUN
' V MARIBORU,
GOSPOSKA UL. 10
Maribor
V vsako hišo „S/ovenca"
Jemec Ivan
vrlnatslvo in cvetličarstvo
Maribor
Katica Golob-Kotnikova kavarna „BRISTOL"
Maribor
Hotelir in restnvrater
„tlai iiiorskegfi dvora*
in zakupnik kolodvorske restavracije
..Zfidanl mosf"
Mm Majcr
se priporoča slavnemu občinstvu s • svojo dolgoletno prakso. Sem na uslugo družinskim, društvenim in zasebnim prireditvam z gostoljubno postrežbo in solidnimi conami.
SUVOVKA-SPIRfT-
JltKOB PERHBHEC "'0m'"0
■BRiJEVEt-RUM S LIKERJ
fiMRIBOR • GOSPOSKH UL. 9 TZZ
Najcenejše ure
najcenejša popravila. Jan, Glavni trg (nova palača), Maribor.	(1)
Ako inserirate v „SLOVENCU" imate uspeh!
splošno govorijo v Exmooru. Spomnil se je, da no baš pred devetimi dnevi obesili tam nekega
zločine?.
Tega John ni mogel prenesli in ni hotel čakati, kaj bo z obošeucem. Bliskovito je skočil na svojega jk>nija in jo v jadrnem diru odkuril. Da mu ne bi bilo treba jezditi nazaj skozi sotesko, je naredil velik ovinek. Spotoma je na srečo naletel na nekega ovčarja, ki ga je povedel v bližnjo krčmo. Od strahu je tako oslabel, da je moral popiti precej piva in založiti doberšen kos suhe slanine, da je zopet prišel k sebi. Petem je odjezdil po dobro mu znanih sledeh naprej in je dospel Se pred mrakom domov.
Ko je John dovršil svojo povest, so dekleta poveličevale njegov pogum in obžalovale z razočaranjem ,da ni ostal dlje na zakletem močvirju, ker bi jim potem lahko še kaj zanimivega povedal, a jaz sem mu rekel strogo:
»Polovico tega si se nedvomno Izmislil, John. Trdno sem prepričan, da si se napil žganja in zaspal na griču in nisi bil nikoli na barju. Saj te poznani, kakšen lažnivec si.t
»Gotovo sem že marsikaj iz trte izvil, tega ne bom tajil,< mi je odvrnil odkrito in mi pogledal v obraz, :loda lo je gola resnica, gospod.'Dal Bog, da bi bilo izmišljeno, bolje bi spal drevi.c
»Verjamem li, John, da si govoril resnico, in te prosim za odpuščanje. Ne pripoveduj nikomur drugemu tega dogodka. Nekaj slabega so kuha okoli nas, kakor vidim, in moja dolžnost je, da budno pazim. Marsikaj pride čezme, tod a j sedaj ti ne bam pravil tega.t
Dekleta niso bila prav nič zndovoljna z mojo •opombo; vendar jim nisem hotel ničesar povedali, čeprav jo Lizika vihala nos, se Anka namrdnila in me Rut debelo gledala. Sprevidel sem, da je bila edina, ki bi ji moeel zaupati svojo skrivnost Rut liuukaback.
Triin trideseto poglavje.
Krmljenje prašičev.
Johnovo pripovedovanje in moje prepričanje, da je resnično, me je zelo razburilo, zlasti še ker sem se spomnil svarilnih opominov lorda Jeffreya, namigov, ki sem jih bil prejel od Jeremije S'i;:kle-sa, in raznih govoric in fuiljanja na trgih ;n zabaviščih. Za trdno smo vedeli, ia vlada v Tatin-tonu, Bridg\vateru in celo v Du.vertonu neevoija zoper sedanjega kralja Karh. i I. in žalovale po prejšnji vladi. Pri Lynmouthu so baje izkrcavali ponoči velike zaloge orožja in na nekem odmeva-lišču v gorah so menda celo slišali sumljive vzklike zarotnikov. Saj je moralo biti vsakemu političnemu nezadovoijnežu jasno, da je Exmoor s svojimi globokimi zalivi in samotnimi predeli kakor ustvarjen za skrivno zbiranje večjih vojnih sil.
Toda uajsi so bile te priprave resnične, je li mogoče, da bi imel gospod liuckaback pri tem svoje prste? Mož je bil bogat, skopušen in skrajno previden ter zakrknjen, tako da ne bi mogel nihče reči o njem, kaj kani siorili ali pa opustiti. Na srečo mojemu premišljanju je pa ujec neki dan prav tako nepričakovano od nas odšel, kakor je bil iznenada prišel. Ne le, da ni zahteval Ankinega ponija, temveč je celo nekaj zapustil, kar je bilo v maiterinih očeh zelo dragoceno, namreč svojo malo vnukinjo Iiut, ki jo je sklenil odvesti s seboj ob drugi priliki. Dekle je bila tega od srca vesela, kajti v Dulvertonu je poleg starega stiskavta kaj slabo živela. Pri nas ne jc pa v kratkem času vsa prerodila, naučila se je smejati in zbijati šale in kmalu je .postala odkrila in dobrodušna ko mi.
Medtem smo spravili poljske pridelke pod slreho, ženjci so prejeli dnino in odšli domov in jaz nisem mogel dlje krotili svojega koprnjenja po IiOrni. Minila sta že dva meseca, odkar je nisem videl, zato sem smatral za povsem upravičeno, da jo moram zopet obiskali. Nalovil sem v potoku kak
poldrug tucat postrvi, vzel 6 seboj nekaj svežih jajec in sem se odpravil na pot. Z Anko sem se bil dogovoril, naj ne čaka z večerjo doma, ker sem upal, da se bom malo dlje pomudil pri Lorni.
Toda, kako sem bil razočaran v svojih nadalil Več ur sem strpljivo čakal na nevarnem kraju, toda Lome ni bilo odnikoder. Zraven se mi je pa pripetilo še nokaj drugega, kar me je razburilo bolj, nego je bilo treba. Moje ljubezensko darilce, ki sem jo hotel z njim razveseliti — nekaj jajc in rib, ki sem jih bil položil v ločje, da bi ostale sveže — mi je odnesel izpred nosa divjaški Karver Doone. Ker nisem hotel nepovabljen stopiti v Lor-nino zaklonišče, sem se skril za vrbo in lukal po dolini. Zdajci sem opazil velikega možakarja s širokokrajnim klobukom, usnjalim jopičem in puško preko ramena, ki je počasi prihajal bliže. Hitro sem se umaknil v skalno votlino, kajti z grčavko se pač nisem mogel meriti z njegovo risanico. Skozi skalno razpoko, ki sem si jo bil za to iz-grebel, sem ga opazoval, ko se je bližal.
