THOUGHTS - LETO 3 1 MAREC 1 982
Registered by Australia Post — publicatlon no. VAR0663
misli
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji +
Ustanovljen ( Est.) leta 1952 +
Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji
+
Urejuje in upravlja (Editor and Manager)
FR. BASIL A. VALENTINE,
O. F. M.,
Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 +
Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101 +
Letna naročnina (Subscr.) S.5.—, izven Avstralije (Overseas) $8.—, letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej +
Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec +
Stava (Setting): MISLI,
19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 +
Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunsvvick, Vic. Tel.: 380 6110
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni ni vključena!
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena prvega dela 7,— dol., drugega dela 8.50 dol.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni
knjigi (Komac — Škerlj). Žepna izdaja. Cena 8,- dol.
SHEPHERD OF THE WILDERNESS — Življenjepis misijonaija Baraga v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena 2 — dol.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2,— dol.
ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,— dol. (Posamezne knjige: prva 7.—, druga 9.—, tretja 28,— dol.)
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in po vojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10,— dol.
TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. Knjiga, ki je izšla v Argentini, stane vezana 4,— dol, broširana 3.— dol.
POPOTNIKI — Eden zadnjih romanov, ki je izšel v zdomstvu. Napisal Aleksej Goriški. Strani 456. Cena 10,- dol.
ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ - Spisal Franc Btikvič. Cena 6,- dol.
SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROVV - Vlado Kozina, slovenski duhovnik v ZDA, v angleščini živo opisuje, kako je kot mlad študent—bogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. Strani 321 velikega formata. Cena 9.— dol.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO — Izjava prič o teharskih dogodkih po vojni v letu 1945. Cena 2,— dol.
V	ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po vojni v letu 1945. Cena 2 — dol.
REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI — Siena Blažič. Cena 2,— dol.
K SLIKI na platnicah: Na stotine jih stoji po naSi dragi domovini...
MORAM priznati, da se rad pobaham z novimi naročniki - le kateri upravnik se ne bi, zlasti še izseljenskega lista. In redno vključujem v objavljeno število samo take nove, ki tudi že plačajo naročnino za prvo leto. Tisti, ki naroče breZ plačila, za upravnika še nekako vise v zraku. Tako je pokazala izkušnja.
Ne sme pa nas število novih naročnikov zavesti v napačno predstavo, da s tem število teh, ki prejemajo list, samo raste in raste. Ne gre tako hitro. Pošta namreč vrne upravi marsikatero številko MISLI s pripisom:"Ga ni več na naslovu!" Seveda preneham pošiljati, dokler ne sporoče novega naslova. Če ga ne — eden manj■ Včasih mi naročnik sporoči/'Odpovedujem MISLI —ostarel sem in žal ne morem več brati." Ali pa:"Domov odhajamo za vedno in moram odpovedati list... In podobno. Sicer se marsikdo teh zadnjih le vrne in MISLI ponovno naroči. A na tak in sličen način —poleg smrti — jih vsaki mesec nekaj odpade. Zato no naročniki v glavnem mašijo luknje. To pa je tudi važno. Če bomo s tem držah število plačilnih naročnikov, da ne pada, naših M/SL / še ne bo konec.
Vsem pa velja: Ko se selite, javite TAKOJ svoj stari in novi naslov!
— Urednik in upravnik
VSEBINA * Kriz — stran 33 * Skrivnost ljubezni — Jani — stran 34 * Nekaj o postu. . . — Jože Jurak — stran 35 * Mati Terezija iz Kalkute je rekla . . . — stran 36 * Vrnitev — Črtica — Zora Piščar.čeva — stran 37 * Mir in “mir” — Spectator — stran 38 * Najti samega sebe — Dr. Anton Trstenjak — stran 40 * Ni kupljivo ... — prosto po A. Albrechtu — stran 40 * UDBA in emigranti — S.S. — stran 41 * Tri zvoni — spomini — stran 42 * P. Bazilij tipka. . . — stran 43 * Izpod Triglava — stran 46 * Božja beseda — Kdo sem? — Dr. M.M. — stran ^8 * Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 50 * Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 53 * NaSe nabirke — stran 53 * ProJnja ~ Ob pismu koprskega Škofa dr. Janeza Jenka — stran 56 * Adelaidski odmevi " P- Janez — stran 57 * Z vseh vetrov — stran 58 * Kotiček naših mladih — stran 60 * Križem avstralske Slovenije — stran 61 * Postna besednica — Ivanka Žabkar — stran 64 * Dovtipne od doma, resnici v brk ... — stran 64.
BOŽJE
Misli
LETNIK 31
^ ŠT. 3
MAREC 1982
KRIŽ
KAKO čudovita je ta beseda, kako skrivnostno je to znamenje! Kdo bi kdajkoli mislil, da predstavljata dva prekrižana kolika lesa tako velike reti: misterij odrešenja, odgovor na vprašanje trpljenja, skrivnost ljubezni, znamenje božjega odpuščanja . . . Vir milosti, ki se razliva tez ves svet in s katerim so milijoni premagali postavo mesa ter si osvojili večno kraljestvo brez orožja, brez tankov, letal in atomske bombe . . .
Zares tu do vit znak, ki ga prav nič ne spremeni tvarina, iz katere je napravljen. Pa naj bo lesen ali iz zlata in dragih kamnov — vedno pomeni isti, nespremenljivi in nepremagljivi KRIŽ, ki služi tisočem in tisolem v vstajenje, tisočem in tisočem pa žal tudi v padec in v znamenje nasprotovanja. Znak, ki ga imajo mnogi danes za simbol bolehnosti in slabosti, za znak odmiranja in vseh neizpolnjenih sanj ter želja. Če kdaj, potem je KRIŽ. danes v resnici znamenje, ob katerem se ločijo duhovi posameznikov, narodov in držav.
Zakaj pa? Prav zato, ker je KRIZ izpoved vere v Boga, izpoved vere v življenje, ki se ne konta z grobom, ampak se nadaljuje in nikoli ne mine. Ker je to znamenje sam Bog postavil za začetek in središče nove zaveze: vso svojo popolnost dobrote m usmiljenja, moli in zmage je razodel prav v tem znamenju. Za nas je to nezapopadljivo globoka uganka. Samo v ven moremo razumeti, da je božja zmaga v ponižanju in izničenju ter je neskončni Bog izbral trpljenje na križu, da izpelje svoje natrte.
Svet se tudi: Izpelje nalrte? Kje? Kako? Morda na večnih sejah Združenih narodov? V Washingtonu, Parizu ali Moskvi? Morda v zbornici kake druge prestolice sveta? Ne! Na zaničevanem križu, kjer je viselo zveličanje sveta.
Prava svetost je v tem, da z nasmejanim obrazom iSčemo in izpolnjujemo božjo voljo.
Mati Terezija
KRIŽ! Znak velike bolje revolucije, nepremagljivo orožje bolje, s katerim neskontni Bog stopa skozi las, da z njim pridobiva in odbija, sprejema in odklanja. In vendar naj bi se pred njim pripognilo sleherno človeško koleno.
Blagor tistim, ki jim kril ni nespamet, ampak znamenje vstajenja in zmage!
2e v mraku, ko krvavo sonce lije okrog zadnje žarke luči, stopam
po stezi navzgor.
Mir,
lepota,
svežina,
zdravje
bogate narave,
široki glasovi
skritih in velikih ptic...
Vse me spomin|a
na Tvojo odločilno SKRIVNOST.
Skrivnost ljubezni
Pred očmi Imam tvoj zadnji teden.
Hinavsko so te Izdali,
ugrabili kot največjega razbojnika
in prisilil, da si nesel križ.
Gospod, oprosti...
tudi danes si prevečkrat sam.
Ko padeš,
počivamo in stojimo, gledamo, kako se pobiraš in z iskrenim pogledom tolažiš žalostne žene in prisiljenega Simona.
Na Golgoti so te slekli in nedolžnega pribijali na križ.
Vse prenašaš.
Ko si poln bolečin,
prosiš Očeta, naj nam vse odpusti.
Nove rane
so ti vzele poslednje moči.
Umri sl.
Glava se je nagnila na prsi, kjer Je tekla LJUBEZEN.
Jani
NERfld 0 POSTU...
MARSIKJE je danes beseda “POST” zelo poznana ln tudi močno upoštevana. In to ne le pri kristjanih, temveč tudi pri tistih, ki so po svojem življenju nehali “iti kristjani ali sploh nikdar bili niso. Samo da prvi vzamejo post kot izraz pokore in božjega češčenja, dnagi pa Jcot sredstvo, da si priborijo vitko linijo in °lajšanje prenapolnjenega želodca. Post naj pripomore zdravja, ki ga je nezmernost spravila na rob propada.
Tako nam prav postni čas odgrne zaveso današnje-§a bolnega človeštva: vsi, ki nočejo slediti Cerkvi, ki °znanja štiridesetdanski post, ubogajo zdravnike, ki zahtevajo isto pokoro v imenfi znanostiin zdravja. Za-^adi Boga odpovedati se preobilni jedi — nemogoče!
aradi nezmerno zaužitih hranil začeti s postom — m°goče! Ali ni v tej nedoslednosti izražena vsa ^gika dvajsetega stoletja?
+ + +
Nimam namena grajati tistih, ki se postijo zato, da Se telesno dobro počutijo in ohranijo stasite . Samo to bi rad opozoril, da velja danes dvojna mera: če P°st Cerkev zapove, je srednjeveška, kruta, brez srca Za potrebe svojih otrok; če pa ga ukaže zdravnik, je ^der, preudaren in zasluži vse priznanje.
Vendar ima tudi post iz lepotnih ozirov svoje dobre strani. Vsaj to spričuje, da na zemlji ni nobene stva-ri’ ki bi se dala doseči brez napora in žrtve. In tudi to ffiemo pričakovati, da bo tak posvetnjak, ki išče po-posta telesno zdravje ali telesno lepoto, imel St°blje razumevanje za kristjana, ki spoštuje postne Predpise iz ljubezni do Boga, pokorščine do Cerkve ln dušnih koristi.
še eno se lahko naučimo od tistih, ki se postijo 2a*°, da ostanejo vitki. Za vsak napor je potreben na-ki nas pretrese in vpliva na našo odločitev. Pred ^sikaterim ogledalom je že nastal sklep: raje strasti kot izgubiti obliko! Bilo bi prav gotovo zname-nJe zdravega krščanskega mišljenja, če bi sedaj v *■ stnem času obrnili svcrj pogled v našo razrvano est in prišli do zaključka: Raje nekoliko sile naši lyanja željni naravi, kot pa pustiti, da duša izgubi sv°jo božjo podobo!
+ + +
^ občudovanjem mislimo na Zveličarja, ki je pre-^ el štirideset dni brez jedi v puščavi. Danes vemo, da Zmorejo tudi mnogi bolniki, ki se zatečejo v sana-Je in se po takem zdravljenju vsi brez izjeme dobro
počutijo. Tako se jim zdi, kot da bi se jim duh osvobodil in postal prost telesnih skrbi.
Mi kristjani smo pa toliko na boljšem, da nam ni treba iti v sanatorij in drago plačevati zdravnika, da postanemo telesno lahki in duhovno sveži. Dovolj je, da se podredimo vodstvu Cerkve, ki nas na pepelnični dan uvede v post z besedami:“Prah si in v prah se povrneš!”, in nas potem vsak dan znova poziva, naj si spet pridobimo “vitko linijo” božjih otrok, ki so se s premagovanjem telesa oprostili greha in v greh zapeljujoče poželjivosti mesa.
+ + +
Ni krščanski post mišljen kot udarec telesu — to bi bilo popolnoma napačno pojmovanje posta. Ne, naš post je usmerjen proti nizkim nagonom in mesenosti čutov, ki pa nimajo svojega sedeža v kosteh, temveč v naši duši. Sicer se ti nagoni dostikrat poslužujejo telesa, da se uveljavijo. Toda motili bi se, če bi mislili, da je telo njihova edina in izključna žrtev. Tudi duha si znajo podvreči, če nismo čuječi in stalno na preži. Napuh, želja po uveljavljanju, nevoščljivost, pohlepnost, brezsrčnost do potrebnih in vse kar je slabega obseženega v sedmih poglavitnih grehih, je najlepši dokaz, kaj je treba kratiti in zatajevati. Z eno besedo: postiti tudi duha. Post, ki bi ostal le pri mesu in pustil duha nedotaknjenega, ne bi dosegel namenov, kijih ima z njim Cerkev in po njej Kristus.
Post zahteva potemtakem človeka v celoti. Od telesnega posta more Cerkev človeka oprostiti — kar iz upravičenih razlogov pogosto tudi stori -ne more pa oprostiti od posta na'sploh. Post je potreben, če nočemo postati žrtev tistih temnih sil, ki tičijo v nas kot posledice izvirnega greha + + +
Bili so časi, ko so verniki v postnem času šele po sončnem zahodu zaužili prvo hrano. In še pred sedemdesetimi leti so naši ljudje v postu jedli meso le ob nedeljah. Danes pa so cerkveni predpisi zelo mili in daleč od strogih zahtev preteklih stoletij. Toda kljub vsej prizanesljivosti Cerkev vztraja na tem, da si naložimo prostovoljne odpovedi v jedi in pijači. Pa še druge vrste žrtev nam nudi moderni čas: odpoved raznim predstavam, vzdržnost od kajenja, vstajanje pred običajno uro, udeležba pri sveti maši tudi med tednom, branje časopisa kasneje kot smo vajeni, odreči se poslušanju radia, gledanju televizijskega sporeda.. .Z raznimi odpovedmi pomagati potrebnim,
obiskovati bolnike, ostarele. . . In še in še, saj vemo, da nam vsakdanje življenje nudi nebroj prilik za vse vrste zatajevanja.
Nekaj silno resnega je krščanski post. Pa tudi nekaj silno lepega. Cerkvena molitev na pepelnico govori
o	“vzvišenem prazniku posta”. Kajti v primeru posta ne gre le za človeka in njega moralno lepoto, temveč tudi in predvsem za božjo čast. Tako kot imamo navado Boga častiti z molitvijo, daritvijo svete maše in petjem, tako ga moremo častiti tudi z žrtvijo posta, ki obstoja v premagovanju samega sebe. Cerkev je prepričana, da post posvečuje čas človeka ter spreminja tedne pred Kristusovim vstajenjem v neprekinjeno božjo službo.
“Veselega darovalca ima Bog rad,” pravi sveto pismo. Vsakdo, ki s postom Boga časti, hitro občuti, da je postal notranje svoboden in da mu notranjost prekipeva tihega zadovoljstva.
Zato je prav, da prisluhnemo besedam svetega Pavla, ki vabi vse brez izjeme:“Sedaj je čas milosti, zdaj je čas zveličanja.” Priliko imamo, da v svetem post-
nem času postrgamo stari kvas s sebe in postanemo novo testo, pripravljeno za Kristusovo zmagoslavje
v	velikonočnem jutru.
+ + +
Vitka linija in telesno ugodje, kako malo pomenita dejansko v življenju človeka. Pa se vendar dobijo številni možje in žene, ki si zaradi njiju nalagajo najstrožji post. Kako drugače izzveni post, ki ga vrši kristjan zato, da v sebi oblikuje novega človeka, po Kristusu ustvarjenega; in da daje čast Bogu v prepričanju, da bo nekega dne postal deležen božjih obljub.
Ali ni slednje zadosten nagib za vsakega iskrenega kristjana, da vzame postni čas resno in ga izrabi v lastno posvečenje? Pokažimo, da naša vera v posmrtnost ni mrtva, temveč živa. Kdor dejansko in učinkovito veruje, bo v postnem času našel pot k pravi sreči, ki mu je nihče več ne bo mogel oteti.
In ta sreča je: živeti s Kristusom življenje božjega otroka, v pričakovanju obljub, ki se bodo nekoč nad nami razodele.
JOŽE JURAK
Najvefija bolezen današnjega časa ni gobavost ali tuberkuloza, temveč občutek nezaželjenosti, zanemarjenosti in zapuščenosti od vseh. Največja nesreča je pomanjkanje ljubezni in dobrote, straSna brezbrižnost za bližnjega, ki životari pod cesto in je ogrožen zaradi izkoriščanja, pokvarjenosti, revščine in bolezni.
Bodite dobri in usmiljeni! Naj nihče ne pride k vam, ne da bi odšel od vas boljši in srečnejši! Bodite živi izraz božje dobrote: 'z dobroto na obrazu, z dobroto v očeh, z dobroto v smehljaju, z dobroto v prisrčnem pozdravu. Med reveži smo luč dobrote za revne. Otrokom, ubožcem in vsem, ki trpijo in so zapuščeni, podarite vselej srečen nasmeh — podarite jim ne samo svojo skrb, ampak tudi svoje srce!
Mati Terezija iz Kalkute
Vrnitev
ZORA PIŠČANČEVA:
NI BILA nedelja, niti praznik. Sabina pa je kljub temu čutila v srcu praznično razpoloženje. In kakor vsak nedeljski popoldan se je napotila navzgor h kapelici na gričku. V duši so ji odmevale njegove besede: Ge si mi odpustila, pridi! Čakal te bom pri kapelici, kakor nekdaj...
Globoko zamišljena je stopala Sabina v hrib. Priletno je grelo pomladno sonce. V rebri so že cvetele trobentice in vijolice, drevje je v pričakovanju drhtelo• Na tisoče drobnih cvetov je komaj še zadrževalo svojo belo prelest. Od nekje je s čudovito mehkobo Prepeval kos.
Tudi takrat je bila pomlad. Z roko v roki sta se vračala proti vasi. Nad njima so se v strnjenem loku bočile cvetoče češnje. Sabina je odlomila vršiček ob poti ln mu ga dala za spomin.
“Ko bodo češnje v drugič zacvetele, se vrnem,” ji le obljubil ob slovesu.
