"Gtat Nftrtit" aH ■ntafa, \mm bm krile-•n. kcrarM «dprU pat k nrw Ifpa ta mlwlrf dir«. :: GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. * OTAIELJE OPOZARJAMO, do pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Aicn še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknsnjo. TELEPHONE: C H el sea 3 — V242 KmUnd — Sttwd dam Matter Septwber 21 rt, 1—3 at the P-t Office »t Htm Ymk. S. Y„ under Act »f Cmtgrtm ol March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORtf No 173. — Stey- 173. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 27, 1938- SREDA, 27. JULIJA, 1938 ' Volume XLVI. — Letnik XI-VL ~~ ............1 1 1 ■ S'l^-STS- t-.„,.1 1 ............._ , ■ ANGLUA POSREDUJE MED NEMCI IN CEHOSLOVAKI ---------—----- - r Suspendirani uradniki UAWA bodo zaslišani FRANCUA S POSREDOVALCEM NI ZADOVOLJNA, ČEŠ, DA NE POZNA RAZMER V CENTRALNI EVROPI Chamberlain hoče skoncati veliko češko krizo. — Kot posredovalca je imenovali lorda Runcimana. ' Anglija pritiska na Češko za večje koncesije. — Čehoslovaaka sprejela angle&o posredovanje. LONDON, Anglija, 26. julija. ^ V novem prizadevanju, da odvrne spor mod Nemčijo in Ceho-slovaako zaradi sudetskega vprašanja, je angleški .ninistrski predsednik Neville Chamberlain naprosil lorda Runcimana, da gre v Prago in nagovori čehoslovaško vlado, da sudetskim Nemcem dovoli več koncesij. Chamberlain bo ta svoj korak jutri naznanil parlamentu, ki bo zadnjikrat razpravljal o evropskem položaju, predno bo v petek za tri mesece odgoden. Chamberlain se je odločil, da z vso silo vpliva na čehoslo vafiko vlado, da zadovolji sudetske Nemce in njihove prave vo rti tel je v Berlinu, kajti Chamberlain se zaveda, da je, ako hoc* kaj doseči, pritisk na mestu samo v Pragi, ne pa v Berlinu. Poleg tega skuša Chamberlain pregovoriti čehoslovaško vlado, da svojega narodnega pravilnika ne označi kot končno veljavnega, temveč, da pusti v jijem vrzel, s pomočjo katere bo še v bodoče mogoče zadovoljiti zahtevam sudetskih Nemcev. Chamberlain se je odločil, da (pošlje Runcimana v Prago, fee predno je v nan ji minister lord Halifax odšel s kraljem Jurijem v Pariz. Tedaj je Chamberlain označil lorda Runcimana kot "posredovalca1'. Francija pa s "posredovalcem" Runcimanom ni bila zadovoljna, češ, da ne pozna dovolj osrednje Evrope. Čehi pa se nasprotovali Runcimanu, kej- ne marajo nobenega posredovanja od zunaj. Slednjič so Francozi privolili, da gre Runciman v Prago in Chamberlain je Čehom na ljubo izpremenil označbo "posredovalec" v "svetovalec". PARIZ, Francija, 26. julija. — V nasprotju s prejšA^ui poročili je čehoalovaška vlada sprejela ponudbo Anglije, da p«j »reduje med Čehoslovaško vlado in sudetskimi Nemci. Vlada jf sprejela ta predlog, ker ga je tudi sprejel francoski vnanji minister Georges Bonnet. Predsednik dr. Edvard Benež, ministrski predsednik Milan Hodža in čehoslovaški poslanik v Parizu dr. Štefan Osuk/ so spoznali, da bi mogoče iagubili francosko ipomoč, ako bi od klonili angleški predlog. Na predsednika Beneša in ministrskega predsednika Ho-dio je dobro vplivalo dejstvo, da Nemčiji o Chamberlainovi nameri ni bilo ničesar znanega, temveč je bila čehoslovaška vlada o njej obveščena IS. julija, še predno je prišlo giede nje do sporazuma 4 Francijo 20. julija. Ako pogledamo v preteklost, moremo danes sklepati, da sta predsednik Beneš in ministrski predsednik Hodža prezrla