Iznenada se je prikazal možakar čisto blizu mene, oddaljen je bil komaj še kakih petdeset vatlov, tako da sem v svetlobi povsem lahko razločil njegove poteze: obraz mu ni bil grd, ne, nasprotno, lahko 'bi rekel, da je bil mož čedne zunanjosti, pravilnih potez in oblike; izraz moči, volje in moške odločnosti se mu je čilal z obraza, lako da me je pri pogledu nanj nehote gprelelela mrzla groza. Od kratkih črnih las nad širokim čelom pa vse do dolge črne brade nisem opazil na njem nobene gube, znaka slabosti ali domišljavosti, takisto niti trohice radosti, dobre volje ali nasmeha. Možnkar je bil videli popolnoma pošten, samo v očeh je imel nekaj krutega in jekleno-mrzlega.
Ob misli, da bi la človek rad poročil Lorno, sem krepkeje stisnil svojo grčavko, razpajjen od želje, da bi se pomeril z njim. Nasprotnik pa ni
slutil moje prisotnosti in jo je mirno kakor straža zavil ob potoku. Nn mestu, kjer sem bil odložil svoje darilce za Lorno, jo pa nenadoma obstal in se pripognil. Menda se mu jo čudno zdelo, dn je listje tamkaj ležalo vnic nn tleh. V svoji naivnosti sem menil, dn mu je že vse znano. Toda na moje presenečenje jc bil možakar videti povsem zadovoljen in zaslišal sem njegov, porogljiv krohot:
»Ha, ha! Karli, ti pretkani ribiči S tako vabo nameravaš ujeti Lorno? Zdaj vem, zakaj hodiš tako pridno lovit ribe in kradeš drogove svčtniku. če mi ne bo nocoj šla v slast pečenka, mi pač nikoli no bo. Varuj se, da te danes ne denem iz kože k
S temi besedami je hladnokrvno pobral moje blago in ga s smehom odnesel. Jaz sem bil spričo njegove predrzne tatvino tako ogorčen, da sem planil pokonci in jo hotel ubrali za njim ter mu iztrgati plen iz rok. Toda še pravočasno sem se iztreznil in so vrnil v svoje skalnato zatočišče. S svojim prenagljenim in nepremišljenim počeljem bi bil lahko zn vedno pretrgal vez med seboj in Lorno, pa sem rajši prepustil nasprotniku ribe in jajca ko svojo življenjsko srečo.
Dolgo sem čakal skrit v votlini, toda Lorne ni bilo odnikoder in naposled sem se moral z žalostnim srcem odpraviti domov. Zgodnji jesenski veter je otožno, ječal preko barja in moje srce jo bilo mrtvo za vso prirodno lepoto. Celili štirinajst dni sem nato neprestano poskušal srečo, toda brez uspeha, še bolj mo je molilo, da so bila dogovorjena znamenja vedno v redu, po čemer sem sklepal, da Lorne ne zadržujejo s silo doma.
Nekoč bi bil ob svojem posetu malone dobil kroglo v glavo. Tik ob glavi mi jo zabrenčala svin-čenka, mi zbila klobuk in ga izročila vrtincu pod menoj. Toliko, da sem so utegnil skriti, kar se je prikazal no daleč od mene Karver, lioteč videli, kaj je odstrelit.
Mariborska in okoliška industrija
i«« i imii naftf-iirtir^'!! ITH'11
L
P1A
mcBtaiiitno Svornica svilenih šzdelhov
teieion interurbmt SI. 21 T?
vmA
:* I
Hil£3S0R mirnim mm 23
Tvornica proizvaja vse vrsle svilenih in polsvilenih robcev, kakor ludi brokalov za podloge ženskih in moških plaščev ler vse druge vr»te podlog. Izdeluje vse vrsle crep de china in vse vrsle modnega svi enega blaga za kravate. Tvornica ima svojo lastno najmoderneje urejeno barvarno in apreluro, lako, da se vse blago kompletno izgolovi Induslrija poseduje lastne Ivornice na Čehoslovaškem (Lanškroun in Sazava) ler sk'adišča na Dunaju. Tvornica deluje na najmodernejši podlagi z električnim pogonom.
modistovsko
Inžam Jelene & HI. SMma
gradbeno podjetje in tehnična pisarna družba z o. z.
so po
naši novi modeli. — Mi izdelujemo plašče in obleke najnovejšem dunajskem kroju. Na i večja konfekcijska trgovina v Sloveniji
TRGOVSKI DOM « MARIBOR
Aleksandrova cesta 25
pripoi olata
11
MM
liii^il Maribor, Vrazova Mlica SI - Telefon 2212
Hotel in restavracija
.Zamorec"
imejiteljica Pavla Jančar v Mariboru. Gosposka ulica 30
nudi prvovrstne sobe za prenočišča, sobe /.a zaključene družbe, iz-borna vina, pivo v sodčku, vedno topla in inrzla jedila Sprejema abonente na hrano s solidno, točno in ceneno postrežbo; se priporoča
Priporočamo trgovino



Naročajte ..SLOVENCA PAVEL ItERlCHO
Bistra gospodinja se preskrbi
pečarsko in
keramično podjetje
Slovenec podružnica Maribor,
uprava, Koroška c. 1 • uredništvo, Koroška c. 1 • podružnica, Aleksandrova cesta 6
MARIBOR
Tattenbachova ulica 6
pecilnm praškom in vanilinovim sladkorjem
DR. OETKER-jeve
tovarne - MARIBOR
Karbid za razsvetljavo, za auioseno varenje in rezanle Apneni dušik in Nitrofoskal-Ruše najboljše gnojilo
v

I -f*
Odružene iu$os'ovenske tvor-rcice acetilesia i okstsena d. d.
Oksisen, acetilen-di-sous aparate za auto-geno varenje in rezanje
^ Ruše pri Mariboru
Strojna pletilnica A. Pongračič
Celje, Gosposka ul. 2
priporoča lastne najsolidnejše izdclko pletenin po najnižjih sprejemnih cenah. Izgotavlja tudi vsa v to stroko spadajoča dela po naročilu in meri.
RUDOLF BIZJAK
Urar, Izprašani optik. • Posebni optični oddelek.