Že takrat je slutila, da se ne bo. V očeh mu je brala hrepenenje, kot ga imajo lastovke, ko se odpravljajo fla dolgo pot. In šel je za tem hrepenenjem in se v vrvežu življenja izgubil, pozabil na beli češnjev cvet Sfedi sončnih gričev. Sabina pa ni pozabila nanj. Nje-nt* vdana molitev in zvesta ljubezen sta ga spremljala Povsod.
“Sabina!...”
Videla ga je vrh griča ob kapelici Ožarjen od sonca le stal tam in jo gledal. Srce ji je burno zavalovilo. ®°lga leta pričakovanja so utonila v srečo tega trenutka. Saj je bilo včeraj, ko sta se poslovila tam na r°zpotju. ..
Sedla sta na parobek kraj cerkvice. Tam v daljavi s° se v neomadeževani belini srebrile zasnežene gore, to pod njenimi nogami pa je v tisočerih belih plamenčkih cvetel teloh.
'Ko bodo češnje v drugič zacvetele, se vrnem, sem tl obljubil ob slovesu. Obljube nisem držal. ”
Sabina bi mu najraje položila roko na ustnice, da bi več ne nadaljeval svoje obtožbe.
. . Zato ni bilo pokoja v moji duši in veselje sveta Se je ni dotaknilo. Iskal sem ljubezni, hrepenel po sre-čl- a ljubezen se mi je spremenila v prevaro, sreča je ežala od mene. Tuja učenost mi je napolnila glavo, srce pa je ostalo prazno. In iskal sem dalje, iskal ne-®/ velikega, vzvišenega, kar bi napolnilo mojo dušo, ar bi dalo mojemu življenju pravi cilj in smoter. Povsod prevare in razočaranja.
Hodil sem nekega večera po poti izven mesta. Na
jugu zacvete pomlad prej kot pri nas. Pa je nisem videl. Kot slepec sem hodil mimo pomladne lepote, duša mi je bila prazna, naveličanost in enoličnost življenja se me je oprijemala kot pusta jesenska megla. Kot da bi mi kdo zaustavil korak, sem obstal.
V rebri nad seboj sem zagledal cvetoče češnjevo drevo. Odmaknjeno od vsega ostalega sveta je stalo tu, zasanjano v svojo snežno belino. Gledal sem ga in gledal, tedaj so mi začeU v dušo padati njegovi snežni cveti, drug za drugim. Napolnili so mi dušo do vrha, da sem se kot omamljen vračal proti mestu. Nič več nisem bil sam... Še isti večer sem ti pisal. Sedaj vem, vedno in povsod sem iskal le tebe, hrepenel le po tebi
V tvoji iskreni preprostosti je vsa lepota, vsa vzvišenost, vsa učenost, ki mi je svet ni mogel dati Vrnil sem se k tebi, kakor se vrača otrok k svoji materi, kakor hrepeni slepec po svetlobi sončnega dne. Ti si mi odpustila, mislila si vsa ta leta name in vem, da me je le tvoja molitev obvarovala pred najhujšim. ”
“Da, mislila sem nate, molila in čakala. ”
“In če bi se ne vrnil? ”
“Bi vseeno šla s smehljajem skozi življenje, ki je tako lepo tudi v bojih in viharjih, tudi kadar srce krva-
vi	in se stiska v bolečinah, kajti vsak naš korak odloča za večnost. ”
“Tega mi tuja učenost ni razodela. ”
“Tuja učenost je brez toplote in brez življenja. Glej, to je bila moja knjiga!” je Sabina s pogledom objela valovit svet okrog sebe. “Tu sem se učila življenja. Tu v tej čudoviti skladnosti in harmoniji sem vzljubila vse ljudi. Tu sem spoznala, da je srečen le tisti, ki s preprostim srcem hodi skozi življenje, ki z roko v roki z nebeškim Stvarnikom občuduje Njegova dela in hrepeni kvišku k najpopolnejši lepoti in dobroti, ki je On sam. ”
“Vso dušo si mi osvetlila . . je doumel Rado in jo pogledal v svetle oči Drobni, beli plamenčki teloha so odsevali v njih, kakor vdana ljubezen njenega srca.
Kos v grmovju je za hip umolknil, nato je s podvojeno močjo zapel svojo pomladno pesem vstajenja.
fflIR in ,miR’
ČLOVEK je od začetka sveta razumel, da mora priti za skupno sožitje med posamezniki do nekakega sporazuma. Vojno stanje primitivnega človeka, kasnejše plemenske borbe, nato prve vojne “civiliziranega” sveta starega in srednjega veka, pa še vse do naših dni — ta bliskovit zgodovinski prerez daje vsakomur razumeti, da je že naravno hrepenenje človeka in organizirane skupnosti — mir. Kljub tej prirojeni želji pa smo priča nenehnim bojem in vojnam, ki uničujejo posameznike in narode. Kako je vse to pravzaprav v skladu s samo človeško naravo?
Različni misleci so skušali na ta zapletena vprašanja odgovoriti. Znana je npr. oznaka, ki jo je dal o tem vojnem stanju človeka angleški filozof Hobbes, ko je zapisal, da je človek človeku volk. Prav zato pa da je človek skozi nadaljnje stopnje spoznavanja in izkustev prišel do zaključka, da je treba najti nekako obliko civilnega sožitja. Je pa to že mir? Težko je dati zadovoljiv odgovor.
Verstva in filozofije vseh časov so skušale odgovarjati na to osnovno vprašanje. Morda je prav v krščanski poslanici miru, ki se končuje z besedami
. .mir ljudem na zemlji” eden najlepših mirovnih apelov vseh časov, ki ga tudi sodobni pacifisti ne morejo najti primernejšega!
Tudi filozofi novejših časov so skušali delati v tej smeri. Pred dobrimi dvesto leti je Kant pisal predloge za vzpostavitev trajnega miru, pred kakim desetletjem pa je angleški mislec Russel pri svojih devetdesetih letih korakal skupno z mladimi v mirovnih sprevodih po Londonu. Pa tudi to so v praksi na žalost le utopične pobude, čeprav polne plemenitosti in dobre volje.
Kako danes? Kdor nekoliko opazuje svetovna dogajanja in politične premike ve, da je vprašanje miru danes vedno bolj zapleteno in kompleksno. Velesile se oborožujejo, tekma za nadmoč je nenehna, ni videti konstruktivnega izhoda iz slepe ulice.
KAJ ZAHTEVAJO PACIFISTI
Prav zadnje mesece je bilo po evropskih prestolnicah veliko bučnih manifestacij z mirovnimi pozivi vladam, naj prenehajo z oboroževalno tekmo. Zlasti so manifestantje zahtevali razorožitvene pobude velesil, v teoriji umik sovjetskih raket SS 20, naperjenih proti zahodni Evropi, ter v praksi zahtevo, da ZDA ne gradijo nevtronske bombe ter ne vzpostavijo svojih raket Cruiše in Pershing vzdolž obrambnega pasu. Rim, Pariz, Bruselj, London so
se spremenili v prave pohodne baze tisočev in tisočev pacifistov, ki so dvigali svoja gesla proti oborožitveni tekmi.
Poglejmo samo, kako je bilo v Rimu. V glavno mesto Italije je prišlo na stotine posebnih avtobusov in vlakov., Množica se je zbrala na osrednjem trgu Esedra in od tu se je vila demonstracija po mestnih ulicah. Kdo so bili organizatorji? Predvsem skrajno levičarske stranke, PCI, DP in PDUP, pa razne skupine oporečnikov, od feministk do homoseksualcev, nato seveda še radikalci, ki so vedno prvi, ko gre za nasprotovanja vseh vrst in oblik. Že samo to dejstvo hitro pokaže na pravo barvo “pacifistične” manifestacije, ki je seveda našla svoj glavni element v nasprotovanju oboroževanja Združenih držav Amerike, gradnji njene nevtronske bombe, v zavrnitvi nekaterih izjav predsednika Reagana o možnosti omejene jedrske vojne v Evropi ipd.
Skoraj neopazno pa je šel “protest” proti sovjetski oborožitvi. Pred sovjetskim veleposlaništvom samo kratek postanek, kak bled namig na samoodločbo narodov, kak izoliran klic za Poljsko in Afganistan, pa nič več! Velika množica je imela pač opravka z drugo velesilo, z ameriškim imperializmom, z medklici proti “cow boyu” Reaganu. V sprevodu so nosili recimo velike primere ameriških raket, pred njimi pa so hodili ljudje z lobanjsko masko . . . Smrt ima torej eno samo barvo!
Podobno je bilo po drugih velemestih. Povsod je ta pacifistična akcija zavzela izrazito protiameriški značaj, kot da bi danes ZDA bistveno ogrožale svetovni mir. Zanimivo, da je pacifistični val imel že v septembru v Italiji nekako generalno vajo, ko so opravili znani pohod miru Perugia — Assisi. Temu je poslal zelo zavzeto poslanico sam sovjetski voditelj Brežnjev in seveda prikazal veliko nevarnost oboroževalne akcije Reaganove vlade. Verjetno pa se ni spomnil na znano evangeljsko prispodobo o brunu in očesu ...
ZA MIR - TODA V PRAVICI IN SVOBODI
Vlade zahodne Evrope so v glavnem do teh pobud zavzele negativno stališče. In to ne zaradi tega, ker bi morda bile proti miru, ampak zato, ker so razumele izrazito demagoški in enostranski značaj teh podvigov. Zanimivo, da so se tako italijanski kot francoski socialisti (slednji celo v vladi s komunisti) odločno distancirali od njih. Zelo pameten je bil tudi predlog
r°munskega komunističnega državnega voditelja Ceausesca, ki se je upal zahtevati od Sovjetov, da umaknejo svoje rakete SS 20, da bi potem tudi zahodne države ne namestile ameriških kot protiukrep. Znamenje, da so včasih voditelji iz držav “realnega socializma” bolj modri kot evrokomunisti in njih pod-tePniki...
Sama gesla, ki so padala na teh manifestacijah, ka-žeio nedvomno na njihov demagoški značaj. Padala So nPr. gesla “Raje rdeči kakor mrtvi!” (kako bi se ne spomnili na tiste čase, ko so se slišala demagoška gesla vseh vrst v jugoslovanskem prostoru, od “Bolje rat nego pakt!” vse do “Život damo — Trsta ne da-. . kaj pa je potem od tega ostalo, vsakdo ve.) Zato pa od take demagoške teatralnosti gotovo ne
0	odvisel mir v Evropi in v svetu. Zanj je treba odgo-v°rno delati. Če se danes ozremo na svetovno pozor-nico, bomo brez težave ugotovili, kdo je tisti, ki povzroča destabilizacijo in ogroža svetovni mir. To nika-^0r ne pomeni, da opravičujemo eno velesilo proti u§i- Vsaka ima lahko svoje napake in je zato posebna kritike, toda katera izmed dveh je danes realni
ali vsaj možnostni nasprotnik miru? Katera velesila pridiga teorijo o omejeni suverenosti narodov in držav, ki jih nadzira? Katera ima danes svoje čete v nekaj suverenih državah, kjer s silo tepta pravice drugih? Katera je tista velesila, ki iz dneva v dan grozi svojemu zahodnemu sosedu in mu ponuja “bratsko pomoč” (beri: vojaško intervencijo) za zadušitev osnovnih pravic delovnega ljudstva? Katera velesila podpira danes fanatične in neodgovorne državne voditelje recimo kje v Sredozemlju, da s svojimi tragično grotesknimi iniciativami in terorističnimi akcijami kalijo sožilje v tem delu sveta? In končno: katera izmed velesil že sama svojim lastnim narodom krati osnovne človečanske pravice in s tem ruši notranji mir? Odgovor je pač na dlani...
Na vse to je včasih koristno pomisliti. Tudi ob bučnih manifestacijah pacifistov, ki včasih iz id«a-lizma, še večkrat pa iz miselne otopelosti ali idejne toposti nasedajo vabam onih političnih sil ali gibanj, ki jim je le za dosego lastnih trenutnih ciljev. Oni so pri tem le — koristna budala!
SPECTATOR
m
r
wm
%
mm
m
Pri demonstracijah na sliki pa ne gre za "koristna budala". Na tisoče jili demonstrira povsod po svetu in vsakdo udeležencev dobro ve, kaj hoče: pravico do življenja nerojenih, ki morajo umreti še preden zagledajo luč sveta. Človek dvajsetega stoletja — kaj si sploh še človek? Umori nerojenih vpijejo do neba...
Najti samega sebe
ZAGOVORNIKI nove podobe zakonskega življenja poudarjajo, da mora vsak v zakonu najti najprej samega sebe, šele potem lahko "najde" tudi partnerja in raste z njim v harmonično skupnost. To se pravi: vsak mora vzgojiti sam sebe, šele potem lahko prispeva tudi k celoti zakona.
Zato je docela napačno, če si mož vzame mlado dekle z namenom, da si jo bo "po svoje" prilagodil; ali če se dekle pdroči s fantom, da ga bo "vzgojila". Eden kakor drug pri tem nehote misli drugemu vzeti njegov "jaz", njegovo identičnost in samostojnost, čeprav ima pri tem morda najplemenitejše namene. Izkušnja uči, da so taki zakonci redno razočarani: takšna prevzgoja partnerja ne uspe (razen, da naredimo iz njega lutko), pride do hudih trenj in nesoglasij, večkrat celo do ločitve.
Tu veljajo nekatera zlata navodila prav za zakone današnjih dni. Pustite svojega zakonskega tovariša takšnega, kakršen je. Če vam ni po volji, ga raje ne jemljite. Vedite pa: vsakdo ima lastnosti, ki utegnejo biti drugemu fn.pr. nam) zoprne in mu gredo na živce; tudi mi jih imamo. Vsakdo pa se tudi brani, da bi ga kar tako krtačili, kakor da je prah samo v njegovi obleki; vsakdo naj raje prej skrtači svojo obleko; to bo dalo partnerju pobudo, da bo opazil prah tudi na svoji.
Ne ponižujte svojega partnerja z nepotrebno kritiko, marveč ga raje vzpodbujajte s pohvalo; zelo se izogibljite ljudi, ki ponižujejo s kritiko bodisi vaš "jaz" bodisi vašega zakonskega partnerja.
Ne silite ga, da se v obleki in frizuri ravna po vašem okusu; pohvalite njegov okus, četudi ni najboljši. Naj bo vsaj v nekaterih stvareh res sam svoj,
identičen, ne pa samo odsev svojega (močnejšega) zakonskega tovariša.
Pustite vašemu zakonskemu tovarišu nedotaknjena zunanja znamenja (simbole) njegove neodvisnosti ali samostojnosti, pa četudi so na videz še tako brezpomembna: kotiček ali stolček, kamor se najraje umakne, nekaj zasebne blagajne od določenih dohodkov, neodprta 'pisemska pošta ipd. Sicer pa: čim bolj bo notranje samostojen, tem manj bo imel potrebe po takih simbolih.
Pomagajte mu, da se bo vedno zavestneje ravnal po vodilnih nagibih, ki ga delajo in ohranjajo samostojnega, ker bo tako tudi bolj zadovoljen z vami in bo laže prenašal vašo samostojnost in njene posebnosti. Te vodilne ideje mu bodo tudi usmerjale njegove načrte in cilje, ki si jih bo zastavljal kot nalogo, da jo izpolni v svojem življenju.
Ustvarite si dom, ki bo sporazumno ustrezal željam in okusu obeh. Saj žena je navadno prikrajšana že v tem, da mora opustiti svoje dekliško ime; ali naj še žrtvuje svoj okus pri opremi stanovanja, v kdterem mora prebiti in pregarati vendarle večino življenja? Ne ozirajta se na mnenje in modo drugih. Bodita samosvoja!
Dovolite svojemu partnerju toliko svobode, da lahko gresta ločeno vsak zase ne le na službeno potovanje, temveč tudi na počitnice. Če bi pa vzbujalo to strah in ljubosumnost, je to znak, da v vajinem razmerju že nekaj ni v redu. Vedite pa, da — če sta zakonca še tako navezana drug na drugega — si včasih vendarle zaradi utrujenosti želi eden kakor drug, da bi bil nekaj časa popolnoma sam. To nikakor ni izraz sebičnosti, marveč rast samostojne osebnosti, ki je v odnosu do drugega vedno bolj velikodušna.
ANTON TRSTENJAK
Marsikaj celo za milijonarje ni kupljivo:
LJUBEZEN, ki nas objema;
ČAS, ki nam je darovan;
SVOBODA, ki nam da dihati brez utesnjenosti; POTRPEŽLJIVOST, da pustimo rasti;
MOČ, da prenašamo trpljenje;
TIHOTA, ki daje zoreti ne samo cvetlicam, ampak tudi človeškim srcem. Tako nam v resnici ne preostaja nikakršna izbira med Bogom in denarjem. Kdor hoče resnično živeti, potrebuje sonce pred zlatom.
(Prosto po A. Albrecht)
UDBA in emigranti
PROTI koncu lanskega leta - novembra 1981 — je bila v Beogradu seja komisije Zveze komunistov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 12 vse države. Tu je poročal generalpolkovnik Dane Petkovški o nujni budnosti nad emigranti iz Jugosla-'Tje in o nujnosti organiziranja zaščite pred njimi. Osnova temu zborovanju so bile ugotovitve beograjskega Instituta za družbene vede, ki ga je komisija vzela —kot pravi “Delo” — za “začetni korak na poti k globljim raziskavam o obveščevalnosti naših (jugoslovanskih) državljanov, o četnikih, ustaših... in vseh drugih izdajalcih in še posebej o njihovi današnji dejavnosti.” Ugotovili so, da imajo dosti podatkov o kvizlinških organizacijah, njih gibanjih in ciljih in delovanju v tujini in da je zato treba združiti ta spoznanja in bolj organizirano in sistematično spremljali njihovo dejavnost, da bi lahko učinkoviteje ukrepali in obveščali o tem javnost”. Ugotovili so tudi takoj v Začetku, da nima smisla prikrivati tega, ker z molkom niKogar ne varujemo, dočim delavnost izdajalcev v *ujini vedno bolj narašča in se krepi vedno bolj, “ka-ar Jugoslavija zabrede v težave”. Po tem odprtem Poznanju, daje sedanji položaj v Jugoslaviji v težavah, sledi stavek:“Naša emigracija v tujini je najbolj števil-na> najbolj pisana in po vsem sodeč tudi najbolj agre-p1Vna, zato bi mi morali imeti ustrezen odnos do nje. °2abljamo, da mračne sile niso položile orožja leta 45 in da to vojno nadaljujejo z vsemi sredstvi in v Sličnih oblikah.”