zlato priložnost pred dvema mesecema, ko takoj po svojem velikem političnem uspehu 22/ maja »ista objavila koncesij, ki ita jih bila pripravljena dovoliti sudetskim Nemcem. Mesto tega sta z dolgimi pogajanji s parlamentarnimi skupinami iz gufoila svojo moč in avtoriteto. In sedaj morata za to zavlačevanje plačati. PRAGA, Čehoslovaška, 26. julija. — Vsled delovanja Hit lerjevega pribočnika stotnika Frica Weidemanna in na priti*I* angleške vlade se je Čehoslovaaka vlada slednjič odločila, da sprejme predlog angleškega ministrskega predsednika Chamb-erlaica, da pošlje ca čas pogajrnj med čehoslovaško vlado in •udetskimi Nemci kot "svetovalca" lorda Runcimana. Med Čehi pa je le malo navdušenja za to, da pride kak Anglež za razsodnika med vlado in nemško manjšino na Češkem. — Čehi ne zaupajo preveč Chamberlainu, ker tpo njihovem mnenju preveč deluje za kulisami in v nasprotju z angleškim vnanjim uradom ter se boje, da bodo morali predrago plačati, »ko pristanejo v njegovo osebno politiko. Čehi pa hčejo ostati v prijateljstvu z Anglijo, četudi ne o-dobrujejo Chamberiainove vnanje politike. ŠVICA UTRJUJE SyOJOMEJO Dežela se pripravlja za alučaj napada. — Švica se boji Italije in Nemčije.___ CURIH, Švica, 24. julija. — Mala gorata švicarska republika, da obdrži svojo neodvisnost, se hoče zavarovati proti vsaki agresivnosti svojih dveh bojevitih sosed. Švica se je sicer že pred dvema letoma pričela oborože vali, toda po spojitvi Avstrije z Nemčijo je naglo pričela utrjevati svoje meje. »Švica se pripravlja, da odbije vsak napad in ves narod podpira vlado v oboroževanju. — Kmalu po aneksiji Avstrije ja IZJALOVLJEN ATENTAT NA GOVERNERJA Napad je bO vprizorjen ob štirideseti obletnici izkrcanja amer. vojaštva na Puerto Ricu. — Pet oseb aretiranih. SAN JU AN, Puerto Rico, 26. julija. — Danes je bilo aretiranih tukaj pet .zarotnikov, ki so usmrtili nekega častnika narodne garde ter nameravali poslati na oni svet tudi generalne g a governer ja Blantona Winshipa. Enega napadalca je policija usmrtila. V splošni zmedi je bilo ranjenih nad trideset oseb. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Pod dežjem krogel so se Kitajci spustili v beg. Japonske bojne ladje so plule od K jukjanga naprej- NASPROTNIKI HOMERA MARTINA ZASEDLI GLAVNI STAN UNIJE , . . . . . Atentat je bil izvršen tekom S™ fl " * """ parade o priliki štirideset« o*, s e njo re»o učijo. ^ lietnice izkrcanja ameriškega ovicarski narod je zdruzen v svoji odločnosti, da brani za vsako ceno, do zadnjega diha vojaštva na tem otočju. Go ve inerju Winshipu se ni nič agodilo. — Presneto slab; in proti vsakomur deželo, kate- _ je rekel r, se ne more primerjat! nobe-, Po ^jj,,, JpolieijL. so napu. haVi'volY" J zlomile kitajsko obrambno črto, ki se razteza od severnega brega Jangcea do Nančanga, prestolice province Kjangsi. Japonske bojne ladje razbi jajo ovire na Jangceu in pobirajo mine ter so priplule ž 4 milje od Kjukjanga po Jangce-ju navzgor. Bojne ladje tudi streljajo na umikajoče se Kitajce. Japonci tudi poročajo, da so se njihove čete v soboto izkrcale na zapadnem bregu Pojang jezera navzlic hudemu dežju. Ko pa se je v ponedeljek vreme zvedrilo, so Japonci pričeli z artilerijo obstreljevati Kjukjang in kitajske postojanke c-koli mesta. Ob štirih popoldne so pričele kitajske divizije o-mahovati, nato pa so se spustile v divji beg. Celi dan so Japonci obstreljevali