Specialna trgovina ur, iuvelov, zlatnine, srebrnine, namiznega orodja v kasetah in brez kaset, kakor tudi raznih na-stavkov v srebru in kinasrebru j
Jesenske novosti dospele!
Mtt i AVTnkoveč* M&9
Lastna najmoderneje urejena delavnica z električnim obratom.
Maribor, Gosposka 16
man
izdelovanje in eksport kranjskih klobas
»JUBUANA
Sv. Petra cesta št. 83
pri Pollakovi tovarni
Brtojuvni naslov: llozman Ljubljana Telefon štev. '27-Mi Poštni čekovni račun -t. 15.001
LJUBLJANA«
razpošilja klobase od 5 kg naprej po vsej tlržuvi
Velika izbiral
najnižje cene!
Koncesionirano
ELEKTRO-TEHNIČNO PODJETJE
HAVLKCEK mm
Ljubljana ■ Sv. Petra cesta 5 • Teleion 34 21
Vsaka dobra
OBRTNA BANKA
V LJUBLJANI
kuharica ue
Napeljava in poprava električnih naprav v meslu in na deželi ter ptlznani oddelek za hišne lelelone in zvonila. Strokovna poprava elektrotehničnih aparnlov. Predelava električnih likalnikov, kozmetičnih aparatov. Preizkušnja strelovodov. R u c i o n a I i z a c I j a o b r u t o v.
Proračuni brezplačno. Postrežbo točna-Cene zmerne.
le Ii dobrega, mladega in svežega mesa je mogoče piipravili okusno kosilo! Pri nas dobile prvovrstno meso, vse mesne izdelke, delikale^ in zelenjavo, vedno sveže in zelo poceni.
Centrala: Kongresni trg 4 Podružnica: Ljutomer
Telefon štev. 2508. — Kačuu pri pošt. hranilnici v Ljubljani SI. 12.051 - Naslov za brzojavke: Obrtbanka.
JHima ZEVMIK
mesar In prekajevalec Ljubljana, Dunajska cesta št. 4t
Privlačnost doma poveča
Potrudili smo se, da Vam nudimo
letos še večjo Izbiro v golovih
lepo pohištvo; ono ;e glavni vzrok, da ostajate radi doma in so počutilo udobno. Neveste, žene, ako Vam jo ležeče, da možu ne bodo ljubši javni lokali, poleni vpošte-
vajte to dejstvo. Mi izdelujemo vse vrsto pohištva od najbolj luksuznega do najcenejšega solidno, strokov-
njnško in ceneno. Mi Vas gotovo zadovoljimo. Vaše zadovoljstvo jo naš jionos in .sloves.
Pri Midoferju & Blažiču v Novem mestu
se dobe srajce, kravate, nogavice, in razno manuluklurno blago po zelo nizkih ccnah,
Špecerijska In galanterijska trgovina
Alfonz Oblak, Novo mesto
Vedno sveže žgana kava. Velika zaloga najfinejšega ruma, čtija, čo|nefla peciva, kakava, čokoladi In čok. bonbonov. Na drobno.	Na debelo.
od najceneje do najboljše vrsle v najnovejših vzorcih in iazoni.
Se
priporoča j. Preac, Maribor
lvrdka	Glavni trg 13,
Prosimo oglejte si našo zalogo! lr	Nobenega siljenja ' k nakupu.
BETON ŽELEZOBETONSKE VODNE ZGRADBE ARHITEK1 URA TER VSAKOVRSTNE VISOKE ZGRADBE ITD.
SPREJEMANJE V STROKOVNO IZVRŠITEV VSEH NAČRTOV STAVBENE STROKE TEHNIČNA MNENJA ZASTOPSTVO STRANK V TEHNIČNIH ZADEVAH
ako lepo pogledajo in ako se nasmejejo, lako je tudi Vaša hiša ali stanovanje le tedaj lejio in vabljivo, ako so okna in vrata okusno in solidno pleskana. I.epo poslikana soba, okusno pleskana okna in vrata so izraz Vaše kulturnosti. — Slikamo sobe v nu,modernejših vzorcih in uiani-rah, ploskamo solidno in ceneno. Opozarjamo tudi na naš specijalni oddelek za pleskanje pohištva.
Moli Zelnik ffSSSS
lluhiKim:, Celovška cesta 41
Pri nas se obiecete poceni, dobro in elegantno. Pripravili smo veliko zaloao žemperjev, sviter-jev, jopic,gorenjskega sukna, posteljnih in Konjskih kocev, vse i/, naše tovarno /Atpuže pri Lescah. Obiščite nas torej v nali detaljni trgovini!
Lojze Kristan, Ljubljana
Sv. Petra cesta 38.
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA
STAVBENIK
POST. CEK. RAC. 12.834 TELEFON 2103
»V.MlfUA. f f {1400. JV. HIBA NAJSI) 59
Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov
družba z o. z.
TOVARNE OLJA, FIRNEZA, LAKA IN BARV --- Lastnik Franjo Medič
CENTRALA: LJUBLJANA PODRUŽNICA: MARIBOR EKSPOZITURE: Beograd in Novi Sad TOVARNE: Ljubljana, Medvode, Domžale
Ustanovljeno lela 1872 Čekovni račun št. 10.820 Telefon inferurban 32-61
Lastni domači proizvodi: lane-no olje, firnež, vse vrste lakov, emajno-lakaslih-oljnatih in suhih barv, cinkovo belilo, steklarski kit, hladni klej itd., za obrtnike, trgovino, industrijo, železnice, pomorstvo in zrakoplovslvo
Izdelujem moderne spalne divane. fotelje, garniture, otomane. modroce iu vsa tapetniška dola solidno in po zmernih cenah. Stalna zaloga tapetniških Izdelkov.
Prev/.ema In izvršuje korn-jdelne opreme stanovanj, vil, pisarn itd. Pri vseli izdelkih se jamči za okusno in solidno izdelavo.
Goiooska ulica 16
Prevzemu vse v to stroko spadajoče pošlo. — Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. — Mestne trošarine prosto skladišče-— Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva
s pohištvenimi vozovi in avtomobili.
Najboljša krema 4 Din škatlja.
Močne vezaljke Din !•- par.
Vrsta 7042
Tople copate iz volnene klobučevine z močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo Vaše otroke prehlada.
Vrsta 7047
Po dnevnem naporu počutili se boste najbolje v teh copatah iz voln. tkanine.