Zato so sklenili, da je treba “odločno ukrepati pro-
1	nazorom, da so nekateri sovražniki manj nevarni, in Pr°ti sodbam, ki jih je zaslediti tudi v literaturi, da so nanireč izdajalci v enem narodu napaka v drugem pa ^konitost. Dolžnost komunistov vseh narodov (v fžavi) je, da se predvsem bojujejo proti “lastnim ajalcem in reakcionarjem”.
Nadalje je ugotovila ta komisija, da danes deluje P°zicija predvsem preko cerkve in nacionalizma ..
Veza komunistov mora biti pripravljena in sposob £a dojeti bistvo teh procesov in ukrepati proti njim aJ je videti, da so naše subjektivne sile zadrema
•	S to ugotovitvijo se je zaključilo to važno zboro , anJe “ljudske obrambe in družbene zaščite” novem ra lani v Beogradu.
, K^or pa je videti, so se z letošnjim novim letom ndili iz dremavice in obnovili znova — umore svojih “tičnih nasprotnikov najprej v Zahodni Nemčiji. je °r P0roča “Frankfurter Zeitung” 19. januarja tj., bilo lani 70 žrtev boja med emigranti in jugoslovan-
sko tajno policijo, ki so se pobijali v imenu starega svetopisemskega reka: Glavo za glavo in zob za zob! Zdaj so eksplodirale bombe, poslane po pošti v Zagreb, zdaj je priplaval mrlič po Renu . . . zdaj je bil napaden kakšen konzularni uradnik, zdaj je padel preprosti izseljenski delavec. Nemški list imenuje nekaj teh lanskih zločinov po imenih. Omenja pa tudi, da je prav zaradi teh atentatov in protiukrepov šel nemški notranji minister Baum v Beograd, da vodji jugoslovanske policije min.Hrljeviču pove, da Nemčija ne bo več trpela teh medsebojnih obračunavanj na nemškem ozemlju in da naj država preneha s pošiljanjem svojih “morilskih komandosov” v tujino. Videti je bilo, da je nekaj časa bil mir, a zdaj v prvih dneh leta so padli ustreljeni na cesti v kraju Heilbronnu pri Stuttgartu spet trije jugoslovanski emigranti, vsi doma s Kosova, torej Albanci. Eden teh je 33-letni Barthos Gervala. Dočim sta druga dva obležala mrtva, je ta še kake pol ure živel v bolnišnici, in je tedaj povedal ženi, da je napad nanj napravila jugoslovanska UDBA. Ugotovilo se je pozneje, da se je Barthos Gervala udeležil lani maja meseca demonstracije v prid vstaje na Kosovem za dosego priznanja statusa republike, ki je imel izrazito albanski nacionalistični značaj. Tedaj so demonstranti opazili, da jih iz neke hiše nekdo fotografira, udrli so v hišo, tam našli podkonzula jugoslovanskega poslaništva in nekega žurnalista, ki je filmal. Vzeli so mu aparat in film, ki pa je zopet prišel nazaj na konzulat. Sklepa se, da so tam na fotografiji spoznali te ljudi, ki so sedaj padli kot letošnje prve žrtve obnovljene teroristične prebuditve omenjene jugoslovanske komisije.
Kakor vse kaže, stojimo pred novimi zločini UDBE med emigranti.
Ko poročamo o novi “ofenzivi” jugoslovanske tajne policije UDBE v tujini med emigranti, naj omenimo lani izišlo knjižico znanega nemškega dopisnika« Jugoslaviji P. H. Rullmana, ki jo je izdal zdaj v angleščini pod naslovom “Assassinations commissioned by Belgrade”; prej je izšla v nemščini, sedaj je v pripravi tudi hrvatski prevod. Rullman je bil deset let v Jugoslaviji kot poročevalec nemških listov, in sicer je bil pet let v Beogradu in pet let v Ljubljani. Zaradi objektivnega poročanja so mu naprtili špijonsko afero in je prebil petnajst mesecev v preiskovalnem zaporu. Ko so ga potem le izpustih, je po lastni odločitvi zapustil Jugoslavijo in zdaj izdaja svoj informacijski bilten “Ost und West”. V njem priobčuje največ
naj novejša poročila iz Jugoslavije, koder ima dobre informatorje. Pred kratkim je imel predavanje v Kanadi v Vancouvru, kjer je imel tudi pogovor z urednikom lista “Hrvatski glas”. Temu je povedal, da je začel iz samega zanimanja preiskavati moritve med emigranti v Nemčiji. “Moje najvažnejše odkritje je bilo, da je pri teh ubojih v Zahodni Nemčiji glavni vzrok iskati v jugoslovanski tajni policiji UDBA. Začel sem preiskovati te zločine kolikor mogoče objektivno, predvsem po policijskih arhivih, katerim zaradi okoliščin nisem mogel vedno slediti do konca, vendar sem v 56 od 70 primerov odkril, da stoji zadaj UDBA. Na podlagi teh raziskav, izjav policijskih uradnikov in sodnijskih dokumentov sem torej sestavil tisto knjižico, ki je v nemščini izšla že v tretji iz-
daji, tako da so v Nemčiji vsi politični ljudje dobro obveščeni o metodah jugoslovanske UDBE”. Zaključil pa je povsod s stavkom:”Naša nemška dežela ne sme dovoliti, da bi begunce, ki so v njej iskali zaščito svobode v okviru našega demokratskega sistema, ubijali agenti totalitarističnega sistema” (Hrvatski glas, jan. 1982).
Kakor je videti, je Beograd začel z novim pošiljanjem “morivskih komandosov” med emigrante v svet. Za zdaj v Nemčijo, in potem? Vidi se, da prihajajo v Jugoslaviji v poštev spet stalinistične metode nasilja, kar pomeni, da se nahaja v “velikih težavah”, v katerih se boji predvsem “vedno bolj rastoče emigrantske delavnosti. . in jo skuša utišati v najetimi umori.
S. S.
V	NAŠI HIŠI smo na stara domača izročila veliko dali, posebno oče. Še danes ga imam živo pred očmi, kako je vselej s slovesno kretnjo in zbranostjo opravljal domače obrede, spominjam pa se ga tudi, kako je sleherni večer po večerji, že globoko v noči, pokleko-val pred bogkov kot in naprej molil ročni venec. Ko smo vsi drugi komaj premagovali spanec in utrujenost, je on, čeprav je bila teža dneva zlasti na njegovih ramah, klečal vzravnan in je navadno po glavnem skupnem rožnem vencu še dolgo ostajal na kolenih v tihi molitvi Vem, kako sem mu večkrat zavidal to moč, hkrati pa ga občudoval in ga skušal posnemati.
Druga značilna podoba očeta — družinskega duhovnika - je zvezam z njegovo molitvijo o petkih. Naj smo bili kjer si že bodi, doma v delavnici, na njivi, na travniku, v gozdu ali na poti, brž ko je zapel zvon, je oče prenehal s svojim delom, snel slamnik ali klobuk ter počakal, da-se je družina zbrala okoli njega. Dostikrat je kdo izmed nas - zlasti še mlajših - preslišal oddaljeni glas zvona, ni pa mogel preslišati očetovega kratkega opomina:
‘‘Tri zvoni!”
Ta “tri zvoni" je bil izrečen tako, da je bilo v njem največ bridkega, a skritega bolečega očitka, češ, kako da še zmeraj ne živimo polnega, človeka vrednega življenja. . . Nikoli nam ni tega posebej rekel, a prejkone se ne motim, če rečem, da sem mu z obraza, iz oči in iz neme kretnje pravilno prebral žalost očeta in duhovnika obenem.
“Samo telo vam je mar, ” so govorile njegove oči; “do njega veste dolžnosti in jih vedno spolnjujete. Pridete k hiši in k mizi, kadar vam lakota zazvoni poldne ali večer, a da bi se spomnili na dušo in na njeno življenje, na njeno žejo po hrani, na njeno povezanost z Bogom, tega ne ... Kakor telički ste, namesto da bi bili udje družine, z dušo in telesom moji sinovi, ki boste morali vse, vse to in še več, kar sem jaz prejel iz davnine, ponesti dalje svojim otrokom ...” Počasi sem se iz družine preselil v očetovo kovačnico, najprej za vajenca, potem za pomočnika. Tudi kovačnica sama se je spreminjala: širila se je in se spopolnjevala. V njej je bilo čedalje več hrumenja, strojev, delavcev in dela. Treba jo je bilo celo povsem prezidati in preurediti Danes 'se le s težavo še zamislim v tisti njen prvi čas, kakršno jo pomnim iz svojega detinstva. A ena stvar je ostala nespremenjena: očetovo stopanje na prag med kovačnico in hišo, med delavce in družino ter njegovo molitev ob treh popoldne ob petkih. Skozi še tak hrušč je oče vselej zaslišal farni zvon. Takrat je takoj ustavil delo, potihnili so stroji, potajil se je ogenj v kovaškem žeknu, roke pa, umazane, okorne in trde od naporov, so se sklenile v molitev. Misli so se za hipec odmaknile od tostranskih skrbi za telo - k onostranskim za dušo. To so bili trenutki, ko smo se zavedali svoje dvojnosti, ko smo vsi skupaj obenem z očetom stopali na prag med obe življenji, med dušno in telesno.
f>. basil^1®
pko
Fr. Basil A. Valentine, O. F.M.,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 8618118 in (03) 861 7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874
+ VeUka noč je letos v začetku meseca. Za slučaj, da Se aprilska številka MISLI kje zatakne, naj raje že ta Prinese
LETOŠNJI VELIKONOČNI spored. MELBOURNE:
Cvetna nedelja (4.aprila) — Maša ob osmih kakor običajno ob nedeljah, ob desetih pa na prostem pri lurški votlini (seveda v lepem vremenu, drugače bo v Cerkvi), Pred mašo blagoslov butaric, oljk in drugega Zelenja. Pripravite butarice svojim otrokom, nekaj pa jdi bodo imele pred mašo naprodaj tudi članice Dru-stva svete Eme. Blagoslovljene oljčne vejice boste dobili vsi.
Meliki četrtek (8. aprila) - Ta dan obhajamo spo-^lln zadnje večerje in ustanovitve presvete Evharistije. Pominska maša bo ob pol osmih zvečer. Pred in po maši prilika za spoved.
Meliki petek (9. aprila) -Dan spomina Jezusove od-rešilne smrti na križu. Ob enajstih dopoldne pobožnost križevega pota na dvorišču pred lurško votlino (v s učaju slabega vremena v cerkvi). Prilika za spoved.
Obredi velikega petka (molitve in branje pasijona, r32krivanje in češčenje križa, obhajilo vernikov) bodo b treh popoldne. Po obredih skupni obisk božjega Sfoba v lurški votlini. Prilika za spoved.
Velika sobota (10. aprila) - Ves dan je prilika za Velikonočno sveto spoved, samo pokličite patra v Banovem domu, pa bo na razpolago. Pomenljive obre-e velikonočne vigilije bomo pričeli ob osmih zvečer, lepem vremenu seveda pri lurški votlini. Blagoslov n°Vega ognja, velikonočne sveče, vode ... Branje be-; Obnovitev krste obljube, ali pa bomo morda spet Prisostvovali tudi krstu. Sledi maša vigilije, po njej pa ^°niači običaj VSTAJENJA s procesijo, ki jo bomo Jključili z blagoslovom z Najsvetejšim. Po končanih redih bo blagoslov velikonočnih jedil. Kdor želi od-sti domov novoblagoslovljeno vodo, naj prinese s eb°j stekleničko.
Velika nedelja (11. aprila) - Maše ob osmih, ob desetih in ob petih popoldne. Deseta maša bo slovesna in v lepem vremenu pri lurški votlini. Pred vsemi mašami bo tudi prilika za velikonočno spoved, po mašah pa blagoslov velikonočnih jedil.
Ker je letos velika noč na drugo nedeljo v mesecu, slovenski duhovnik pa en sam, morata tokrat odpasti običajni slovenski maši v Geelongu in v St.Albansu.
Velikonočni ponedeljek (12. aprila) — Ta dan imamo običajni nedeljski spored maš: ob osmih in pa ob desetih. Pred vsako mašo je tudi spovedovanje.
+ + +
ST. ALBANS in okolica (Sunshine, North in West Sunshine, Ardeer, Deer Park, East Keilor, Avondale Heights. . .) ima priliko za sveto spoved na veliko sredo (7. aprila) ob osmih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega. In ne pozabite: na velikonočno nedeljo popoldanska slovenska maša v St. Albansu odpade, četudi je to druga nedelja v mesecu!
GEELONG in okolica: Prilika za slovensko velikonočno spoved bo na veliki petek (9.aprila) ob sedmih zvečer. Cerkev Svete Družine, Bell Park. (Naj tu gee-longškim rojakom še enkrat povem, da letos slovenska maša zanje na drugo nedeljo v aprilu — velikonočna nedelja - odpade!)
NORTH ALTONA in okolica (Yarraville, Altona, Nevvport, Williamstown, Altona Meadows, Spoots-wood, Footscray. . .) bo imela slovensko spovedovanje na veliko sredo (1; aprila) od 4.30 do 6.00 popoldne. Cerkev sv. Leona Velikega.
SPRINGVALE in okolica (North Springvale, Mul-grave, Noble Park, Clayton, Bentleigh in East Benth-leigh, Dandenong . . .): Slovensko velikonočno spoved lahko opravite v cerkvi sv. Jožefa na torek velikega tedna (6. aprila) zvečer od sedme do osme ure.
MORWELL in okolica: Rojaki Gippslanda imajo priliko za slovensko spoved v ponedeljek velikega tedna (5. aprila) ob sedmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega.
WODONGA-ALBURY ter rojaki iz okolice: Redno slovensko mašo bomo imeli na četrto nedeljo v marcu (28. marca) ob petih popoldne. (Smo se pri zadnjem srečanju dogovorili, da bomo imeli mašo skozi leto redno na četrto in ne na tretjo nedeljo.) Ker je marčna maša tako blizu velikonočnih praznikov, ne bom prišel spovedovat posebej, ampak bo na to nedeljo eno uro pred mašo prilika za velikonočno spravo z Bogom. Pridite!
TASMANIJA bo imela slovensko mašo na belo nedeljo (nedelja po veliki noči, 18. aprila). Cerkev sv. Terezije, Moonah (Hobart). Potrudite se, da se maše
(pričetek je ob šestih zvečer, pred mašo prilika za spoved v domačem jeziku) udeležite, da nas. bo več in bo srečanje lepše. Samo dvakrat na leto imate priliko biti pri slovenski maši — izrabite jo!
BERRI, S.A., je letos prevzel adelaidski p. Janez in se bo sam s tamkajšnjimi Slovenci dogovoril, kdaj jih bo pred prazniki obiskal.
+ Da bo afriški misijonar vodil pri nas tridnevnico kot pripravo na veliko noč (v petek 19.marca zvečer, v soboto 20. marca zvečer in na nedeljo 21. marca pri obeh mašah), sem omenil že v prejšnji številki. Objavili smo tudi preko slovenskega radia in upam, da vas bo tudi velikonočno pismo pravočasno seznanilo s tem. Oba večera bo v dvorani po bogoslužju tudi misijonsko predavanje s filmom iz Toga. Upajmo, da bo udeležba lepa, saj take prilike za duhovno obnovo in obnovo misijonske zavesti ni vsak dan na razpolago. Veseli smo obiska p. Evgena.
+ Pred leti smo melbournski Slovenci držah narodno tradicijo posta s tem, da med nami ves postni čas ni bilo nobene plesne zabave. Danes žal odborom ni več mar kdaj prirede ples, pred pepelnico ali po njej — samo da pride nekaj v blagajno. Več duhovne zrelosti bi pokazali, če bi post vzeli resno, tako odbori kot u-deleženci zabav, ki se že tako vrte domala vsako soboto brez prestanka skozi vse leto. Končno: vsi smo kristjani — hudo bi zamerili, če bi nam kdo dejal, da nismo. Pokažimo v dejanju, koliko je vreden naš krst!
Tudi “pobožni” maškari -duhovnik in redovna sestra, ki sta baje na eni pustnih zabav okrog omizij ponujali sveto pismo, sta za vernega človeka kaj neokusni pojavi. Na izbiro je dosti različnih mask — sveto pismo in kar je v zvezi z vero pa ohranimo sveto in spoštovano, vsekakor daleč od pustnih norčij.
+ Krsta zadnji mesec nismo vpisali v našo knjigo nobenega, poroke pa naj omenim tri: Dne 6. februarja sta se pred našim oltarjem srečala Jožef Maljevac (rojen v Carltonu, krščen v Ascot Vale) in Sonja Cerkvenik (rojena v Footscrayu, krščena v St. Albansu), oba torej že tukaj rojena otroka slovenskih staršev. — Dne 13. februarja pa sta se v naši cerkvi poročila Milan Antolovich in Olga Kovačič. Ženinov rojstni kraj so Bašiči v Istri (krščen v Tinjanu), nevesta pa je bila rojena v Smiju in krščena v Premu. — Dne 27. februarja pa sta si obljubila zakonsko zvestobo Andrew Linton Smith (rojen v East Melbournu , krščen v Blackbur-nu) in Marta Krnel (rojena v Carltonu in krščena v Cambenvellu). Ženin je avstralskega rodu, nevesta pa je iz znane slovenske družine.