Levov hrib, slednjič pa so se Kitajci umaknili. Z zavzetjem Kjukjanga obvladajo Japonci Jangce v dolžini 450 milj v notranjost dežele. Ta rekla je glede dovaža-nja vojnega materjala za Japonce večje važnosti, kot pa vse železnice, ki so jih dose-daj zavzeli. . H^J^pV, Kitajska, 26. julija. — Ameriška topničarka Mo-nocacv je bila sredi artilerijskega in zračnega bombardiranja, ko je 8 japonskih bojnih ladij plul mimo Kjukjanga po Jangceu in so se vsidrale 1500 jai dov od ameriške bojne ladje. Tri japonske torpedovke iti pet topničark je takoj pričelo obstreljevati kitajske postojanke jugozaipadno od Kjukjanga, japonski aeroplani pa so neusmiljeno sipali bombe na umikajoče se Kitajce na severnem bregu Jangcea, komaj eno miljo od Monocacyja. KANTON, Kitajska, 26. julija. — Japonski aeroplani v«ak dan bombardirajo železnico v bližini Kantona, včeraj pa nad mesto priletelo 16 aers-planov, kj so vrgli 20 bomb. BIVŠI PROiDBKLKKI RAY-NATELJUMRL WASHINGTON, D. C., 26. julija. — Danes je podlegel poškodovan, ki jih je dobil v neki avtni nezgodi, 63 letni Al-f red V. Dalrymple, svojecasiii zvezni prohibicijski ravnatelj. Rojenje bil v Texasu ter se je posvetil vojaški službi. Udeležil se je špansko-ameriške in svetovne vojne. Petindvajset članov United Automobile Work-ers of America, pristašev predsednika Homera Martina, je zasedlo danes glavni stan unije. Noben Martinov nasprotnik ne bo spuščen v poslopje, ko bo izvršilni odbor zasliševal štiri podpredsednike, ki jih je Martin suspendiral. Včeraj so 'bili vdrli v urad Martinovi nasprotniki, ter so viprizorili nekakšno s e d eč o stavko. Zahtevali so, naj bodo suspendirani odborniki javilo zaslišani. Proti večeru so so premislili in odšli z namenom, da se naslednjega jutra vrnejo. Po njihovem odhodu so pa prevzeli kontrolo nad poslopjem Martinovi pristaši, ki so bili skriti v drugem nadstropju. Suspendirani podpredsedniki so: Richard Frankensteen, Ed Hall, Wyndham Mortimer in Walter Wells. Homer Martin, ki bo vodil obravnavo, jih je obdolžil zveze s komunisti in ima baje dokaze, da so nameravali uničiti unijo. Martinovi nasprotniki s o včeraj vlomili vrata, vdrli v Martinov urad, sklicali sejo in sprejeli resolucijo, da mora biti obravnava javna, češ: ko bo Martin svoje povedal, bodo tudi njegovi nasprotniki prišli na dan s svojimi dokazi. Martin je baje sklenil z neko zavarovalninsko družbo pogodbo, ne da bi vprašal odbornike za dovoljenje. Resolucija se zaključuje z besedami: — ML protestiramo proti takemu kršenju demokracije ter pozivamo vse člane Automobile Workers unije, naj se zavzamejo za pravično poslovanje. C0RRIGAN BI SE RAD VRNIL J^DOMOVINO Mladi letalec je radoveden, če ga bodo ob po-vratku v Združene države zaprli. — Zdaj je v Londonu. REPUBLIKANCI SO IZV0JEVALI _NEKAJ ZMAG Republikanci so na treh krajih prekoračili reko Ebro. —-Repubilikanska morala je zelo dobra. BARCELONA, Španska, 2C. julija. — Republikanska armada na katalonski fronti je v presenetljivi ofenzivi na treh krajih prekoračila reko Ebro. Vladno poročilo pravi, da j»i več fašističnih častnikov prešlo na republikansko stran, kar pomeni, da je fašistična morala zelo oslabljena. Ta 'ofenziva je prišla ravno ob času, ko je vladna armada na jugu vs.tavila prodiranje generala Franca proti Valenciji. VALENCLTA, Španska, 26 julija. — Sedaj je mogoče z vso gotovostjo reči, da je .fašistična ofepziva proti