Vrsta 248
Lahek čevelj za telovadho iz močnega črnega boksa. Ženski Din 35--, otroški Din 29--
Vrsta 2851-05 Čeveljčki iz laka ali rujavega boksa za naše najmlajše odjemalce. Vel. 19-26 Din 35--, vel. 27-34 Din 49 -. vel. 35-38 Din 69--
Vel. 19-26	Vrsta 3661-00
Otročičkom za iesen visok čeveljček iz boksa s podplatom iz krupona.
^ '-'ž'«
Vrsta 3222-00 Evo čevljev za otroke, ki trgajo vse, kar jim pride na noge. Vel. 27-34 Din 39--, vel. 35-38 Din 59--
Vrsta 3162-00 Nepremočljivi čevlji iz mastnega usnja z nerazstrgljivim gumijastim podplatom. Vel. 27-34 Din 39 -, vel. 35-38 Din 59--
Vrsta 5662-00 Otroški čeveljčki iz finega boksa s podplatom iz krupona. Vel. 27-34 Din 69--, vel. 35-38 Din 89--
Vrsta 2842-05 čeveljčki iz finega laka. Isti iz rujavega ali črnega boksa za isto ceno. Podplat iz najboljšega krupona. Velikost 27-34 Din 49--, vel. 35-38 Din 69--
Vrsta 9891-60 Nepremočljivi gumijasti škornji za naše male generale. Vel. 19-26 Din 59--, velikost 27-34 Din 79--, vel. 35-38 Din 99--
Za Jugoslovansko tiskarna « Ljubljani: Karel Cefc.	Izdajatelj. Iv u u Kaku*cL	Urednik: Franc Krcmžar.
Vrsta 7045
Copate, v katerih morete delati v kuhinji in oditi na hladen hodnik. Topla volnena tkanina in dober podplat s toplim vložkom ne dopuščata, da se prehladite. Otroške Din 25'-, ženske Din 29-
Oanes smo m stenja ubui? celo družino za toliko denarja, kolikor je lansko ieto stal 1 par čevIjev. Pridite v naše prodajalne.- - Prepričajte se.
Moške nogavice:	Ženske nogavice:
Moške nogavice	Din	5'-
debele volnene ,,	7 -
fine flor ,,	10'-
Najfinejši flor ,,	15'-
Močne za štrapac	Din 8'—
fine flor	„ 19'—
iz čiste svile	,, 25'—
iz Bemberg svile	,, 35'—
Otroške nogavice: fine iz sukanca: vel. 2-4 Din 8 -, vel. 5-8 Din 10'-, vel 9-11 Din 12'-
flaš oddelek za nego nog Uas bo osvobodil neprijetnih žuf;ev.
Vrsta 1845-03 Udoben čeveljček iz baržuna za urad in trgovino. Isti iz satena za isto ceno.
Vrsta 1645-05 Okusen in lahek čevelj iz finega rujavega ali črnega telečjega boksa. Prikladen za praznik in nedeljo.
Vrsta 1845-52 Zelo elegantni in lahki čeveljčki iz najboljšega baržuna, kombinirani z lakom. Nadomestili Vam bodo čevlje iz seni:yn, zadovoljili pa tudi najfinejši okus.
Vrsta 1845-05 Soliden in lahek čevelj iz najfinejšega laka. Najbolj prikladen za svečane prilike.
Vrsta 3945-03 Udoben čevelj iz črnega ali rujavega boksa z gumijastim podplatom. Trpežen za vsak štrapac. Za dnevno uporabo nenadomestljiv.
Vrsta 3925-03 Za gosp-dinje, ki rabijo močno obutev. Iz boksa z ncpremočljivim gumijastim podplatom..
Vrsta 2945-11 Soliden čevelj iz rujavega ali črnega boksa za dnevno uporabo. Prikladen za športni kostim. Isti iz laka Din 99--
Vrsta 9815-05 Zelo okusen salonski čeveljček iz najboljšega laka z visoko peto.
Vrsta 3967-22 Čevelj iz dobrega črnega boksa z ne-premočljivim gumijastim podplatom. Za delovnega človeka za praznik in nedeljo.
Vrsta 0167-00 Čižme iz mastnega usnja z močnim vulkaniziranim gumijastim podplatom. Primerne za delo na polju, stavbah, cestah in za vsak drug štrapac.
Vrsta 9817-61 Lahke galoše iz najboljšega gumija obvarujejo Vam čevelj, ohranijo nogo suho in toplo tudi v največjem dežju. Ženske galoše za isto ceno.
Vrsta 2927-15 Lahek čevelj, v katerem se udobno hodi, iz dobrega črnega ali rjavega boksa.
Vrsta 1937-22 Trpežen čevelj iz črnega ali rujavega boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Primeren za vsakega, ki predvsem zahteva trpežnost čevljev.
Žganje finega okusa dobite na lahek način
ako uporabljate priznane in preizkušene
bakrene kotle za žganiekuho tvrdke
JOSIP OTOREPEC
LJUBLJANA. Za Gradom 9 Ob koncu Streliške ul.
Stalna zaloga, za vsak kotel garancija.
V vsako hišo naš brzopariinik znamke Joi'!
mnogostranska uporabljivost, ogromna štednja na gorivu in času, rabi malo prostora, izdeluje se v več velikostih z bakrenim ali pocinkanim kotlom, vporabljiv za vsakovrstno parjenje in kuho za gospodarstvo in gospodinj, za kuhanje perila itd. Naiboljši materija). Na>več|a trpežnost Nizfe cene.
!
J
jcl ;
r	frO
kJ
m-J
Modna krofačnica
obleke po meri izdeluje
Maks Zabukovšek
Celje, Cankarjeva ul. 2
LONDON: za moške novosti
PARIŠ: za damske novosti
pristne in najfinejše kvalitete nudi: «
Oiarl 911. 0am, (Kranj
IVAN IN BOGOMIR NARAKS
80DAV1CAR
ŽALEC
CELJE
14480
i um
GOSPODARSKA ZUEZA UHANA
Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstna moka iz milno rorgacs, SoCha Topolo,
le stalno no zalogi.
HOIE L
n
POTUIOCIM!
O^eJ^ Prihranili boste na času in denarju, ako se nastanete v novo otvorjenem hotelu >P O S T Ac, ki se nahaja v
_____neposredni bližini kolodvora in vseh m inisterstev.
Moderno in higijensko urejene sobe s centralno kurjavo, toplo in hladno vodo. — Sobe z eno posteljo za ceno oi Din 24— do Din 44"—, z dvema posteljama o! Din 40"— do Din 64'—. Trgov, potniki dobe 10% popust. Pension pri 10 dnevnem bivanju Din 60"—.