Vsem trem parom obilico blagoslova na novo življenjsko pot!
+ Naše Društvo sv. Eme je imelo na nedeljo 21. februarja svoj redni občni zbor. Za novo voditeljico je bila izbrana Frančiška Šajn, blagajničarka pa bo to leto Milena Birsa. Tajniško mesto je za enkrat še nezasedeno, upamo pa, da bo katera imela korajžo prijeti za pisalo, saj so vse pismene. Novemu vodstvu čestitke z najboljšimi željami, prejšnjemu pa iskrena zahvala za ves trud.
Posebnega poročila tokrat nimamo, saj je več ali manj vsako leto enako. Članice so pridne kot mravlje v svoji skrbi za kuhinjo naše cerkvene dvorane, da je odprta ob nedeljah pouka Slomškove šole. Posebni dnevi skozi leto pa so dnevi naših rednih prireditev, ki jih tudi ni malo: Materinska proslava, Očetovska proslava, prihod sv. Miklavža, dan ostarelih z Walkathonom, praznovanje cerkvenih zavetnikov, prvo obhajilo, lani tudi birma. . . Pa vsakoletni semenj, ki je v priredbi Društva*v. Eme in vedno lep uspeh. Želeti bi bilo samo, da bi še več žena, zlasti matere otrok naše Slomškove šole, pristopilo k tej marljivi gospodinjski skupinici. Tako ne bi vse delo padlo le na nekaj in stalno istih ramen. Večje je število, lažje se delo porazdeli in manj ga pride na vsako. Malo več duha požrtvovalnosti bi bilo treba, pa bi Društvo sv. Eme z večjim številom članic lahko doživelo novo pomlad. Boš pri tem pomagala?
Doprinosa je imela blagajna Društva sv. Eme zadnje poslovno leto 2,527.20 dolarjev, izdale pa so 2,148.20 dolarjev (od tega je šlo 1,600 dolarjev v sklad za bodoči Dom počitka). Odbor je pričel novo poslovno leto z vsoto 253,— dolarjev.
+ GLASNIKI, mladinski pevski zbor verskega središča, so zdaj po počitnicah začeli zares s polno paro. Vesel sem bil tega, saj so v preteklosti pokazali toliko lepih uspehov. Njih gostovanje v Sydneyu pred zadnjim božičem (na soboto 19. decembra) je bil po poročilih prav tako nadpovprečen uspeh -pa sem se ob njem skoraj bal, da bo “labodji spev”. Turkova Milenca, ki je zbor po odhodu br. Bernarda vodila, je namreč zaradi prezaposlenosti odložila vodstvo. A zaprosil sem spet znanega in priznanega Marka Plesničarja, ki je Glasnike svoj čas že dvignil do zavidljive višine. Sprejel je vodstvo, Milenca pa bo o-stala pri orglah in moja skrb o “labodjem spevu” je bila — hvala Bogu — mimo ... Marku iskrena zahvala, da nam je spet priskočil na pomoč. Prepričan sem, da uspehi ne bodo izostali.
Na nedeljo 28. februarja po deseti maši napovedani sestanek mladincev in staršev je zelo lepo uspel. Lepo število starih pevcev in tudi novih moči je prišlo. Dodobra so se pogovorili, napravili spored za celo leto ter že naslednjo nedeljo pričeli z rednimi vajami. Če bi se želel veseli družbi pridružiti še kdo mladink ali
mladincev — dobrodošli! V zboru je še mesta, na avtobusu pa tudi - saj so dali v letni spored tudi datu-I7*6, kdaj in kam bodo šli kot pevska skupina na izlet In petje obenem; poleg rednega petja pri deseti maši na drugo nedeljo v mesecu in nastopov na domačem odru. (Na četrto nedeljo v aprilu bodo imeli lep dan v Gippslandu, zvečer pa bodo peli pri slovenski maši v Monvellu; v juliju bo izlet na sneg; v septembru bo 'zlet v Wodongo—Albury in petje pri večerni slovenski maši v Wodongi; v decembru bo najbrž pevski nastop v Adelaidi.) Gre za več kot samo za petje. Gre 2a skupinico slovenske mladine iste starosti, ki ima ob Petju tudi obilico zdravega domačega razvedrila.
Kot sem že večkrat omenjal: veliko zavisi od star-ev> kako svoji doraščajoči mladini predstavijo Glasbe m pa: koliko so svojim otrokom pripravljeni P°magati s prevozom k rednim vajam ter nastopom ter seveda z ostalim sodelovanjem.
*	Zelo radi bi v verskem središču oživili mladinsko olklorno skupino, ki je več let tako lepo delovala, pa Zal zaspala s poroko takratne voditeljice Anice. Bi natTl kdo mogel priskočiti na pomoč z zmožnim vodstvom?
^ ^ ponedeljek 15. februarja je v bolnišnici v West °otscrayu umrla MARIJA SKOK r. Požrl, s svojimi . 'in? leti zelo verjetno najstarejša Slovenka v Viktorji- Živela je pri svoji hčerki Marici Temišanovič v St. Albansu. Bila je vsa leta zdrava vse do padca pred ^dmimi leti. Vendar je še do lanskega leta celo de-, a na domačem vrtu, da si je krajšala čas. Rojena je 31. marca 1888, Bežeč pri Divači. Z dvajsetim le-°m se je poročila z Antonom. Živela sta v Trstu, po jojni pa na Jesenicah. Mož ji je umrl leta 1963, leta 65 pa se je z ladjo “Marconi” odpravila proti Av-straliji k Marici, ki je ena od njenih treh otrok.
Pogrebno mašo smo imeli v cerkvi Srca Jezusove-®a v St. Albansu v sredo 17. februarja, vstajenja pa bo ^Plo pokojnice čakalo na keilorskem pokopališču.
Na nedeljo 21. februarja je v St. Vincenfs Hospi-u umrl za težko sladkorno boleznijo VIKTOR AR, dolgo vrsto let zelo aktiven med nami, zadnja a Pa s poroko in oddaljenostjo iz mesta žal odmak-
njen domači slovenski družbi. Pokojnik je bil rojen 18. aprila 1911 v Čekovniku nad Idrijo. V Rušah pri Mariboru se je leta 1939 poročil z Veroniko Hartmanovo. Med okupacijo leta 1941 je bil izseljen v Nemčijo, od koder pa se Čarovi po vojni niso vrnili v domovino, iz katere so prihajale kaj slabe novice. V maju 1950 so Čarovi na ladji “Goya” emigrirali v Avstralijo, prišli najprej v Bonegillo in nato v Sydney, od tam pa po enem letu v Melbourne, kjer so.se spet združili v srečno skupnost Čarovi in Hartmanovi. Po Veronikini smrti se je Viktor ponovno poročil in se s soprogo nemškega rodu izselil v Kilmore.
Pogreb je bil na pepelnično sredo v krematorij v Fawkner, žaro s pepelom pa bo sin John položil v grob prve žene Veronike, ki počiva na keilorskem pokopališču.
Šele ob koncu meseca sem zvedel, da je 4. februarja na svojem stanovanju v Fitzroyu nenadoma umrl IVAN DROLE, rojen 15. marca 1933. Kraj rojstva mi še ni poznan, a ker ima sorodnike v Podbrdu, bi sklepal, da je bil tam rojen. Smrt ga je rešila trpljenja, saj se je dolga leta mučil po bolnišnicah, prihajal iz njih in se zopet vračal, prave zdravniške pomoči pa mu niso mogli dati. Bil je že več let upokojen zaradi svojega živčnega stanja. Nedavno mi je zaupal domotožje in je po dolgem času pisal domov, če bi smel priti. Povoljni odgovor domačih pa mu je prinesel ravno nasprotno: vznemirjenje, ki ga ni bil zmožen prenesti...
Žal sem za Ivanovo gmrt zvedel, ko je bil že pokopan. Pogreb je uredil urad Public Trustee, ker tukaj ni imel nobenega svojega. Vstajenja bo čakal na pokopališču Anderson’s Creek, Warrandyte.
Vsem dragim pokojnim naj Bog podeli svoj mir, njih sorodnikom tukaj in doma pa naše iskreno sožalje!
+ Večerne postne pobožnosti objavljamo sproti v nedeljskih oznanilih za prihodnji teden. Navadno imamo združene z mašo. Večerno mašo bomo imeli tudi na praznik Gospodovega oznanjenja (četrtek 25. marca) in pa na prvi petek v aprilu (2. aprila). Pridite, saj so včasih te naše večerne maše tako slabo obiskane!
JONVALE TRAVEL (Erič Ivan Gregorich)
1042/1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 ■elefon: 842 5666 (vse ure)
Nudi se Vam izredna in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije: DIREKTNI POLET MELBOURNE - LJUBLJANA dne 16. junija letos.
Obrnite se pravočasno na nas, da dobite podrobnejša pojasnila!
izpool
fri^loivoi
V	MOSTAH v Ljubljani so lani farani župnije svete Družine s pravo ihto gradili svojo novo cerkev. Stara je bila že izpred vojne in že takrat postavljena le kot zasilna, ki naj jo čim prej nadomesti nova zidana. Dolgo so čakali na to in končno uspeli. Na dan 27. decembra je novo župno cerkev svete Družine blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. V govoru je nadpastir razmišljal o pomenu cerkve za župnijsko skupnost. Zahvalil se je župniku Janezu Riharju za njegovo tiho vztrajnost, pa tudi vsem faranom in dobrotnikom. Cerkev je zrastla z lastnimi prispevki ter s pomočjo dobrotnikov iz domovine in tujine.
MILKA HARTMANOVA je znana osebnost med našimi-zamejskimi koroškimi Slovenci. Vse svoje življenje je posvetila kulturnemu delu.Poleg pesmi je napisala tudi veliko dramskih prizorov in spevoiger, ki so po koroških odrih vzbujali in ohranjali narodno zavest. Motive je vselej črpala iz bogatega kmečkega izročila, ki ga je srečavala v starodavnih narodnih plesih in običajih, pri delu na polju, v vrtu, na travniku, v gozdu ...
Letos 6. februarja jo je presenetil Dom v Tinjah, ki ga njegov ravnatelj Msgr. Jože Kopeinig pogosto in spretno uporablja za razne tečaje, duhovne vaje, mladinska srečanja in kulturna srečanja vseh vrst. Tokrat so na lepo organizirani akademiji proslavili
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalni
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEW1S RD., WANT!RNA SOUTH, 3152
VIC. — Telefon dclavnice 221 5536
TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314
Rojak VOJKO VOUK
to našo pesnico Milko, ki je nekaj dni kasneje, dne 11. februarja, dočakala osemdesetletnico. Zaslužila je, ta “potujoča učiteljica”, kot so desetletja to kulturno delavko po Koroškem imenovali, da so se je spomnili in jo počastili ob visokem življenjskem jubileju. Naj jo Bog ohrani še dolgo koroškemu ljudstvu!
Njenim prejšnjim pesniškim zbirkam se je ta dan pridružila nova. Pesnici so ob tej priliki izročili izbor njenih pesmi', ki sojih izdali za jubilej.
SEDANJA gospodarska kriza je neugodno vplivala na belokranjsko podjetje “Beta” in močno zavrla razvoj tovarne. Četudi so že zbrali potrebne devize za nakup strojev v tujini, jih zaradi splošne prepovedi niso smeli uvoziti. Stroji v pletilnici pa so že dotrajani, pogosto se pokvarijo in prevečkrat ustavljajo .. • Podjetje skrbi tudi tekstilna šola, ki deluje v okviru tovarne. Boje se, da bo zaradi pomanjkanja sredstev treba šolo zapreti, kar pa bi bilo za tekstilno industrijo tega področja pravi polom in velika škoda.
CELJANI so ponosni, da so bili njihovi rokometaši lansko leto med vsemi športniki najboljši. S svetovnega prvenstva za mladince v Lisboni so odnesli domov kar štiri zlate medalje. In kar fante najbolj veseli: na tem prvenstvu se jim je posrečilo premagati svojega starega tekmeca — ekipo Sovjetske zveze.
NISMO še omenili, da je 12. decembra na ljubljanskem Kliničnem centru umrl Tone Fajfar, eden soustanoviteljev OF, v katero je stopil kot član krščanske sindikalne Strokovne zveze. Član KP je postal šele po končani vojni. Partija, ki ga je izrabljala ves čas revolucije v svoje namene, ga je za njegovo vlogo mostu med KP in kristjani ves povojni čas plačevala
l	visokimi službami.. Končni obračun pa je moral mož seveda narediti sam .
Tone Fajfar je bil svoj čas redovni brat pri oo. lazaristih. Že pred vojno je izstopil, pustil pa v samostanu izjavo, da “se bo vse življenje vneto prizadeval za češčenje Jezusovega Srca”.
KULTURNI DOMOVI, in v Sloveniji jih je šestdeset takih, ki se uradno imenujejo Kulturni dom ali pa
Melbournski rojaki!
Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička
v Elthamu).
Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
°m kulture, so vse premalo izkoriščeni, pravi Kul-Urna skupnost Slovenije. Po nekaterih občinah samevajo ali celo propadajo. Nekatere so kratkomalo sPremenili v kinodvorane, namesto da bi — zlasti v manjših krajih — postali združevalec kulturnega doga-Jai\ja. V nekaterih krajih v Kulturnem domu deluje Sarno še knjižnica in telovadnica, vse drugo počiva.
. ®ujno kulturno življenje pa se razvija tam, kjer lmaJo in tudi poslušajo nasvete iznajdljivega strokovna svetovalca, in kjer so rešili tudi vsebinska ter Pr°gramska vrpašanja. Za zgled je stavljen kraj Rib-0 Pri Bledu, kjer so imeli lani več kot deset gledali-m predstav, sedemnajst različnih gostovanj, dva li-rarna večera, tri slikarske razstave in osem nasto-P°v domačB folklorne skupine.
. pa naši kulturni domovi po Avstraliji? Koliko v njih kulturnega in “kulturnega” delovanja? Vča-K resno bojim, da bo zamrlo še tisto malo, kar ^°rda še tli pod pepelom, če odbori ne bodo zadeve P°šteno razpihali...
tovarna kos in srpov, Sv. Lovrenc na Pohorju, edini proizvajalec kovanih Škarij v celi Jugoslaviji. e more pa več zadovoljiti vseh domačih potreb, *er ji manjka utopnih kladiv. Te so zdaj naročili iz . e&e. Načrtujejo tudi razširitev in posodobitev pro-12v°dnje, saj ima tovarna za svoje izdelka dovolj inte-resentov.
N MARIB0RSKA STOLNICA je dobila nove orgle. a dan 13. decembra jih je slovesno blagoslovil mari-°rski šk0f dr. Kramberger. Izdelalo jih je znano P°djetje Welcker v Nemčiji.' Pri obredu posvetitve sodeloval pevski zbor, združen iz stolnega ter ančiškanskesa, pod vodstvom zborovodja Marica Potočnika.
^ esnici na ljubo moramo priznati, da je z orglami ilear*k°r zares nadkrilil Ljubljano. Nove orgle namreč Veljajo le za najboljše v Mariboru, ampak kar na m Slovenskem.
Opali
Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine?
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . .
OBIŠČITE NAS!
Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!
KOVACS GEMS & MINERALS
291-293 VVATTLETREE ROAD,
EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611
SIN KOMUNIST O SVOJIH STARŠIH je dala tržaška Mladika naslov dopisu, ki gaje objavila med pismi lanske devete številke. Tole beremo:
“. . . Starša sta bila preprosta, globoko verna, a nadvse poštena in človekoljubna, vdana svojemu bogu sta trepetala za mojo usodo, usodo sina brezverca.. Tako piše o svojih starših v ljubljanskem DELU (19. sept. 1981) Ivan Maček — Matija, eden od voditeljev slovenske revolucije, šef OZNE v najhujših povojnih letih. Človek bi ga vprašal: Kako je moglo tisto predvojno “protiljudsko, protiljudsko in desničarsko” slovensko krščanstvo vzgajati takšne plemenite ljudi? In še: Če krščanstvo more tako človekoljubno vplivati, zakaj si je Ivan Maček — Matija zadal kot prvo na logo po vojni njegovo likvidacijo?
Te vrstice v Mladiki res ne potrebujejo komentarja.
DOM V TINJAH, versko in kulturno središče naših koroških bratov
RT
Bo&uk
BERILO: BOŽJI SLUŽABNlK^A TRPLJENJU.
Berilo iz knjige preroka Izaija
[t~ 9a). Jisem
Gospod Bog mi je odprl uho .	11 upiral, nazaj	se nisem umaknil. Svoj
hrbet sem nudil njim, ki so me b	® niim, ki so mi	pulili brado, svojega ob-
ličja nisem skril sramotenju in f ‘ 0c*a vsemogočni Gospod mi pomaga, zato nisem bil osramočen. Z-ar\\ Naredil svoj obraz ko kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočen. Bl>L -?11 da pravico. Kdo se bo z menoj prepiral? Nastopiva skupaj! Kdo je	v Pravdi? Naj	stopi k meni! Glej, vsemogočni Gospod mi pomaga, kdo	IVe9a razglasil?
EVANGELIJ: VERUJEMO V fS°V° BOŽANSTVO,
7 ^ ČEPRAV MORA TRPETI.