ZA OBISK SE PRIPOROČA RAVNATELJSTVO
POSTA
o c O G R A D
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zaoaroualnica
Lfubllana
v lastni palafi ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice; Zagreb, Starčevičev trg 6; Sarajevo, Aleksandrova cesta 101; Split, Ulica XI. puka 22; Beograd, Poincareova 2
Posmrtninski oddelek »KARITAS« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe. Olede pojasnil se obrnite na Vzajemno zavarovalnico, oddelek >KARITASc
specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in posode
se priporoča preč. duhovščini za izdelavo monštranc, ke-lihov, križev, svečnikov itd.
Maribor
Orožnova ulica 3
Hal tahega pa se nc
in v sedanjih težkih časih tudi več ne bo. Radi opustitve moSke konfekcije
popolna razprodalo na Dunaja ce*u i
Obleke iz trpežnega štofa že od Din 180 — naprej itd. Oglejte si zalogo pravočasno, kajti te smešno nizke cene ostanejo le dokler traja zaloga.
Josip Ivaiicit
POZOR KUTOMOBIUSTI!
Specijalna sedlarska delavnica
za ličanje in oblazinjenje automobilov; sprejemamo staro in novo delo, po konkurenčni ceni, v svojem laslnem lokalu.
Bruno Belantič, Sv. Jerneja c. 29, L ubljana VII.
Telefon 28-24
KLAVIRJI!	Pl ANINI!
Stalna zaloga prvovrstnih svetovnih tvrdk
M. ROPAŠ, CELJE
Znižane cene I Ugodna odplačila na mesečne obroke 1 Vsa popravila in uglaševanja strokovnjaško.
Isposojevanje in prodaja preigranih klavirjev.	Telefon št. 107
Najcenejše in najboljše usnje dobiš v usnjarni
nor kosi
Maribor
Kral o Pelro lry
Slev. 9
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D. LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenati iD samo na debelo
domači In Inozemski za domačo kurjave in industrijske h vrhe.
Premog Kovaški premog - vrst.
Koks livarniški, ptaviarski ui plinski.
Brikete.
Prometni zauod za premog d. d. v Ljubllsnl. MifcloSičeua IS/l.
CESKA INDUSTRIJ ALNA BANKA
Podružnica v LJUBLJANI, Marijin trg 5
Centrala v PRAGI, CSR
60 podružnic in ekspozitur
Izvršuje bančne posle vseh vrst in sprejema
vloge na knjižice in tekoče račune Telegrami: fndusbanka Telefon interurhan 2104
S	1 dftO fi V
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
reglstrovana zadr. z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6
(v lastni palači)
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi renlni davek plačuje posojilnica sama.
nronllne vloge znašalo nad 180 mlllionov Din.

Največjo zalogo lil
od marmorja in granita po
globoko znižanih cenah
priporoča
kamnoseška industrija Ljubljana, Resljeva c. 30
Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri
Lfutishi posojilnici
rea. zadr. zrl V CClfU ret* /iU,r z n. z.
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove uL Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Stalna razstava, nizke cene!
VAeUui^
A
. :.'.; • i.
Vid nad Ljubljano
Velike plačilne ugodnosti!

viu
tik zadnje tramu, po Stoje
xn
njigarna tiskarna knjlgevsznEca
¥
«f ■ krajec
naslednik
$IO¥om@sto
■"kestm&r
najvljudneje priporoča vse v to stroko spadajoče po najnižjih cenah

Priporoča se trgovina s kurivom
FRHNJO JOŠT
CELJE, RAZLAGOVA ŠT. 8
hub
IVAN 3AVORNIK
Mesar, prekajevalec Iz l/delovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega ter suhega mesa
Lastni izdelki in moderna hladilnica
UUBUANA, Domobranska cesta 7
Stojnica šolski drevored 27-03 P°'e9 Zmajskega moslu 27^05 Podružnica Wolfova ul. 12
PLAŠČI IZ NEPREMOCL3IVEGA SUKNA NAJBOLJŠE VARSTVO dinarjev PROTI DEŽJU IN MRAZU
V PRODAJALNAH
Osladite si grenko življenje!
IIIIIIIHIIinlllllllllllllllllllllllllllllMIlllllllllllllllllllllllllUIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIUIIIIIIIIIIlilllUUIIIUI
Bogato izbiro bonbonov, desertov in čokolade po zelo nUkih cenah Vam nudi le
„Bonboniera" Joško Oset
Ljubljana. Dunajska cesta 7
MLINARJI!
Mlinske kamne za vsakovrstno meljavo, mlinska sita, svilena in volnena, I a gonilna jermena, vosek za jermena in vse ostale mlinske pctrebščine nudi:
mm & KOMP., Liufiijar.il, Kolodvorska 35
Ceniki brezplačno	Zmerne cene
OBLEK
OGLE3TE SI IZLOZBE!
ESSl
kupujejo pri nas
i!lllllllllllllll!lll!lllllilllllllllllllllllllllllllW
»QR0n«
CFRIN5K0 POSREDNIŠKI IN ŠPEDIC1J5KI BIRO
PRUŽBfl Z 0. Z.
ZAKAJ
plašže in trenchcoate?
1.	Zato, ker so si lansko leto na velesejmu v razstavi ogledali fino i/delavo in nizko ceno.
2.	Zalo, ker so se prep: ičali o lepih vzorcih in trpežnem blagu.
3.	Zato, ker smo leios še izpopolnili prvovrstno delo šivilj In krojačev.
Kupujejo pa tudi zato, ker se zanesejo na ,,Slovenca", da jim prinese vedno pošteno reklamo, kot prinpša našo že 20 let.
Vse, ki se še niste prepričali, Vas pričakujemo, da Vas dobro postrežemo.
I. Tomšič
Sv. Pelra cesla 38
Špecerija in železnina
Novo mesto
Težakovo olje, laneno olje. klajno apno, fini amerikanski ter-pentin, umetna gnoj la, prvovrstni Portland cement, betonsko železo. Vsakovrstni kinč za krsle in druge pogrebne potrebščine, voščene sveče, ob času žetve zanesljiva semena. — Suhe in oljnate barve. — Abronin.	ZMERNE i^ENEl
j|l" TEL. INT. 24-54 |
LJUBLJANA
KOLODVORSKA 41
Lepe Klobuke v veliki izberi, udobne in trpežne copate in lile nudi so- f^nm ny lidno in zelo pcceni Jjj|JH{| [fllMjj
klobučar - Škofia Loka
ZASTOPSTVA V VSEH VEČJIH ttESTIH TU- IN INOZEMSTVA
n damshi i« noski UMU salon iS ŠK0F3A UMldiltri
izvršuje vsa frizerska dela, kakor tudi trajno ondulacijo — šest minut pod aparatom najnovejšega sistema Zaloga parfumerije in kosmetičnih preparatov.