Iz svetega evangelija po Marku •
Tisti Cas je Sel Jezus s svojimi l;Se^s'.^e2areje Filipove. Po poti je svoje u-čence spraševal: "Kaj pravijo ^ ) i2Jaz? ,n odgovorili so mu:"Janez Krstnik, drugi pravijo: Elija, zopet £*rllirri0 ej| Prerokov." Nato jih je vprašal:"Kaj pa vi pravite, kdo sem?" SpregoV n eter in mu rekel:"Ti si Kristus." Tedaj jim je strogo naročil, naj z n avrjeV°r^° 0 njem. In začel jih je učiti, da mora Sin Človekov veliko trpe^h v 11 °d starešin, velikih duhovnikov in pismoukov, biti umorjen in po 'el brat,.; 'n o teh stvareh je govoril očitno. Tedaj ga je Peter vzel vstran ir1 *, saf9111''' Pa ^ obrnil, pogledal po učencih in Petra posvaril:"Pojdi ^an, ker ne misliš na to, kar je božjega, ampak, kar je človeškega." In P>ve°*'co in svoje učence ter jim rekel: "če hoče kdo iti za menoj, naj ]a l ^ sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor hoče svoje življenje l29ubi|; kdor pa svoje življenje zaradi mene in evangelija izgubi, ga bo
“Kdo sem?”
“KA J PA VI PR A VITE, KDO SEM?”
To vprašanje je Kristus stavil apostolom, velja pa enako vsem ljudem vseh dob in časov.
Okolioa Jezusa različno poimenuje in ne štcdi z imeni na jv Uje ga dostojanstva. Med njegovimi pripadniki vzbujata njegov nauk in čudotvomor.t občudovanje, pri nekaterih skoraj očaranost. V Jezusu vidijo uresničeno me-
sijansko pričakovanje poznega judovstva o kraljevskem vladarju s poslanstvom, da jih reši predvsem rimskega političnega jarma.
Odgovori ljudi na vprašanje, kdo je, pa Jezusu ne zadostujejo in ga ne zadovoljijo.
Njegovo poslanstvo ne obsega le vladanja in prestolovanja, marveč tudi trpljenje in kriz. Tega pa celo njegovi najblilji kar niso mogh združiti z njegovim mesijanskim poslanstvom. Jezusovi učenci so to spoznali šele na “velikonočnem Kristusu”, čeprav jim je Gospod svoje trpljenje in smrt vnaprej napovedal.
“Sin človekov mora mnogo trpeti in biti zavržen. ” Ravno v tem se Mesija razodeva kot
R
°S> ko izvrši, česar ljudje ne bi zmogli: dopust da ga zavržejo in do skrajnosti ponižajo. °Hko torej kdo doume skrivnost trpljenja *na Človekovega, toliko je spoznal Boga. V l*ču mogočnega življenja ne zaslutimo božje 1)6 ti cine, marveč v tem, ko sprejema trpljenje ln življenjski križ.
Peter je kljub izpovedovanju svoje vere to rt’snico sprva le deloma dojel. Da je zaslužil Jezusov ukor, kakor nam ga poroča Mar-,0v evangelij, nam kar strašljivo pojasnjuje, af° tisto blizu si moreta biti pričeva-Up 1 e za Kristusa in pa odpad od njega. ri'°tno navdušenje za Kristusa Petra zapušča,
Čim se sooča z njegovim križem in trpljenjem. Vere mu še ni utrdilo Gospodovo vstajenje, kot ga je pozneje doživel. Takrat šele je dodobra razumel, kaj je Kristus mislil in kako prav je imel.
Ta razklanost Petrova pa je v bistvu delež vseh verujočih.
Predaja Kristusu v toliko primerih našega zemskega romanja ne vzdrži pod težo bremena moreče vsakdanjosti. In to ogroža v nas Kristusov dar zveličanja.
Vsakdo pa more vsak Čas obnoviti svojo predajo Jezusu Kristusu. To pa zato, ker je zavrženi in končno usmrčeni božji Sin v moči svojega vstajenja vse ljudi usposobil, da žive po njegovem zgledu in v njegovem Duhu.
Nešteti, od prve krščanske dobe pa do danes, so se prostovoljno podali na Jezusovo pot križa. Znani so nam tisoči in tisoči mučencev, ki so zanj prelili celo svojo kri. In svetniki skozi stoletja vseh vekov! Pa tudi mnogi znani in neznani v današnjih dneh, v naši dobi potovanja skozi čas.
Omenim naj le MATER TEREZIJO v predelih bede mesta Kalkute. Primer nam je živ-. Ijenja, ki ga kristjan izključno posveti Kristusovi stvari. Samo popolna predaja nas usposobi za zahteve in naloge božjega kraljestva, v ljubeči skrbi za bližnjega, za pravico in resnico. In pri tem ni nobena žrtev pretežka ter prevelika. Da, ta predanost gre vse do žrtve lastnega Življenja!
Kaj pomeni Kristus nam?
Odgovor na to vprašanje, ki ga je stavil Kristus sam, nas mora zaposlovati vse življenje. Prav slehernega izmed nas.
Dr. M. M.
Kdo je ne pozna?
izpod sgdnegskin
stolpov
Fr. Valerian Jenko, O.F.M.,
St. Raphael's Slovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. l/V. 2160 (Vhod v pisarno in stan za cerkvijo!)
Telefon: (02)637 7147
Slovenske sestre - frančiskanke Brezmadežne St. Raphaefs Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 Telefon: (02)682 5478
4.	aprila — Cvetna nedelja.
8:30 dopoldan, zakrament sprave — spovedovanje. 9:30 dopoldan, blagoslov butaric, oljk in zelenja na dvorišču, nato procesija v cerkev in sveta maša z branjem pasijona.
7. aprila — Velika sreda.
7:00 zvečer, sveta maša in postna pobožnost.
8. aprila — Veliki četrtek.
7:00 zvečer, sveta maša zadnje večerje, umivanje nog, prenos Najsvetejšega v “ječo” in molitve do desete ure zvečer.
9. aprila — Veliki petek.
3:00 popoldan, obredi velikega petka z branjem pasijona, češčenjem križa in svetim obhajilom. Izpostavitev Najsvetejšega v božjem grobu.
7:00 zvečer, sveti križev pot, češčenje Najsvetejšega v božjem grobu.
10. aprila. Velika sobota.
Ob drugi in peti uri popoldan, blagoslov velikonočnih jedil. Češčenje Najsvetejšega v božjem grobu.
7:00 zvečer, blagoslov novega ognja, velikonočne sveče, krstne vode, obnovitev krstnih obljub, sveta maša velikonočne vigilije, vstajenje in procesija z Najsvetejšim. Blagoslov jedil.
11. aprila — Velikonočna nedelja.
8:00 zjutraj, zgodnja sveta maša z ljudskim petjem. 9:30 dopoldan, slovesna sveta maša ob zborovem petju.
11:00 dopoldan, pozna sveta maša s petjem mladinskega zbora.
WOLLONGONG, 5:00 popoldan, velikonočna slovenska maša, blagoslov jedil.
CANBERRA, 6:00 zvečer, praznična služba božja.
BRISBANE, 11:30 dopoldan, slovenska maša, ob 6:30 zvečer pav SURFERS PARADISE.
18.	aprila - Bela nedelja.
9:30 dopoldan, slovenska služba božja.
NEWCASTLE, 6:00 zvečer, praznična sveta maša.
BRISBANE, 6:00 zvečer, praznična služba božja.
(Slovenska maša, ki bi bila po običajnem sporedu v Canberri to nedeljo, tokrat odpade, ker je bila že prejšnjo nedeljo.)
25. aprila — tretja velikonočna nedelja.
9:30 dopoldan, slovesnost ZLATE MAŠE dr. Ivana Mikula.
OSTALE NEDELJE je služba božja pri Sv. Rafaelu vsakič ob 9:30 dopoldan, vigilna maša, ki zadosti nedeljski dolžnosti, pa vsako soboto ob sedmih zvečer. Pol ure pred mašo je vselej prilika za sveto spoved. Pridite pravočasno, ker je spovedovanje nujno zaključeno pet minut pred pričetkom maše.
CANBERRA ima slovensko službo božjo vsako tretjo nedeljo v mesecu, v aprilu pa izjemoma na drugo nedeljo, 11. aprila, ko obhajamo veliko noč. Je redno v Red Hillu (cerkev sv. Bede), vogal Nuyts in Hicks Sts. Čas: ob šestih zvečer. Pred mašo spovedovanje.
NEWCASTLE ima slovensko sveta mašo 28.marca (5. postna nedelja), na belo nedeljo (18. aprila) in na binkošti (30. maja), vselej ob šesti uri zvečer v Hamiltonu. Pred mašo prilika za spoved, po maši pa običajna čajanka v dvorani.
BRISBANE in SURFERS PARADISE bo za veliko noč obiskal dr. Ivan Mikula Naslednjo nedeljo, 18. aprila, pa bo prišel za službo božjo afriški misijonar p. EVGEN KETIŠ, ki bo po maši pokazal še nadaljna dva filma iz svojega misijona v Togu. Vabljeni!
BLAGOSLOV JEDIL bo pri Sv. Rafaelu na veliko soboto ob dveh in ob petih, enako zvečer po vigilni maši in na velikonočno nedeljo po vseh mašah. Tudi pri mašah tega dne po drugih naselbinah.
BOŽJI GROB bomo —kakor druga leta — imeli tudi letos. Najsvetejše bomo v njem izpostavili na veliki petek po obredih. Izpostavljeno bo tudi vso veliko soboto do slovesnega vstajenja in procesije po vigilni maši. Najdite si čas, da vsaj nekaj časa ostanete v tihi molitvi pred božjim grobom! Toliko nujnih namenov imamo, ki naravnost kričijo po molitvi, katero pa dandanes tako radi opuščamo. Lepa prilika za molitev pred božjim grobom je na veliki petek po obredih, zvečer pred ali po križevem potu, na veliko soboto pa ob priliki blagoslova jedil in pred vigilnimi obredi.
SVETO SPOVED lahko opravite pri nas vselej pol ure pred mašo, za cvetno nedeljo, na veliki četrtek,
Petek in soboto pa eno uropred bogoslužjem, pa tudi j|a veliko soboto pred in po blagoslovu jedil. Na velikonočno nedeljo pa imamo spovedovanje pri nas sa-m° Pred osmo mašo. Ne odlašajte do zadnjega! Kdor e more, naj bi spoved opravil že med postom.
MISIJONSKI FILM iz Toga bo p. Evgen pokazal Pn Sv. Rafaelu v soboto 27. marca in pa 3. aprila po yečerni maši. Filma sta različna, zato pridide obe soboti!
BUTARICE za cvetno nedeljo bomo delali na sobo-0 3- aprila ob desetih dopoldan. Starši naj pripeljejo °tr°ke v Merrylands ob tej uri s primernim zelenjem, °stalo pa bosta pripravili naši sestri.
. plRHOVANJE na velikonočni ponedeljek bomo ifneli tudi letos: 12. aprila od šeste ure zvečer dalje v •ubum Town Hall. Rezervirajte si prostor na tej pri-tvi, katere doprinos bo za gradbeni sklad naše Cerkvene dvorane. Igral bo ansambel “Alpski odmevi ” 'n Stefan Šernek, ki ansambel vodi, je plačilo tega ve-Lera ansamblu poklonil gradbenemu fondu. Iskrena ^vala. Na sporedu je tudi srečolov, nagrade pa bodo javljene v velikonočnem Rafaelu.
. °R . IVAN MIKULA - ZLATOMAŠNIK. Dne 29. Junija bo poteklo petdeset let, odkar je dr. Mikula Prejel tnašniško posvečenje v celovški stolnici. Podelil ga je takratni celovški škof dr. Adam Hefter. Ra-umljivo bo jubilant obhajal to lepo slovesnost v Lo-. ob Baškem jezeru, svojem rojstnem kraju. Tja se Je že lani za vedno odpravil, kot smo tedaj brali v MI-, pa ga je pot le še pripeljala med nas. Tako se mo tega njegovega duhovniškega jubileja, predno ^ Potuje čez lužo, spomnili tudi v Sydneyu, kjer r' Mikula med nami živi. Saj je zlatomašnik polovico °jega duhovniškega življenja posvetil izseljenski uPnosti v Avstraliji, po štirih letih v Zapadni Av-^raliji v glavnem Sydneyu, pa oddaljenim rojakom •k-W. ter Queenslanda. eč o zlatomašniku boste čitali v kateri nasledkih številk.
,^r- Mikula bo opravil — kot že omenjeno — jubi-
lejno
zlato mašo pri Sv. Rafaelu na nedeljo 25. aprila
novih
mašah — držimo se je tudi ob zlati maši!
VABLJENI ste
na naše tradicionalno
PIRHOVANJE
na VELIKONOČNI PONEDELJEK,
12.	aprila 1982. Začetek ob šestih.
Igral bo ansambel "Alpski odmevi"
Tudi letos bo žrebanje praktičnih nagrad.
'“•v/ lilciovj	i uVi lvuiuviu na iivuvijv	x
'>:30. Po maši bo na cerkvenem dvorišču piknik, dveh popoldan pa bomo imeli v cerkvi pete lita-Je Matere božje z blagoslovom. Tako je navada pri
t , ZADNJA DVORANE je napravila spet nekaj ko-tr i?V’ ^arji so začeli s stenami vzhodnega dela. Po s ^neh jim je dež prekinil delo. Tudi ometavanje njih delov dvorane je v glavnem končano. Ko se
0	Zopet nabralo nekaj darov, bomo nadaljevali z etavanjem v knjižnici, čitalnici; na hodniku za
odrom, v obeh kopalnicah in straniščih, v sobi za vaje in v kuhinji. Seveda, če bodo rojaki uvidevni in nam bodo pomagali z darovi. Inženir dela proračunski načrt za podjetja, ki bi naj napravila streho dvorane.
PROJECT COMPASSION družinski šparovčki so letos zopet opomin, da zlasti v postnem času mislimo na tiste, ki so manj srečni kot mi. V veži naše cerkve so šparovčki še na razpolago, kakor tudi po vseh drugih cerkvah. Polovico prihoda bomo dali našim posinovljenim misijonarjem. Le navdušite otroke, naj pridno dajejo v šparovček, ko si pritrgajo kake sladkarije ali igrače! S tem pomagajo najpotrebnejšim.
OBISK IZ KOROŠKE smo imeli ob koncu februarja. Svojega brata v Macquarie Fields je prišel pogledat koroški duhovnik Msgr. Jože Kopeinig. Seveda se je oglasil tudi pri Sv.’ Rafaelu in somaševal z nama ter dr. Mikulo. Ob eni takih srečanj nam je pokazal tudi krasne diapozitive iz Koroške. Dal mu jih je g. Vinko Zaletel, ki ga poznamo iz časa blagoslovitve naše sydneyske cerkve leta 1973. Msgr. Kopeinig je župnik v Selah, misijonski referent celovške škofije, največ zaslug ima za Dom v Tinjah. . . sploh je zelo vnet in aktiven koroški duhovnik. Obiska smo bili zelo veseli, le škoda, daje bil tako kratek.
NAŠI POKOJNI — Dne 11. decembra 1981 je v bolnišnici v Sydneyu umrl rojak ADRIJAN ŽIVIČ. Rojen je bil 30. maja 1935, Miren pri Gorici,kot sin Cvetka in Marije r. Kogoj. V Avstraliji je bil okoli 27 let. Leta 1956 se je v Paddingtonu poročil s Štefanijo Abram, družina pa je zadnja leta živela v Aubumu. Poleg žene zapušča hčerko Yolando (20 let), sina Branka (16 let) in hčerko Samantho (10 let), v Evropi pa živi še njegova sestra Santina. Adrijan je bil bolan okrog pol leta. Med boleznijo je bil z zakramenti Cerkve okrepčan in pripravljen za odhod s tega sveta. Pogrebna maša je bila v farni cerkvi sv. Janeza v Auburn 14. decembra, pokopan pa je bil na pokopališču v Rookwood. Pokojnikova žena in otroci se vsem
rojakom iz srca zahvaljujejo za izraze sožalja, za molitve in cvelje, za obiske na domu, pri pogrebni maši in na pokopališču.
Dne 28. januarja 1982 je umrl na svojem domu v Mt. Pritchard rojak FRANC TEHOVNIK. Rojenje bil v vasi Žlebe (p. Medvode), kier ima še živo mater. Pokojnik je bil zaposlen pri sydneyski vodni in kanalizacijski upravi in je bil ob smrti star 47 let. Živel je sam in so ga našli mrtvega šele po več dneh, ker ga ni bilo na delo. Pokopan je bil z molitvami ob grobu v ponedeljek 1. marca. Njegovo truplo bo čakalo vstajenja v grobu, kjer je bila leta 1956 pokopana njegova dveletna hčerka (Sec. 17, grob št. 2610, pokopališče Rook-wood).
Na svečnico, 2. februarja, je v bolnišnici Wagga Wagga umrl rojak ALOJZ MIKOLIČ. Rojen je bil 29. septembra 1920 v vasi Studenec pri Sevnici kot sin Antona in Alojzije r. Žibert. Leta 1947 se je v Nemčiji poročil z Dragico ^iller in zdaj poleg nje zapušča tudi hčerko Ireno (32 let), sina Tonija (28 let), Karla (22 let) ter hčerko Libi (20 let). Alojz je bil ob prihodu v Avstralijo leta 1949 najprej zaposlen v tovarni zabojev, kasneje pa v gozdu pri podiranju dreves. Tam je tudi dobil poškodbo na hrbtu, ki ga je mučila do konca življenja. Pogrebna maša je bila v domači farni cerkvi (dr. I. Mikula je somaševal z domačim župnikom), pokop pa je bil na Lake Albert livadnem pokopališču.