I.delavsko konzumno društvo
sedežem na JFSENICAH in s svojimi poslovalnicami na Savi, SI. Javorniku, Koroški Boli, Dobravi, Bledu in Boh. Bistrici Vam
priporoča nakup svežega špecerijskega blaga, manufakture, galanterije, kuhinjske posode email in porcelan po solidnih cenah. Po sklepu bilance primeren popust na blagu
Članarina znaša Din 25"—, pristopnina Din 1"—. Delež se po pravilni odpovedi ob določenem terminu povrne v celoti nazaj
Ako niso otroci zdravi
ako ste bolni Vi sami, ako živina ne uspeva, ako vas nadlegujejo podgane, miši ali mrčes in ako hočete vsemu temu in še mnogo drugim neprijetnostim udpoinoči, potem nas obiščite, mi imamo na razpolago: Vsa zdravilna zelišča, obveze, kosme-tične preparate, redilna sredstva za dojenčke in živino, rib.e olje, strupe za podgane, lisice in druge živali, preparaie za uničevanje mrčesa, fini špirit, izborne ILFE-LUXUS britvice po Din 3— za 25 do 30 britij in sploh vse, kar potrebujete iz drogerije.
Pripravili smo veliko zalogo, mi Vas pričakujemo, da Vas postrežemo boljše in cenejše 1
Drogertfa HAFNER, (Sp. Šiška) Celovška c. 44
KleparsSvo m vodovodne instalacije
L

Celje
prevzema vsa v zgoraj omenjene stroke spadajoča dela, kakor kritje streh, zvonikov, vodovodne naprave, moderno urejene kopalnice, straniščne naprave, instalacije strelovodov, kakor tudi vsakovrstna popravila istih. Vsa dela se izvršujejo točno in solidno, proračuni vedno na razpolago.
Cone zmerne.	Telefon SI. 245.
SLAŠČIČARNA PELI CON
LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA ŠTEV. 14
priporoča svojo bogato zalogo najfinejših slaščic, prvovrstno čajno pecivo; kava, čaj — ekpress!
jugoslavenska banka i.
Ljubljana
Zagreb
Beograd
CENTRALA v Zagrebu, PODRUŽNICE: Beograd, Brod na Savi, Crikvenica, Karlovac, Ljubljana, Novi, Novi Sad, Osijek, Sombor, Subotica, Sušak, Varaždin, Vukovar. — EKSPOZITURA: Pančevo.
Delniška glavnica: Din 100,000.000'— Rezerve: cca. Din 35,000.000 —
IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJE!
Okrasite si Vaš dom, Vaše stanovanje
z novodobno opremo pohištva, katero kupite na/ceneje pri:
Andrel išrcger
tovarno posiliva
§!. Vid pod LfoDlfano
Ilustr. ceniki se pošiljajo proti 20 Din predplačila TelefON Št. 12 (llttSDrOti HOlOdVOrU)
Slehernik
% *
v.i.j.^v-j^..; J;®.
nai prevdari
mora vedeti, da zav.-iruje Zadružna samopomoč v Mariboru vsako zdravo osebo do starosti 7d let r.n izplačilo posmrtnine. Pristopnina v posame/.ne oddelke je po starosti od Din 16'50 do Din 00—, zavarovalni prispevki po vsakem umrlem članu, ki mu gre že po šestmesečnem članstvu po številu članov četrtina posmrtnine, po enoletnem članstvu polovica, po dveletnem članstvu pa cela poštnina, so Din 0-50 (I. odd.), Din l"— (II. odd.), Din 2 — (III odd.) in Din 5 — (IV. odd.) odnosno četrtina ali polovica teh zneskov.
Vsak, ki hoče poskrbeti za svojce
kako bo z majhnimi zneski pošteno prlštedll velik kapital pri
Zadružni samopomoči
v Mariboru, Orožnova ulica štev. 8
Priglasil se bo takoj za člana, na kar bo dobil zastonj vsa pojasnila glede zavarovanja.
Po dveh letih delovanja ima Zadružna samopomoč že nad 5.000 članov, izplačala je že nad 000'000 — Din posmrtnin in ima že nad 200.000"— Din varnostnih rezerv.
Zavarovalna družba na življenje
„FENIKS"
Delniška glavnica .............Din 32,000.000'—
Premijske rezerve in aktiva družbe dne 31. dec, 1931 Din 3.775,447'000*— Zavarovalno stanje dne 31. dec. 1931......Din 22.000,000.000'—
Družba ima svoje podružnice v vseh državah Evrope
Družba sklepa po najboljših kombinacijah in priznano najnižjih premijah življenjska zavarovanja vseh vrst za slučaj doživetja in smrti z zdravniško preiskavo, otroška in kombinirana zavarovanja brez zdravniške preiskave z domačimi hranilniki, medsebojna zavarovanja trgovskih družabnikov, zavarovanja rente, zavarovanja proti nezgodam, zakonske odgovornosti in auto-rizikov, kakor tudi požarna in druga elementarna zavarovanja po najugodnejših pogojih. Življenjske police sprejema Ministerstvo vojne in mornarice za kavcijo pri ženitvi gg. častnikov.
Vse informacije daje radevolje: Ravnaleljstvo za Slovenijo in Dalmacijo V LJUBLJANI, Aleksandrova C.12 in zastopstva v vseh večjih mestih.
Splošno
]ugoslovensko Bančno društvo d. d.
HffiliWMI«ia«iUI
Podružnica Ljubljana
Brzojavni naslov: Bankverein
Glavna zavoda: Beograd-Zagreb
Podružnica: Novi Sad
Patronančni zavodi:
Banque Belge pour 1'Elranger
Bruxelles Baseler Handelsbank, Basel Wiener Bankverein, Wien Češka Union Banka, Praha
GLAVNICA IN REZERVE 127,500.000 DIN
Smučarji pozor!
Najcenejše in najlepše izdelane smučke vseh vel kosti dobite pri Francu Gaiser, izdelovalec smučk, Stari trg p. Slovenjgradec.
Poskusite tudi Vi!"
Prvovrstno sveže čajno maslo in pri-ma polnomaslen Irapistovskl sir Vam nudi vedno po zelo ugodnih cenah —
Mlekarska zadruga v Sloven gradtu
r. e. s o. x.
Karel Rolnlh. Slovenjgradec
Trgovina z manuffkluro, galanlerllo, čevlji, šprcrrijo, »teldom, porcelanom, Igračami, knjigami, pisaml3M.nl In
iolsklml polrebičlnaml. NUka cena I	Solidna poitreibal
TRENCHCOAT
lastni izdelek v znani dobri izpeljivi in kvaliteti z nepremočijivo podlogo samo po:
Din 5SO--Dln 6 5 O*— Din 865 -Dln HOO-—
X* HUBERTUS
asa gospode Din 373-— za dečke Din 290 -za otroke Din 210-—
pri
Francu Cverlin
Maribor, Gosposka ulica 32
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredil Ljubljana
Telefon šlev.: 2040,2457,2548 - inlerurban: 2706,2806 Peierson international Banking Code
Obrestovan/e vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu-in inozemstvo, safedepositi i. t. d.
EGIDIJ IN KAROL E RJAVE O
MIZARSTVO
BROD ♦ POLEO TACENSKEGA MOSTU * P. ŠT. VID n/Lj.
Stalna zaloga pohištva — Samo domači solidni zajamčeni Izdelki — Priznano nizke cene — Kadar kupujete pohištvo, oglejte si našo zalogo — Ogled ludi ob nedeljah
Zajamčeno
pristna Kraški teran
se dobi v gostilni
DDAGA GUSTIN
HapltelisHa ulico štev. S

1
OKVIRJI
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 17
najmodernejših oblik
LESENI LESTENCI
izdeluje tvrdka
AlfKSAMPfR 0flm
pozlalarstvo in rez.barstvo



PORCELAN 5TEKLENIN0
svetiljke - kuhinjsko posodo, emajli.7an0 m aluminijasto - use gospodinjske in gospodarske potrebščine, — orodje za use gospodarske in industrijske panoge, okovje za stal/be in pomištl/a - p l 0 c e l/1 n 0, 1/50
železnin0- nosilke - cement —
KOMPLETNE" KOPALNICE" IN 5TRANI5CNE NflPRflUE
- železje in pri/0ur5tne češke ploščice za
zidane Štedilnike - železne štedilnike od
najpreprostejšega do najfinejšega dobite pri
v	v
P. ŽILIC
TRGOUlNfl Z ŽEUrZNINO, POLJEDELSKIMI STROJI, PORCELANOM IN STEKLfrNINO
LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 11
poleg ..pigol/ca"
Celuloidne ščitnike za vrata
dobavlja v vseh barvah in iazonah
FRANJ0 ZRNEC - LJUBLJANA
steklarstvo Cankarjevo nabrežje štev. 5
Jam Pavlic Domžale
oblastveno izhuSeni tesar, mojster
se priporoča za strokovno izvršitev tesarskih del. Izdeluje tudi načrte in proračune. — — Cene solidne.
Najstarejša slovenska pleskarska, ličarska, sobo- in črkoslikarska delavnica
IVAN BRICELJ - LJUBLJANA
Dunajska cesta 15	Gosposvotska cesta 2
(dvorišče kavarne Evrope)
se priporoča za točno in solidno izvršitev vseh v to stroko spadajočih
■ "" del. — Cene zmerne z garancijo. Ustanovljena t. 1893.	Telefon 3307.
Mariborpo Sski
Ifcl Lki pri-
H3I na jate v
oglejte si izložbe trgovine
„pri AMERIKANCU"
Meljska cesta 38
Bogata izbira lepih vest, puloverjev, nogavic, srajc, čipk, pred asnikov in sploh vseh potrebščin po najnižjih cenah.
H. IRE0. LlHbllana
t*otfncortcv trd (Pod icmenafom)
priporoča svojo veliko zalogo čevljev vseh vrst kakor tudi snežne čevi e in galoše po
najnižjih cenah.
ZE © M1LJONOV
DINARJEV JE IZPLAČALA
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
po umrlih članih tekom svojega petletnega obstoja. Ljudska samopomoč šleje dane*
že skoraj 36.000 članov.
Vsem tistim, ki ne morejo sklenili radi previsoke starosti ali iz drugih razlogov žlvljens^ega zavarovanja, nudi naše društvo najboljšo in najhitrejšo pomoč, posebno v času današnje splošne denarne krize. Ako še niste člani Ljudske samopomoči v Mariboru, ne odlngajte s pristopom, ker dneva smrti ne pove nobena pralika. Zavarovan e Je dovoljeno samo med naioijlmi sorodniki knkor stnrlšl in otroci. Druge osebe se smejo zavarovali le z njih izrednim pismenim dovoljenjem. Zahtevajte torej takoj pristopne lijave brezobvezno.
Ugledne osebe se sprejemajo kol poverjeniki za vse kraje lunnstiivljs.

I
Želita postaviti cenen
LASTNI
DOM
soliden, trajen. zdrav,
izvršen v domačem slogu,	grajen po našem jugoslovanskem patentu? Oglasite se pri tesarskem pod/etju
Pavel PavCiC - Moste-Ljubljana
Fotoamaterji
Vse vrste foto-potrebšSin kakor plošče, navite in zložene filme, papirje za dnevno in nočno svetlobo, papirje za povečanje in vse vrste kemikalij
Vam nudi in se priporoča
fototrgovina ]usti Rozman Jesenice
Vzajemna zavarovalnica
Glavni zastop: Novo mesto (Ljudska posojilnica)
Zavaruje: proti požaru, nezgodam, za življenje, posmrtnin-ski oddelek .Karitas". — Poslužujte se domačega zavoda 1
Zelo poteni nudim vsevrstne šolske
kakor tudi pisarniške potrebščino. Poleg tega razpolagam po nizki eenl z veliko Izbiro trgovskih knjig Za razna darila Vam priporočam albume, spominske knjige, kipe. In druge nabožne predmete Za obisk se to do priporoča
Smolci M Inka, Hrenov trg 5
TEHNIČNA PISARNA IN GRADBENO PODJETJE
ANGELO BATTELINO
stavoenik
LJUBLJANA VI!., ALJAŽEVA UL. 35
Pošt.ček. rač. št. t5 117
Telefon 33-30
IzvrSule betonske In železobetonske zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke zgradbe in vsa v umetno kamnose-štvo spadajoča dela. Spreiema v IzvrSItev vsakojnke načrte In proračune strok vne stavbne stroke. Tehnična mnenja. Zastopstvo strank v tehničnih zadevah

Priporoča se
Segolin Marjo, sobni slikar
Jesenice
i „Pri
■ ••
u
iv trs
Prvovrstno, vedno sveže špecerijsko in kolonijalno blago. Kuhinjska posoda, noii in štrajharji svetovne znamke Dieck. Imamo bogato zalogo strogo sortiranega blaga po zelo nizkih cenah.