Dne 9. februarja je neadoma umrla, zadeta od kapi, HEDVIKA RUŽA STANKOVIČ r. Urbar. Imela je poslovilni govor ob grobu neke svoje prijateljice in ko gaje končala, se je sama zgrudila mrtva na tla ... Pokojnica je bila rojena na Rakeku 7. 5. 1915, pred vojno pa je bila uslužbena v Baogradu. Zaradi svojega prepričanja je morala okušati težo komunističnih zaporov, dokler ni pred 28. leti prišla v Avstralijo, kjer je zdaj s svojim možem Urošem v Avalon Beach uživala pokoj. Lansko leto je utrpela rahlo možgansko kap, od katere si ni popolnoma opomogla. Kljub temu je še vedno silno rada brala. Bila je zelo načitana oseba, ljubila je zlasti slovenske-knjige ter redno podpirala naš zdomski tisk, zlasti MISLI, v katere je od časa do časa tudi kaj napisala. Tudi našemu verskemu središču sv. Rafaela je pomagala na številne načine in je vedno s pozornostjo zasledovala naš razvoj in napredek. Ker je njen mož srbskega rodu, je rada pomagala tudi srbski skupnosti v Sydneyu in je bila tudi tam zaradi svoje aktivnosti in dobrodelnosti zelo priljubljena. Zato je na njen pogreb prišel sam pravoslavni vladika Peter iz Canberre ter opravil obredne slovesnosti pokopa. V grob smo jo položili v petek 12. februarja v Mona Vale.
Dne 10. februarja je v St. Vincent Hospital-u, Darlinghurst, umrl rojak ALBERT SERBINEK. Rojen je bil 20. februarja 1925 v Svečinah pri Mariboru, v Avstraliji pa je bil okrog 25 let ter je delal večinoma kot miner pri raznih izkopavanjih in pri odprtih rudnikih. Pred smrtjo je prejel zakramente za umirajoče. Zadnje slovo je bilo v petek 12. februarja, ko je krajevni duhovnik z dr. I. Mikulo opravil pogrebne molitve v krematoriju Pinegrove pokopališča (Easterfl Creek). Ostalih podrobnosti žal nimam na razpolago.
V	nedeljo 28. februarja zjutraj je v bolnišnici v Warrawongu umrla ANTONIJA GRIVEC r. Neubauer. Rojena je bila v Radvanju pri Mariboru 14. marca 1914 kot hčerka Ignaca in Ane r. Winkler. Leta 1949 se je v Murski Soboti poročila z Jankom Grivcem, v decembru 1957 pa sta emigrirala v Avstralijo. Poleg moža zapušča pokojnica tudi hčerko Verico por. Slavič (40 let), sina Karla (38 let) in Zvonka (36 let) ter hčerko Anico (30 let). Pogrebna maša je bila v sredo 3. marca v farni cerkvi v Warrawongu, pogreb pa je bil na pokopališče v Wollongongu.
Iskreno sožalje vsem sorodnikom pokojnih, katere priporočam v molitev. Hvala vsem, ki so posredovali podatke, četudi so pri nekaterih pomanjkljivi. Tudi v naprej prosimo, da nam sporočite, če vam je mogoče znan smrtni primer rojaka, o katerem še nismo poročali.
KRSTI — Karena Maria Sedmak, Fairfield. Oče Albin, mati Angela r. Kostevc. Botrovala sta Jože in Valerija Sedmak. — Sv. Rafael, 13. februarja 1982.
Mihael Jurman, Old Toongabbie. Oče Vilko, mati Cirila r. Sever. Botrovala sta Edi in Albina Jurman -Sv. Rafael, 14. februarja 1982.
Filip Faustin Črešnar, Giralang, A.C.T. Oče Fau-stin, mati Marilyn r. Hughes. Botrovala sta Roman in Yvonne Bizjak. - Red Hill, A.C.T., 21. febr. 1982.
Adrian Sebastian Vuchich, Wentworthville. Oče Elliot, mati Danica r. Brkovec. Botrovala sta Daniel Brkovec in Leanne Lawrence. - Sv. Rafael, 28. februarja 1982.
Vsem staršem, otrokom in botrom naše čestitke! Molimo za novokrščence, da bi rastli v milosti pri Bogu in pri ljudeh, pa tudi za starše in botre, da bi bili otrokom zgled močne vere in dejavnega krščanskega življenja!
Naj za konec že zdaj omenim, da bomo na nedelj0 23. maja zopet poromali k Lurški Materi božji v Eari-wood. Tam bomo imeli sveto mašo ob treh popoldan. Zabeležite si datum, da ne pozabite!
P. VALERIJAH
Gorence L. Barclay:
NAŠE NABIRKE
IE
esem
bveb src
Prevedel Silvester Čuk Ilustriral Lojze Perko
r°man
(ČETRTO POGLA V JE: JANE SE PONUDI)
rn >>Kaj naj storim?« je obupano dejala vojvodinja. »Vel-a je imela peti romanco 'Rožni venec’. Računala sem s Ves okras v dvorani je prirejen po tej pesmi: velika Jan ^	ro^	™	na	stropu	velik	križ	iz	rdečih rož...
»Prosim, teta?«
»Nikar ne pravi: 'Prosim, teta?’ s tako lenim glasom, Prosim! Aid nam ne veš ničesar svetovati?«
»Vrag naj vzame to babo!« se je oglasil Tommy. v »Slišite tega zlatega ptiča?« je rekla vojvodinja, zdaj e povsem udobrovoljena. »Dajte mu še jagod. No, Jane, nam svetuješ?«
Jane, ki je sedela s hrbtom proti teti, se je obrnila, nJenih očeh je zaigral rahel nasmešek in po kratkem je odgovorila preprosto:
°bro, pela bom’Rožni venec' namesto Velme, če res te to, teta.«
v0 a družba se je zelo začudila temu Janinemu odgo-u in nekaj časa so vsi molčali. Od vseh navzočih je n° vojvodinja slišala Jane peti.
»Imaš note?« jo je vprašala in pobirala brzojavko in ^no košaro.
> ‘‘Imam,« je odvrnila Jane. »Ko sem bila zadnjič v ndonu, sem jih kupila.«
redu,« je rekla vojvodinja, »računani nate. No, '>OIn Pa teJ ub°gi Vehni le morala poslati brzojavko, vem, da je vsa obupana, ker ni mogla priti k meni. svidenje, prijatelji! Ne pozabite, da je večerja točno To °Srn^- Ronnie, bodite tako prijazni in nesite za menoj niyja. Ta ptič me ima tako gromozansko rad.« rai ^ temi besedami je vojvodinja dostojanstveno odko-tiob Proti hiši, povsem zadovoljna, da se je stvar tako Pa -1-0 Otekla. Nekateri so opazovali Jane, Myra Ingleby J1 je rekla:
Hor^rav res lepo od vas, da ste nase vzeli breme, da nam ljai°J 2apojete. Ne drznem se ponuditi, da bi vas sprem-a na klavirju, ko pa znam komaj kako otroško pesmico.
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU:
$ 45,— Peter Kern; $25,— Matilda Klement; $15.— Miloš Abram, Ivan Cirej, Marija Paunič, Rudi Durchar, Max Hartman, Mario Martič, Vlado Hartman,Sabina Rutard; $13.— Eligij Šerek; $ 10,-Štefan Savle, John Smole, Terezija Cre-si, Josephine Braletitch, Štefanija Mar-kuža, Louis Širca, Teresa Kaiser, John de Majnik, Julia Mrtun; $9,— Anton Bogovič; $7,— Tinka Urh; $6.— Florjan Fa-lež, Valentin Lenko, Janez ŽnidarSiJ. Rikarda Koloini, Ida Lauko, Peter Tom-5ič; $5.- Slavka Franetič, Anton Šajn, Janez MihelJič, Danica Colangelo, Franc Vodopivc, Jurij Tomažič, Franc Mramor, Eva Wajon, Fanica Lasii, Cirila Neubauer, Maria Catana, Edvard Peršič, Josephine Paddle, Marija Debelak,
«
Viktorija GajSek, Marija Birsa, N.N., Danica Perko, Roman Zrim, Antonija VuČko, Marija Myeda, Isabella Buka-rica, Ivan Prpič, Pavla Cecko, Justina Hinrichesn, Zofija Hrast, Drago Tomac, Mirko Ritlop, Alojz Jereb, Terezija IlijaS, Terezija Olasz, Franc Wagner, Janez Stajnko, Milan Vran, Marija Boži?, Ivan Bratina, Roza Franco, Viktor Matičič, Marija Bizjak, Janko Robar, Julijana RazborSek, Elizabeta Pukl, Ivan Mohar, Franc Valher, Laura Premrl, Ivana Krnel, Marija Krnel, Anica Sivec, Marija Butkeraitis, Mario Saksida, Katarina Hvalica, Slavka Kruh, Vinko Tomazin, Sofia Krojs, Helena Breg; $4,— Janez Škraban; $3.40 Marija Nekrep; $3.— Leopold Muller, Joseph Stember-ger, Stefan Kolenko, Franc Horvat, Mihaela Brkovec, Alojz Rezelj, Marta Velj-kovi?; $2.50 Alojz Marič, Marija Štavar, Ivan Strucell, Viktor Javemik;$2.45 Anton Pasic;$2.—Karl Mezgec, John Mihi?, Andrej Lenarji?, Estera Ladič, Ivan DenSa, Maks Vuk, Silvester Pregelj, Hermina Korosa, Jožefa MikuS,Ivan Vidmar, Milan GoriSek, Zdravko Repi?, N.N., Alojz Seljak, Stanko Koželj, Jurij Bogdan, Janez Jernejčič, Mariji Cata-na; $1.45 Jože Ficko; $1.— Bruno Pav' Si#, Marija Oražem, Alojz Filipi?, Maks Korže, Janez Vidovič, Dragica Gelt, Anton Urbas, Bruno Bolko, FrančiSka Klun, Alojz Drvodel, Anton Iskra, Vinko Jager, Ana Horvat, Rozalija Cenčič, Frančilka Šajn, Jože Bole; $0.45 Jože Konda.
ZA VIETNAMSKE BEGUNCE (ZA LAČNE);
$40.— N.N.(Melbourne); $5,— Fanica Lasič.
MATERI TEREZIJI V INDIJO:
$100,- Dr. N.N. (Vic.); $10,- Ivanka Jeri?.
NASlM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM - TOGO, AFRIKA:
$10,— Josephine Braletitch, družina George Marinovi?, Marija špilar.
Dobrotnikom Bog povrni!
+ + +
Darovi, ki smo jih prejeli zadnji čas, bodo objavljeni v prihodnji Številki.
pa še to le z dvema prstoma.«
»Jaz pa znam igrati na vseh deset prstov,« je rekel Garth Dalmain. »Ko bi peli bolj počasi, bi se ponudil, da vas spremljam. Toda videl sem note za 'Rožni venec in si res ne upam zaigrati.«
»Ne bodite smešni, Dal,« je odvrnila Jane, »dobro veni. da bi vi odlično spremljali, če bi bilo potrebno, toda najraje se spremljam kar sama.«
»Aha,« je pripomnila lady Ingleby, »dobro vas' razumem. Človeku je mnogo laže pri srcu, če ve, da lahko v slučaju potrebe zaigra, kar hoče ...«
Samo Jane in Garth, ki sta se spoznala na glasbo, sta se tej pripombi nasmehnila.
»Vsekakor je to zelo dobrodošlo, če se pokaže potreba,« je potrdila Jane.
»Priznam, v primeru potrebe se bi že znašel,« je pr1' pomnil Garth.
»Hvala vam. Dal, zelo ste prijazni, toda ponavljam, da najraje igram kar sama.«
»Pa ste pomislili na to, da je z glasom težko obvladati tako velik prostor?« je zaskrbljeno vprašal Garth. Jane je bila njegova prijateljica in mu ne bi bilo vseeno, če bi se pred tolikimi ljudmi osramotila. Tedaj pa je na Janinih ustnicah opazil isti nasmeh, ki ji je žarel v očeh. ko se je vojvodinji ponudila, da zapoje namesto Velme.
Večina gostov je bila že odšla iz parka in Jane je ostala sama z Garthom in Myro. Vedela.je, da se Garth tudi nekoliko šaLi, vendar mu je odgovorila:
»Vem, da ni lahko, toda dvorana je zelo akustična, vrb tega pa sem se pri vajah naučila razvijati glas. Najbrž neveste, saj ne morete, da sem imela srečo učiti se solopetja v Parizu pri madame Marchesi, v Londonu pa še sedaj vadim z njeno hčerko, ki je prav tako zelo sposobna’ Zato bom znala pravilno uravnavati moč svojega glasu.«
Za Myro je bilo to, kar je povedala Jane, tuje, kot zveni tuje branje svetega pisma muslimanu, ime najslaV' nejše učiteljice petja v tistem času ji ni povedalo ničesar. Garth Dalmain pa je kar zazijal od presenečenja.
»Oho, sedaj pa popolnoma razumem vašo hladnokrvnost! Tudi Velma je učenka velike Marchesijeve.«
»Od tam se tudi razmeroma dobro poznava. Danes sem tudi prišla sem prav zato, da bi jo spremljala na klavirju.«
»Vem, vem,« je pripomnil Garth. »Vam je sploh ljubše, da spremljate druge, kot pa da sami pojete.«
»Ne, ljubše mi je petje, če spremljam, pa sem bolj koristna.«
»To drži,« je menil Garth. »Marsikdo za silo poje, zel° malo pa je takih, ki znajo dobro zaigrati spremljavo.«
»Jane,« je rekla zdaj Myra, »če ste se že učili petja m če tako radi pojete, zakaj vas ni vojvodinja že prej zaprosila, da nam kaj zapojete?«
»Vojvodinja pač že ima razloge zato,« je povedala Jane-
“Veste, da ji je pred osmimi leti umrl sin. Bil je zelo lep ln nadarjen fant. Kakor jaz je tudi on po dedu podedoval Nadarjenost za glasbo. Nekoč je obljubil, da bo pel na ®ekem dobrodelnem božičnem koncertu v Londonu. Takrat Je ravno okreval od prehiada, prehitro je vstal in bolezen
mu je povrnila. Dobil je pljučnico, ki ga je v petih ^-neh pokopala. Moja uboga teta je hotela ponoreti od bolečine in od takrat noče niti slišati, da bi ji kdo govoril
0	moji ljubezni do glasbe. Zato, vidite, tako malokdaj P°jem tukaj.«
»Zakaj pa ne nastopite kje drugje?« je vzkliknil Garth. Marsikje sva že bila skupaj, pa nisem vedel, da pojete!«
»Ne vem prav natančno, zakaj ne pojem,« je odvrnila Počasi Jane. »Glasba mi pomeni zelo veliko... To je kot riekaj svetega v šotoru moje duše. In ni tako lahko odgri-njati zastor!«
»Nocoj pa se bo ta zastor le odgrnil,« je dejala lady mgleby.
»Da,« je odvrnila Jane, kot da ji je žal za to, »mislim, da se bo.«
»Mi bomo pa vstopili v svetišče vaše duše,« je končal Pogovor Garth Dalmain.
PETO POGLAVJE
GARTHOVA ZGODBA
v Sence so postajale vse daljše in sončna ura je kazala Sesto. Myra Ingleby je stegnila roke nad glavo in obsijalo j_° je zahajajoče sonce. Umetnik je kar užival nad ljubijo njene postave.
»Ah,« je zazehala ona, »tako prijetno je tukaj, jaz pa °ram v sobo, da mi strežnica masira obraz. Jane, oporam vas, ne začenjajte z masažo obraza, kajti če enkrat ženete s tem, boste za to vsak dan potratili kakšno uro. ve se bi mi bilo treba samo obleči, bi lahko ostala tu e celo uro, tako pa bom izgubila toliko časa!«
"Za kaj pa pravzaprav gre?« je vprašala Jane. »Čemu si masirate obraz?«
"$e sama ne vem, kaj pravzaprav je, vem samo to: če e bi šla zdaj k maserki, bi bila zvečer videti veliko grša, Po 'večerji pa bi kazala vsaj deset let več.«
»7 >>Vseen° bi bili čudoviti!« je iskreno vzkliknila Jane.
a^aj se bojite pokazati, koliko let resnično imate?« v "Draga moja, moški ima toliko let, kolikor jih čuti, j^ka pa toliko, kolikor jih pokaže!« je odvrnila lady
"Jaz čutim, da jih imam sedem!« se je zasmejal Garth. , "Kažete pa jih sedemnajst!« je rekla prav tako smeje ^ Ingleby.
"Dejansko pa jih imam sedemindvajset in počasi bom °lal začeti misliti na starost,« se je zresnil Garth.
'
^ ' t*
Primerjaj to sliko s svojim udobjem! Baraka namesto hiše, pomanjkanje in revščina na vsakem koraku, ni pitne vode . . . Kristus pa je rekel:"Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili."
LJUBEZEN JE EDINA, KI RASTE IN BOGATI,
ČE JO RAZSIPNO RAZDAJAMO.
»Tak molčite no, otrok dragi, kaj prisluškujete naji' nemu pogovoru!« ga je v šali okrcnila s slamnikom, ki ga je držala v roki, lady Ingleby. »Jeseni boste naslikali moj portret. Potem bom prenehala z masažo in ko me boste spet videli, bom podobna starki.«
Ko je to izrekla, je odšla.	(Nadaljevanje,
Prošnja
Urednik
ŽE SMO PISALI o cerkvi Kristusa Odrešenika, ki jo gradijo v Novi Gorici. Tudi nekaj darovalcev se je na svojo pest oglasilo s svojimi darovi, ki smo jih rade volje odposlali na odgovorno mesto. Po dolgih dvajsetih letih moledovanja in pisanja prošenj so oblasti končno izdale dovoljenje za gradnjo. Pričeti je bilo treba, da bi ne prišlo še kaj vmes, cene gradbenega materiala pa tudi samo rastejo . ..
Zdaj nam je koprski škof Dr. Janez Jenko poslal tudi sliko, ki zgovorno kaže, kaj so v dobrem letu v Novi Gorici zgradili. Stavba je na zunaj že precej dodelana in tudi že pokrita. Čaka pa še vsa notranjost in seveda oprema, da bi mogli še to leto priti do dneva slovesne posvetitve in otvoritve svetišča. To pa je seveda odvisno od denarja. Podjetje ne sme delati, če nima zagotovljenega plačila. Doslej je župnija nabrala toliko denarja, da je mogla najeti tudi posojilo, s katerim so plačevali podjetje.