KADAR KUPUJETE POHIŠTVO
si ogrlelte tudi zalogo pri pohi- K/onil Rnnrfl štvenem in stavbenem mizarju 1 V a I I U U w I 1d
Vižmarje 48 — Št. Vid nad Ljubljano
Za ceniena naročila se priporoča Filip Lazar, mizarskimolster
Jesenice
Industrija perila
MEDIC IVAN
Manufaklurti
NOVO MESTO
Največja izbera modnega blaga /.a damske obleke in plašče mo-ke obleke, barhenla, Sifona itd. itd. Oglejte si pred nakupom za jesen in zimo vse to brez obveze, postreženi bodete solidno in po naintžjih cenah
Za obilen obisk se priporoča gostilna
»KRONA" v Skotil loki n> Glavnem trgu Marija in Ana Piškur
Naznanilo
Cenjeno občinstvo obveščam, da bom t. novembra 1032 preselila svojo
trgovino z mešanim blagom
v lastne prostore. Založila bom trgovino tudi z usnjem in s pleteninami ter jih prodajala po najnižjih cenah Se priporočam cenjenim odjemalcem
Ivanka Abolnar, trgovina z mešanim blagom Sv. Lovrenc, p. Velika Loka
f. VflJDA, Čakovec
Telefon št. 59, 60, 3, 4
peRje
kokošje, purje, gosje in račje, naravno, s strojem čiščeno in čehano, dobavlja v vsaki množini in
po najnižilh cenah
"V V/> _


"•O Jt-
Vse vrste usnja vedno v /alogi In po najnižjih cenah. Domači izdelek podplatov
Anton Šubic, uanjarna Sp trg, Škofja Loka
Priporočata se
Klobasa i
Siovenjgradec
Trgovina manufakture, specerije, galanterije, stekla, porcelana, razna olja, barve, laki. — Zaloga moke, petroleja, bencina, portlaud Cementa in šip za okna. — Nakup in prodaja drželnih pridelkov. — Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča drla na stavbah in popravila. — Cene nizke! — Postrežba solidna!
Pristne jetrne klobase in pečenice se dobe vsako soboto in nedeljo v znani gostilni
Matevža Zitierl, na Spodim trsu it. 26 v Skotil boki
ls>otam trvrstna štajerska in dolenjska vina
rf s:— A
♦vvV^ dk
IVAN ROJNIK
SLOVEN3GRADEC
Lastna industrija perila. Konfekcije
Vedno svete blage !
Velika iibiral Nitk« e • n e !
Staroznana gostilna pri mestni cerkvi po domače FILAVER, kjer se točijo prlslna dolenjska In štajerska vina z dobrim prlgriikom. Se priporočata lotsfc I* Ijn.c Trtina, Škofi« lok«. Krasna veranda z lepim razgledom
Na dobre domače prekaji-ne klobase in na pristna dolenjska in štajerska vina se potnikom priporoča slara znana gostilna „PLIVNA" na SUHI pri Skofii Loki
Ana Karlin
Najmodernejši damski klobuki v >alonu
IfLOPtAR. L udi rana
Aleksandrova cesta 4 - l'a»;ila Viktorije
Prepričajte se, da prodajamo le izbrano ma-nufakturno, špecerijsko In kolonijalno blago in izboren domač kruh. Naše cene izredno nlikel
VALENTIN DEBELJAK. trgovina x mešanim blagom. Škofja Loka
Hranilne knjižice
t polni vrednosti vzamem v račun za
PFAFF- šivalne stroie ali PUCH- koles?
Za tenjena naročila se priporoča tvrdka
IGN. VOK
LIUBLJANA, Tavčarjeva 7
Dom Tvoj___Tvoj raj!
Okrasi in opremi ga s pohištvom, ki času
in vsem zahtevam sodobnosti odgovarja! Nudim Vam najboljše, najlepše, najsolidnejše in najmodernejše.
Jernej Sitar
Sperijalna delavnica za boljše pohištvo S ml hi e 1 — Novo mesto
Vezana izdelava I
Garancija!
]oze lAmniK
stavbno in strojno mizarstvo
ŠKOFJA LOKA, Kapuc, predm. 5
se priporoča cenj. odjemalcem Pohištvo vedno v zalogi.	Cene nizke!
Zrlo dobro kupite dežnike in vse ostalo h;ago pri
dc/.nikar in trgovina z meš hladom
[m Plina d"*n,kar in,r*°-
Priporoča se: Stavbena mizarska tvornlca
M. Gooala. Bl^d I. tel. 52.
Izdeluje Stilrmann-i.vap emitna I«na. državni nemški in mnogi inozemski patenti Posebno se priporočajo za vile, šole. hoteie restavracije, -anatorije i. t. d Premakljiva dela. ibojestransko v i. o-vinastih členskih Iračnicah, popolni zapah, lahkega premikanja, ker se les in barva ne dotikata. čiščenje brez vsake nevarnosti, ker se oba dela na znotraj odpirata. Glej sliko!-Arhitektura Ljubljana, Ga-jeva 9. Opremljene stavbe s Sttirmanno-vimi okni: Vila češenj, Kranj, Higi-jenski zavod Novi Sad, tvornica Duga-resa, vila Jarc. Mon
flaisiei in Sokolski dom na Bledu. — Izdelujem tudi razua druga horizontalna kakor tudi sklopljena (kuplana) okna sistema Bled, Mengeš in dr., ter vsa stavbena v mizarsko stroko spadajoča dela po najnovejšem sistemu z večletno garancijo in znižanimi cenami.
Poštni ček. račun št. 15.373. Tekoči račun Zadružne gospodarske banke d. d., podružnice na Bledu
LIH O LE J V VELIKI IZBIRI
-A.&E.SKftBERnE
Splošna stavbna družba Maribor-Tezno
mostovna In železokonstrukcij. delavnica In tovarna vijakov in zakovic Izvršuje vsa v to stroko spadatoča dela In dobave najkulantne<e
Ivan Kregar
pasarinsrebrar
Ljubljana
Zrinjskega ul.3
izdeluje cerkveno orodje in posodo