Koprskega nadpastirja tudi v Avstraliji dobro poznamo, saj je bil med nami leta 1968, ko je slovesno blagoslovil prvo slovensko svetišče pod Južnim križem, cerkev sv. Cirila in Metoda v Kew. Zato se nam
dr. Jenko še od časa do časa oglasi, v tem zadnjem pismu pa nas obenem tudi očetovsko prosi, če bi mU mogli kaj pomagati pri gradnji tega vaznega svetišča Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Hvaležen je vserfi za dosedanje darove, upa pa, da bi se še kdo oglasih zlasti morda oni, ki so doma iz njegove škofije. ^ župnijd Nova Gorica je včlanjenih okrog 10,000 vernikov, a ta številka še vedno raste, ker se tudi mesto še širi. Sami bi ne zmogli visokih stroškov gradnje, zato jim pomagajo tudi drugi slovenski verniki Prav je, da se jim pridružijo z dobro voljo tudi avstralski Slovenci. Menim, da ni treba posebej poudarjati, kakšne važnosti je cerkev za farno skupnost Brez cerkvene stavbe ni središča in povezave, ki ie za družino božjega ljudstva nujna.
Darove lahko pošljete na naša slovenska verska središča ali pa na uredništvo MISLI, pa jih bom0 skupno odposlali dalje. V imenu škofa dr. Janeza Jenka vsem že zdaj iskrena zahvala. Koprski nad-pastir vse avstralske Slovence prav iz srca pozdravlja ter kliče na nas obilico božjega blagoslova. Konča pa pismo z domačim slovenskim:"Bog Vas živi!"
Takole bo izgiedala cerkev
v Novi Gorici
odelo id skl e vi
Fr. Janez Tretjak, O.F.M.,
Holy Family Slo vene Mission,
32 Holden St., Hindmarsh, S.A. 5007 Telefon: (08) 46 5733
UpAM, da bodo adelaidski odmevi pravočasno pripeli v Viktorijo. Pošta je namreč včasih kaj čudna in hasta. Vsaj MISLI navadno prispejo k nam zelo po-
C'Tako
nam običajno obvestila ne koristijo dosti, r so dogodki že za nami. Sicer pa imamo tukaj tako ganila, v MISLIH pa še drugi rojaki po Avstraliji e<*o, kaj delamo v Adelaidi. To je pa tudi vredno in ^av- Vseeno bo treba računati, da napravimo načrt , Jsaj (jva meseca vnaprej, pa bodo poročila v MIS-H tuhi za nase rojake tukaj dobila svoj pomen.
** krepko smo že v postnem času. Treba bo res Uf o napraviti, da se duhovno pripravimo na Kristu-
0 vstajenje. V našem verskem središču imamo vsak ek zvečer po sveti maši križev pot. Ob premišljeva-
ž h Kristusovega trpljenja naj bi se tudi mi naučili e> potrpljenja in darovanja za druge.
P°nedelJek velikega tedna zvečer bomo imeli v
1 cerkvi posebno duhovno obnovo. Po govoru bo vedovanje. Za to priliko bo na razpolago tudi tuji
i,	Vednik. Pričetek bo ob sedmi uri zvečer. Vsi ste reno vabljeni!
Zakrament spovedi pa lahko opravite tudi pred 2' 0 sveto mašo. Pa še drugače je vedno priložnost spoved. Seveda v tem primeru je treba poklicati ‘'ovnika.
Razpored bogoslužja pred veliko nočjo: ter 3 CVETNO NEDELJO bo blagoslov oljk in cvetja ^^nja pred cerkvijo. Sledi sprevod v cerkev, med 0 Pa branje pasijona z mladino. ves a VELIKI ČETRTEK bo zvečer ob sedmih slo-. a maša v spomin na zadnjo večerjo. Po sveti maši
0 pred “ječo” molili za duhovniške poklice.
]^riga VELIKI PETEK, spomin Gospodove smrti na °l u> Je strogi post. Zvečer ob šesti uri bo pričetek Ha	ve*^ega petka. Med obredi bo branje pasijo-
°dn sodel°vanju odraslih. Po končanih obredih bo ro?n- 8r°b in bomo vsi skupaj vsaj pol ure molili
1 venec s petjem.
krij a VELIK0 SOBOTO bo zjutraj ob devetih najprej v Pot, nato bo izpostavljeno Naj svetejše v božjem
grobu. Kot lansko leto se boste tudi letos vrstile družine v molitvi ves dan do šeste ure zvečer. Naj bi bila vsako uro vsaj ena družina pred božjim grobom! Ob treh popoldne bo blagoslov velikonočnih jedil, enako zvečer ob šestih.
Obredi velike sobote se bodo pričeli ob šesti uri zvečer. Zaključili se bodo z vstajenjsko procesijo okoli cerkve, kateri bo sledil blagoslov.
Na VELIKO NOČ bo slovesna sveta maša ob 9:30, popoldne ob petih pa tiha maša.
Verouk za birmance je vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od desete do enajste ure dopoldne.
Dne 14. februarja je sprejela naša verska in narodna skupnost v svojo sredo novo članico. Zakrament svetega krsta je prejela Sarah Stemberger. Luc sveta je zagledala 2. marca 1981. Oče je Malcolm Stemberger (sin Berta in Rozine Stemberger), mati pa Katarina, avstralskega rodu. Botrovala sta Silvana in Mihael An* djelakis. Krstni obred se je odvijal z mašo, kar je bilo za naše vernike nekaj enkratnega. Sodeloval je tudi naš mladinski pevski zbor pod vodstvom mojstra Jožeta Šterbenca.
Bog daj Sari modrost v rasti! In naj zakonec omenim še to, da je bil to prvi slovenski krst podeljen v tej cerkvi.
V	soboto 27. februarja sta sklenila zakonsko zvezo Anton Trček, doma iz Šenljošta nad Horjulom (zdaj živi v Para Hills, S.A.) in njegova izvoljenka Kayalee Dawn Nyland vdova Roberts, rojena v S.A. v družini priseljencev iz Anglije.
Čestitamo in želimo božji blagoslov na novi življenjski poti!
In kako je z gradnjo naše cerkvice? Ko boste brali te vrstice, bo vse pripravljeno za vlivanje temelja, ah pa bo delo celo že končano. Upajmo in Bog daj! Pa o tem v prihodnji številki kaj več!
P. JANEZ
TUDI TVOJA DRUŽINA SODELUJE PRI POSTNI AKCIJI "PROJECT COMPASSION"?
LECH WALENSA je med kandidati za Nobelovo mirovno nagrado, je javnosti objavil norveški odbor za podelitev te nagrade. Usoda tega neustrašenega voditelja poljskega neodvisnega sindikata Solidarnost pa trenutno ni niti malo jasna. Dne 27. januarja se mu je posrečilo iz internacije, kamor ga je zavlekla poljska vojaška vlada, poslati na Zahod pismo. V njem pravi, da so mu odlok o internaciji izročili šele dan prej, 26. januaija. To dokazuje, da so ga dolgo brezuspešno “obdelavali”, pa ga niso mogli zlomiti. Hkrati prihajajo v svobodni svet tudi novice, da je Walensa močno utrujen in bolan, ni pa jasno, za katero bolezen gre.
Vse dokazuje, da ga poljske vojaške oblasti ne mislijo tako kmalu izpustiti. Iz njegovega pisma na Zahod diha bojazen, da bi komunistična policija utegnila začeti z njim kakšno umazano igro, ki naj bi škodovala njegovemu imenu, posebno pa še sindikatu Solidarnost.
Med tem časom pa je postal Lech Walensa — sedmič oče. Dne 27. januaija je njegova žena rodila deklico, ki je oče seveda še ni mogel videti. Prijatelja,' ki mu je hotel sporočiti veselo novico, niso pustili k njemu.
Urarsko in zlatarsko podjetje:	|!
Alexander
VVATCHMAKKR AND JFAVELLHR	j;
31 The Centre, Seven llills, N.S.VV.	j;
(nasproti postaje)	J J
Telefon 622 1408	JI
vam	nudi	20% popusta na vsa popravila ur	in	zlat-; J
nine	(šest	mesecev garancije) in 5% na vse	nakupe.!!
Hngrnviranje imen brezplačno.	!•
HANDMADH JH.WH l.KRV DF.SIGNHD AND ;> MADH IN OUR OWN WORKROOM.
Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte !> o ugodnih pogojih. — Priporočata se	!
Edvard in Kristina ROBNIK	S
ZA LETOS ima papež Janez Pavel II. v načrtu šest apostolskih potovanj. Prvi se je začel 12. februarja, ko je sveti oče že drugič obiskal afriško celino. Ostala potovanja so sledeča: 13. maja na Portugalsko, 28. maja obisk Velike Britanije, Walesa in Škotske; v juliju je na vrsti Švica, 26. avgusta pa bi rad obiskal svojo domovino Poljsko ob priliki 600 — letnice Jasne Gore, nato pride 14. oktobra v spored še Španija. Trenutno sta pod vprašajem obisk Portugalske in pa obisk Poljske.
LETO 1982 - LETO OSTARELIH. Tako je sklenila Organizacija združenih narodov —OZN — in oklicala to leto za mednarodno leto ostarelih ljudi. P° letu žena, letu otroka, letu pohabljenih - je kar prav, da so se spomnili tudi tistih ljudi, ki jih tarejo leta in nerazumevanje mlajših. Zato bi lahko rekli, da velja razglasitev maljšemu rodu. Ta naj bolj ceni in spoštuje, kar je bilo pred njim: osebe in njih dela.
Zanimivo, da doslej ni bilo še kar nič preveč objavljenega o tem mednarodnem letu. No, morda se bo še razvnelo, saj svet potrebuje nekaj mesecev, da se za kaj navduši...
ZA MONSIGNORJA je papež Janez Pavel II. imenoval dr. Janeza Zdešaija, delegata slovenskih dušnih pastirjev v Zahodni Nemčiji in predsednika Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v zahodni Evropi. Pa' peško odlikovanje mu je izročil munchenski nadškof kardinal J. Ratzinger.
Janezu, ki je svoj čas z urednikom MISLI v pegge" škem begunskem taborišču trgal hlače po šolskih klopeh in sta se skupaj pripravljala na maturo, tudi & Avstralije: Iskrene čestitke!
SV. CIRILA IN METODA, ki sta zdaj tudi soza-vetnika Evrope, praznuje svetovna Cerkev na dan 1/4-februarja, ki je dan smrti svetega Cirila. V slovenski Cerkvi pa smo ohranili njun god na dan 5. julija i*1 tega praznujemo tudi naša cerkvica slovanskih apostolov v Kew.
V	Rimu so se letos ob prazniku v februarju zvrstile tridnevne proslave zavetnikoma Evrope v čast. Sl°' venci so ob tej priliki povabili medse avstralskega kaf" dinala Jamesa Knoxa, bivšega melbournskega nadškofa, zdaj predsednika papeške komisije za družine-Kardinal je vodil slovesno somaševanje v kapeli našega papeškega zavoda Slovenika. V govoru je poudaril pomen slovanskih apostolov za širjenje krščanstva in podčrtal tudi ekumensko razsežnost praznovanja njunega spomina. Slovesnost je povzdignilo lep0 petje pevskega zbora Slovenika, ki ga vodi prof. Tone Potočnik.
Kardinal Knox se je ob tej priliki gotovo spomnil’ da je v juliju leta 1968 blagoslovil vogelni kamen ta'
rat nedograjene slovenske cerkvice v Kew, ki je še edina katoliška cerkev v Avstraliji, postavljena v č*ist slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu.
NEDAVNO sem bral o zanimivem poskusu, ki naj
1	Pokazal, kaj mislijo otroci iste starosti a treh raz-'cnih narodnosti o isti zadevi. Otroke so vprašali:
. e bi prometni policaj ujel na cesti glavo države, da Je napravila šoferski prestopek (n.pr. vozila prehi-r° ali kaj podobnega), kaj bi bilo?
Odgovori so bili zelo različni. Ameriški otroci so Pn vprašanju razdelili v dve skupini. Eni so bili mnenja, naj bi policaj predsednika države izpustil Zaradi visokega položaja. Druga ameriška skupina pa Je bila za to, da ga mora policaj zapisati kakor vsake-®a drugega državljana. — Francoski otroci, so na vPrašanje odgovorili, da bi bil ministrski predsednik el° slabe volje in jezen,, da se ga je policaj upal u-stav>ti. Angleški otroci pa so poudarili, da bi policaj sPravil kraljico v hudo zadrego, če bi ustavil zaradi Cestnega prekrška kraljevi avto.
Zanimivo, kajne? Marsikaj zrcali iz odgovorov.
IZJEMNI delovni jubilej je praznovala japonska redovnica, bolniška sestra—babica Bonitasu Hisa-?atsu Yošiko, ki predava že dolga leta tudi na babici šoli. Kot babica je pomagala na svet 30.000 r°čkom. Niti en novorojenček ni umrl pri porodu, ™ katerem je bila navzoča ta japonska bolniška se-a- Zanimivo je tudi to, da je celo včasih vse ka-da bo potreben kirurški poseg. A sestra Yo-0 je pomagala, da se je sleherni otrok rodil po avni poti. Res izjemen delovni jubilej, vreden ^ttibe in vsega priznanja!
■ ^EKTOR SLOVENIKA, dr.Maksimilijan Jezernik,
^ ^2. februaija letos praznoval 60—letnico življenja. °jen je bil na Ponikvi in je duhovnik mariborske °fije. Je pa ostal po svojih rimskih študijah v več-mestu (dosegel je doktorat iz filozofije, misiono-n ®Je in civilnega prava) ter že flolgo vrsto let predava Papeški univerzi Urbaniani. Nekaj časa je tudi njen j neralni tajnik. Poleg tega se posveča vodstvu našega °venika, saj je njegov rektor, in pa povezavi z uni-
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
VIZZIN1 MEMOR1ALS
Verga Bros. Pty. Ud.
9 TRAVALLA AVE., THOM ASTOWN, VIC Telefon: 359 5509. doma: 470 4046 in 470 4095.
Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo!
verzami in teološkimi fakultetami v tretjem svetu. Zaradi te zadnje funkcije tudi veliko potuje po misijonskih deželah in pred nekaj leti je ija službeni poti mogel obiskati tudi Avstralijo. Bilje gost melbournskega in sydneyskega verskega središča.
Vsekakor ima dr. Jezernik največ zaslug, da imamo danes v Rimu slovenski papeški zavod SLOVENIK ter z njim lastno streho naši rimski študentje, ki se pripravljajo za doktorat. Zavod pa nudi prijeten dom tudi številnim slovenskim romarjem iz vseh delov sveta.
Avstralski Slovenci se rade volje pridružujemo čestitkam in željam, da bi naš junilant še dolgo uspešno vodil ta naš slovenski dom v središču krščanstva.
KO SVET na vse načine išče pota do virov energije, je ameriško tajništvo za energijo nameravalo poslati v vesoljstvo umefne satelite, ki naj bi zbirali sončno energijo, jo pretvaijali v električno in pošiljali na zemljo. Rečeno je bilo, da bi ZDA imele na ta način dovolj energije za domačo porabo. Zanimiv predlog pa sta proučevala Akademija znanosti ZDA in pa Državni svet za raziskavanja. Priporočila sta predsedniku Reaganu, naj predloga ne upošteva. Projekt je tehnično sicer popolnoma izvedljiv, ima pa eno veliko pomanjkljivost: vse preveč je drag. Energijo je priporočljiveje pridobivati kar na zemlji z mnogo manjšimi finančnimi vlogami, so povedali znanstveniki.
Končno res: tako fletno je danes iti za težke milijarde brskati po vesolju, pa še Zemlje ne poznamo...
Za poslednji izkaz spoštovanja in časti
724 5408
A.F.D.A.
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
koHček""^3^ naših mladih ?
ZAJČEK IN PUTKA ZAJČEK BELIČEK K PUTKI JE STOPIL: "PUTKA SOSEDA, DOBER DAN! JAJČKA BI KUPIL. ŠEST Ml JIH DAJTE! TEKEL KOT VETER SEM ČEZ PLAN." "ZAJČEK UBOGI, VES Sl UPEHAN! TU SE NA TRAVI ODPOČIJ! JAZ PA IZ GNEZDA JAJČK Tl PRINESEM, KAKOR Sl PROSIL DVAKRAT tri.” ZAJČEK SE USEDE, PUTKA PA V GNEZDO. KMALU PRISMEJE SE NAZAJ': "TUKAJ SO JAJČKA, DRAGI BELINČEK. V KOŠKU. LE PRIMI ZA ROČAJ!" "HVALA VAM, PUTKA! NATE PLAČILO! JAJČKA POBARVAL BOM LEPO. S PIRHI OTROKE BOM RAZVESELIL, KO ALELUJA ZAPOJO." Ljubka Šorli
DRAGI OTROCI!
Danes naj vam predstavim v galeriji mladih MARIJO LAH, iz zavedne slovenske družine, ki živi ne daleč od našega verskega središča v Kew. Starši so iz Notranjske, Marija pa je bila seveda rojena v Avstraliji leta 1962. Osnovno šolo je obiskovala na fari sv. Ane v East Kew, srednjo šolo in maturo pa je napravila v katoliškem dekliškem kolegiju Vaucluse v Richmondu. Zdaj že dve leti študira na melbournski univerzi biološke vede, kar jo zelo zanima. Upa, da bo po prejemu diplome v kakem bolniškem laboratoriju porabljala svoje znanje v dobro človeštvu. Zdaj pa poleg študija Marija tudi dela po raznih družinah in čuva otroke, da si tako sama prisluži kak potrebni dolar.
Marijina slovenščina je odlična. Zdaj si jo je še bolj izpopolnila, saj se je nedavno vrnila iz trimesečnih počitnic v domovini staršev. Prvič je doživljala slovenski božič in vse ji je bilo zelo všeč (četudi so imeli polnočnico le ob svečah, ker je sneg na sveti večer pretrgal napeljavo do cerkve).
Na sliki vidite Marijo v narodni noši in še z napisom
Dragi striček!
Mama me je nagovorila, naj se Ti oglasim. Z njo vedno prebirava Kotiček. Posebno tisto, kar pišeš o mladih, ki jih daš v “galerijo”, me zanima. Ali bom tudi jaz kdaj med njimi? Mama pravi, da sem zdaj še premajhen in bom moral še dokazati, da morem biti drugim otrokom zgled.
Hodim v katoliško šolo. V razredu nas je otrok iz štirinajst različnih etničnih skupin. Napravili smo že razstavo različnih narodnih stvari, pa tudi mednarodni koncert. Jaz sem zapel pesmico “Lepa si roža Marija”.
Lepo pozdravljam vse slovenske otroke, posebno pa Tebe, striček! — Danny Bratuž (11 let), Hamilton, Vic.
SLO VENI A na traku preko rame. Fotograf jo je ujel v melbournski stolnici, pri ekumenskem bogoslužju za usužnjene narode v lanskem juliju. Že pet let nas Slovence v narodni noši predstavlja Marija in med ostalimi narodnostmi glasno ter razločno odmoli slovensko prošnjo. Ta njen vsakoletni nastop je že kar tradicionalen in upam, da mi bo tudi v bodoče tako rade volje ustregla. Lani je tudi svojo mlajšo sestrico Roxanne nagovorila, da si je za to priliko oblekla narodno nošo. Moram reči, da je tudi njej lepo pristo-jala. In dodam naj, da tudi Roxanne slovenščino dobro obvlada.
Tako Mariji kot njeni sestrici želimo v življenju obilico lepih uspehov. In naj se tudi v bodoče nikoli ne sramujeta izreči tile dve topli besedi/'Slovenka sem..."
MISLI izrekajo iskrene čestitke svojemu dolgoletnemu naročniku JOŽETU PLUTU, ki je 6. januaija ®tos obhajal svoj visoki življenjski jubilej: 95-letnico.
Vstralski Slovenci smo ponosni nanj, saj je vsekakor najstarejši član naše narodne skupine pod Južnim kri-em. Brisbanski Slovenci pa ga imajo še posebno ra-•> saj je bil s svojo — zdaj že pokojno — ženo Kristino 0 vseh vselej poln gostoljubja in v vsakršno pomoč amkajšnji slovenski skupnosti. Nič čudnega, da ga Vs! kličejo kar “naš ate” in na to naš jubilant tudi naj-^aJe sliši. Kljub svojim visokim letom je še trden in . ter še vedno dela po svojem vrtu. Pravijo, da je nJegovo vino odlično in je počaščen vsak, komur ga
Ponudi.	>e“
Našemu ateju želimo iz srca, da bi se tudi naslednja a tfko dobro držal, kot se je doslej in da bi tako v ravju in zadovoljstvu dočakal svojo stoletnico. Še Pet let - to pa ni tako dolga doba. Korajža velja, pa bomo dočakali in seveda primemo počastili. To-reJ> Plutov ate, Bog in Marija z Vami! — Urednik.
^T. MEE, QLD. —V Brisbanu smo imeli napove-,aj11 °bisk misijonarja p. Evgena Ketiša, kot smo zve-,e 1 iz pisma, razposlanega iz Sydneya. Nam vsem je
10	to srečanje z Afriko zares lepo doživetje. Nad-vPrečno veliko se nas je zbralo k slovenski maši, Jer smo pazljivo poslušali misijonarjevo pridigo. neyčanom alj Melbournčanom takle obisk naj-ne pomeni toliko kot nam tukaj gori, ki že dolgo no imeli med sabo rojaka, ki zna tako prepriče-predstaviti sedanje svetovne razmere blagosta-t na eni strani, na drugi pa lakote in težav; našo o-°Pelost do Boga in naših dolžnosti.
0	maši smo imeli čajanko v novi sosedni dvorani, J r nam je pater misijonar razlagal svoje življenje in
0	ob spremljavi zanimivih filmov, ki jih je prinesel svojega misijonskega področja v Togu. Naj bo tudi ^'Zrečena p. Evgenu naša iskrena zahvala za obisk. °rda se mu bo nudila prilika, da nas še obišče. Vsem an> bo zares dobrodošel.
v tem pismom sporočam tudi novi naslov naše dru-^ne> saj ne bi rad, da bi katera številk MISLI zašla. te°^arn priznati, da smo nove MISLI (31. letnik) res
0	dočakali. To se lahko opazi kar pri vseh rojakih
;	Melbournskim	rojakom je	na uslugo	I
: zobni tehnik — dental technician :
LUBI PIRNAT	•
I	WRIDGWAY	A VE., BURWOOD, Vic.	j
:	Telefon:	288	4159	j
; Vdelava umetnega	zobovja in	vsa popravila.	!
Full denture	Service and	repairs.	I
križem ^ australskeS, Slovenije %l
— naročnikih in je gotov dokaz, kako nam je list drag. Saj smo računali, da bosta najbrž prvi dve številki skupaj in tudi razumemo, da pater urednik pri vsem ostalem delu ne more delati čudežev ... Je pa zato še lepši občutek, ko končno MISLI z zamudo le dobimo v roke in so spet naše z vsemi zanimivimi versko—vzgojnimi in informativnimi članki ter sto novicami od blizu in daleč.
V	prvi številki sem takoj spoznal risbe našega tukajšnjega rojaka Boba Mejača. Nedavno sem občudoval njegove predvidene načrte za slovensko kapelico. Seveda pa je za uresničenje treba več kot samo arhitektov načrt, pa naj pride še tako iz srca. Ob poslušanju misijonarjeve pridige se mi je vzbudilo vprašanje: Ali jo sploh zaslužimo in smo jo vredni? . . . Misijonar nam na vprašanje v sedanjem času priporoča kot odgovor — molitev. S tem in dobro voljo bi tudi do kapelice ne bilo tako težko priti.
Lep pozdrav vsem naročnikom! - Mirko Cuderman.
TURNER, A.C.T. — Vesel sem bil, ko sem dobil decembrske MISLI pred božičem (kljub tisti nesmiselni poštni stavki malo prej), januar—februar številko pa smo spet dolgo čakali. Pa saj razumemo, da niste samo urednik. Zdaj z lastnim IBM-strojem boste polagoma morda le prišli v red.
Dobil sem izrezek iz časopisa: sliko cerkve v Novi Gorici, ki jo zdaj zidajo. Morda bi jo objavili tudi v MISLIH. (Kot vidite, je ravno v tej številki njena slika s prošnjo škofa Jenka.— Op. ur.) Sem bral, da starim ljudem ni všeč - je pač po novem. Tudi mojemu okusu ni prav nič cerkvi podobna . . . Vseeno pošiljam svoj dar zanjo, nekaj pa si od tega vzemite za tisti Vaš
POTUJETE V RIM? — DOBRODOŠLI!
Hotel Bled
II. kat,
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY).
Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941
Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
|
IBM-strojček! (Bog povrni! - Op. ur.)
Na strani 333 v decembrski številki obetate nagrado tistemu, ki bi razvozljal citat gradiva slovenske skupščine, ki ga tam objavljate. Moral sem se smejati. Res, le kdo more razumeti nametane besede!? Morda bi mogel uganko rešiti tisti koroški kmet, o katerem sem _pred leti bral v goriškem “Katoliškem glasu”. V poletnem času in v brigi za travo je mož ob stezi postavil tale napis: Dragi bralec, drži v glave: hod po stezi, ne po trave, da se ločiš brez težave od vola in od krave!
Lepe pozdrave in vse najboljše! — N. N.
CARINA, QLD. - Novembrska številka MISLI je prinesla poročilo o obisku Matere Terezije iz Kalkute. Pisano je bilo, daje ta svetovnoznana žena govorila na več dobrodelnih zborovanjih v Sydneyu in Melbour-
VVINE Dl N E and DANCE
Razvedrilo, domačo hrano in pijačo Vam nudi
LAKE VIEW RESTAURANT in RECEPTION CENTRE 42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530
Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj
se priporočata MILI in JAKOB BOŽIČ
Sc ielite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK'S AVTO ŠOLA”
32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST.
N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583
   frrrrrrrrrrrrrrrrfrrrrrfrr^.
nu. Pa ne samo v teh dveh mestih južno od nas, tudi mi v Brisbanu smo bili počaščeni z njenim-obiskom.
Mati Terezija se je rade volje odzvala povabilu vodstva Mater Children Hospital-a, ki je praznoval svpj zlati jubilej: petdeset let nepretrgane službe prebivalstvu. Ogledala si je oddelke, kramljala z bolniki in puščala povsod nepozabne vtise s svojim materinskim smehljajem. Zvečer pa je imela v nabito polni dvorani Mestne hiše napovedano predavanje. Tudi jaz sem se odpravil, saj sem hotel srečati to izredno ženo.
Bil sem presenečen: že davno pred napovedanim časom je bila dvorana, ki sprejme okrog dva tisoč ljudi, nabito polna. Tudi galerija ni imela nobenega mesta več. Računal sem na sedež, pa - lahko rečem — še stojišča nisem dobil. Z muko sem se prerinil v dvorano in še več muke me je stalo, da sem si pomagal bolj v ospredje. Kratko rečeno: prav sleherni razpoložljivi prostorček je bil izrabljen.'
Sem bral, da so Mater Terezijo vprašali novinarji, kako dolgo ji vzame priprava za predavanje. Odgovorila je, da se za svoje nastope nikoli ne pripravlja. Rada gre, kamor jo povabijo, kar pove,, pa ji pride iz srca. Njeno oznanilo je ljubezen, pomoč bližnjemu, zlasti revnemu in zapostavljenemu člo-
Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7694 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
CE HOČETE POTOVATI.
se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze.
TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consult&nt Dr. J. KOCE
INCOME TAX RETURNSi
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri VaSih raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Uradujemo	Telefon:	387	7055	(2 liniji)
čez teden od 9 do 5.30	Lastnik	podjetja,
in sobotah od 9 do 1 ure.	STANKO	PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
t —	.	.	Razumljivo:	česar	je	srce	polno,
jakemu bitju.
Usta govore! Brez hinavščine, brez pretiravanja, piskanja sebe...
K-akor v Sydneyu in Melbournu je tudi pri nas
1	Terezija govorila o pravici do življenja sleher-sl if č^0veškega bitja, tudi še nerojenega. Skoraj j*erni njen stavek je bil prekinjen z burnim o-x rayanjem in ploskanjem. (Žal smo ljudje kaj
čudni
]
stilo
Qk - m taka odobravanja tako hitro pozabimo.)
koncu občinstvo Matere Terezije domala ni pu-jalj' Z 0c^ra: obkolili so jo, ji stiskali roko in ji da-t ^enar za njene dobrodelne namene. Če bi redilen °e nare^' vrst0 in ji napravili prostor za mi-Oder°^^0(^’ SC naJ*:)rž ce^a dvorana pognala na
fiitf°rarn re^*’ da sem imel tudi jaz priliko priri-se do nje. Spregovoril sem ji nekaj besed po
mače
in ji stisnil v roke dar. V domačem jezi-
Se mi je med materinskim smehljajem zahvalila
doi ku
in to
najino srečanje mi bo ostalo za vselej v spo-• ~ Lepe pozdrave! - Janez Primožič.
U	* * *
A raiu. - Eva:"Adam, ali me imaš zares rad? ” —
'■ Katero naj pa imam, če ne tebe? "
    ................................................
Melbournski slovencii	♦
Kadar potrebujete	♦
TAXI TRUCK	%
za selitev in podobno, se boste	i
z MAKSOM HARTMANOM po domače	♦
pomenili za čas prevoza, delo pa bo	J
opravljeno dobro in po konkurenčni ceni.	♦
Kličite tez dan: 311 6366	♦
TRANSPORT SERVICES PTY. LTD.	♦
(vprašajte za Maksa Hartmana!)	J
Ob večernih urah kličite Maksovo	♦
Številko doma: 850 4090	*
^Hhhh  .................................
REŠITEV KRIŽANKE zadnje številke:
Vodoravno: 1. Kras; 3. kapa; 7. ton; 8. rodna;
11.	vara; 12. Ravne; 13. njive; 15. roka; 1'8. toča; 19. kipar; 20. draga; 21. olje; 23. Janči; 24. Tjar; 25. črta; 26. last. — Navpično: 1. kurent; 2. Andric; 4; ata; 5. poroka; 6. Ana; 9. navade; 10. Ave!; 11. veriga; 14. jodlar; 16. opanka;' 17. artist; 19. kaj; 21. obč.; 22. JRT.
REŠITEV so poslali: Ivanka Kropich, Žalika Sven-šek, Slovenske sestre v Slomškovem domu, Viktorija Gajšek, Frančiška Klun, Jana Lavrič, Jože Grilj, Maria Habenschuss, Elka Pirnat, Emilija Šerek, Jožica Jurin in Edi Kordiš, Stanko Aster-Stater, Francka Anžin in Marija Špilar, Marija Oražem.
ŽREB je določil nagrado Jani Lavrič.
* * *
Spodnja stranka stranki, ki stanuje nad njo:"AH sinoči niste slišali, ko sem s palico trkal na strop? " Zgornja stranka:"S$m. Pa me ni preveč motilo, saj je bilo tudi pri nas precej glasno."
■fr
•fr
•fr
•fr
■fr
-fr
-fr
-fr
•fr
•fr
-fr
■fr
•fr
%
4-* »■ * * * * * *
9A t.OVVER PLAZA, SOUTHERN < ROSS HOTKI. BUILI)IN(., MELBOURNE
Tel. 63 1650
/.a razne prilike smo Vam na usluj;o v našem studiu, v cerkvi ali doma!
/.A POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— Slike za potni list — dvajsetih minutah!
TOBIN BROTHERS funeral directors
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
North Melbourne 189 Boundary Road. 329 6144 Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway. 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
POSTNA BESEDNICA (Ivanka Žabkar)
1. --------------------------------------------
2. ------------------------------------
3.	------------------
4.	-----------------
5.	-----------------
6. ------------------------------------------------
7.	_________________
8. --------------------------------
9.	----------------------
10 .-------------------------------
11. ---------------------------------------
12. _______________________________________
13.	-------------------------
14.	-------------------------
15.	______________
16. _______________________________________________
17.	__________________________
18. _______________________________________
19.	__________________
BESEDE, ki jih moraš najti in vložiti namesto črtic, pomenijo tole:
1. Pritrgavanje v hrani;
2. Kristusovo breme na poti v smrt;
3. Jezusa je v strahu zatajil;
4. Jezusa je obsodil na smrt;
5. ime velikega duhovnika v času Jezusove smrti;
6. dan v tednu, ko je bila zadnja večerja;
7. ime gore, na kateri je dal Bog Mojzesu deset zapovedi;
8. eno od Kristusovih mučenj;
9. ime potoka, preko katerega je šel Jezus a aposto-
li	na Oljsko goro;
10. žena, ki je dala Jezusu potni prt;
11. Jezusova krona je bila spletena iz njega;
12. Jezusu je pomagal nositi križ;
13. križev pot jih ima štirinajst;
14. drugo ime za Kalvarijo;
15. Jezusov apostol - izdajalec;
16. vrt, kjer je Jezus potil krvavi pot;
17. za Kristusa je bila vsekakor krivična;
18. v templju se je pretrgala ob Jezusovi smrti;
19. ime moža, kije Jezusa pokopal v svoj grob.
Pravilne besede bodo v eni celi vrsti črk od zgoraj navzdol povedale, kaj premišljujemo kristjani med postnim časom.
REŠITEV pošljite do prvega aprila na uredništvo!
DOVTIPNE OD DOMA - RESNICI V BRK . . .
+ Ljucfje, ki so potni sebe, imajo prazen življenjepis-
+ Zbežal sem vase, pa so me tudi tam našli.
+ Ne poskušajte podkupiti naših prodajalcev —
z manj kot 500 dinarjei
+ Vse več je ognjevitih govorov, vse manj je top$ besed.
+ Na vzhodu so izdelali tako pameten računalnik, & jim jo je pobrisal na zahod.
+ Molk je zlato, ki se pridobiva z izpiranjem možS* nov.
+ Kdor se je pravočasno trkal na prsi, mu ni treba fl* stavljati hrbta.
+ Z izbranimi besedami se da prehodu k dejanji izogniti.
+ Če bi nekaterim tovarišem odvzeli njihovo sebi't nost, jim ne bi ostalo nič.
+ Kaj je stabilizacija? — Stabilizacija je, če sežeš 9^ boko v plitev žep.
vl
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom 2a 'izdelavo kuhinjskih omar ■n drugega pohištva P° zmerni ceni.
FRANC ARNUŠ Telefon:	76 Beverley Road,
459 7275	ROSANNA,	Vic.
SIOVEMAN AUSTRAUAN
t. Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporočil za predajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil!
V zalogi imamo slovenske črke ČŠ?.. ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima.
EMIL ZAJC
9 Tennyson Ave., CLA YTON, Vic. 3169 Telefon: 544 8466	>
F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud 182 Norton Street, Leicbhardt, N.S.VV., 2040
TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in dru?b ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom:
V. FERFOLJA,
J. M THAME E. VVFINBF.RG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff Companies".
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.)
Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490
STE PORAVNALI NAROČNINO ???
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
^sem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš I)OM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in prašnikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
budimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan °d petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje.
Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
kADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠEL V SLOVENSKEM DOMU!
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiščete naSo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejSe, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM .
Z. nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, vi/, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
VAM J F. NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki te od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
POSEBNI EKONOMSKI DIREKTNI POLET
MELBOURNE - LJUBLJANA
DNE 16, JUNIJA 1982
STOPITE V ZVEZO Z NAMI ZA PODROBNEJŠA POJASNILA O TEM IZREDNEM POLETU V NAŠO LEPO SLOVENIJO!
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!