Valenci ji vstavljena* Zadnjih 24 ur fašisti niso več napadali in gene- LONDON, Anglija, 26. julija. — Včeraj je dospel sem mladi californijski letalec Douglas Corrigan, ki je biltl pomotoma" poletel na Irsko. Ogledo val si je mesto, toda misli so mu uhajale v domovino. — Rad bi bil že doma, — rekel časnikarjem. Radovedeu sem, če me bodo zaprli, ko bom stopil na ameriška tla. V Londonu je Corrigan gon ameriškega poslanika Kenne-idyja. Iz Dublina je dospel sem I z letalom, ki ga pa ni sam vodil. Njegovo deset let staro in komaj devetsto dolarjev vredno letalo bodo prepeljali v Združene države. — Vožnja v domovino bo moja prva vožnja po oceanu, — je dejal. — Zelo se jo veselim. Tukaj je lepo in mi ničesar ne manjka, toda vsega sem se že naveličal. Najraje bi bil doma. ral Franco mora zbrati vs-3 svoje reserve, predno bo mogel pričeti 2 novim prodiranjem. V republikanskih vrstah vlada največje veselje po zavzetju Teruela. Toda poznejša izgub«, tega važnega mesta uči republikance, da fašisti še niso na koncu svoje moči. Med republikanci pa je morala na najvišji stopinji. Zelo važno za republikance je, da so imeli fašisti v zadnjih dnevih velikanske izgube. Samo v predelu okoli. Espanda so fašisti izgubili 6000 vojakov. Nevtralni opazovalci so tuai vsi edini v tem, da so republikanci storili več, kot pa samo branili svoje postojanke. To se je posebno pokazalo okoli Es-padana, ko so fašisti v soboto strahovito streljali I5 artilerijo, nato pa so poslali naprej in-fanterijo v upanju, da so re-priblikanoi zapustili syoje zako-pe. Mesto tega pa so &e republikanci dvignili iz svojih strelskih jarkov, napadli fašiste in jih pognali nazaj. *GLAS NARODA (voice or tub people) 99 Ownea ud JPublMbad hj • aewac PTMIJHHINO OOMPAM1 (A Corporatloa) - Frank Balu^r, President J. Lupeha. See. «t Dustoess of Utf corporation Mil ^ddr— t ■ of above officer«: w WBW litt mibot NEW YOB*, N. l 45th Year 1MIXED £?]&HX DAJE EXCEPT SUNDAXS AND HOLIDAYS _____ _;_ •_■_ - ___ _________Adrertlaeimmt on Agreement " J Za celo leto velja lUt m Ameriko Za Nevr fork ca celo leto . . $7 0U In Kanado ......,f......fa.00 Za pol leta ................|3.r-0 'M pol teta ................ $3.00 Za tooseqmtro sta celo leto .. Za četrt leta................|l-V)'Za pol leta ................ £3.50 •OLJLH NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ IN PRAZNIKOV UL48 NAHODA", 216 WEST I8itfa STREET, NEW YORK. N. * TELEPHONE: 3ule naše ženice s prošnjami, naj l»i še katero o moških povedal. I, tak kaj naj vam poye^m o moških* Saj jih vendar j>olje jpo-I znate nego jih jaz poznam. Saj jod svojega štirinajstega leta 'pa do smrti premišjujete samo o moških, se ubijate ž njimi Hi se večkrat ž njimi tudi malo poveselite. Jih boste vendar natančneje poznale kakor .jih poznam jaz, ki nosim hlače. No, ipa naj bo. Ženski je treba ustreči, posebno, če ti prosi. Kakor sem že zadnjič omenil, so moški precej domišljavi in radi pretiravajo. Pretiravajo do skrajnih meja. Nekoč sem pripovedoval o velikem čudu, ki sem ga videi pred leti v Dvorni kleti v tVJuenchenu na Nemškem. Na-. takarice so močne in postavne ženske, v starosti od petindvajset do petintridesetih let. Vse so — že vsaj tedaj so bile — v črno oblečene z majhnim belim predpasnikom in belo čep', co na glavi. Točaj je natakal težke, lončene vrče, ki so jih nosile na mize. Na svoje lastne o či sem videl, kako je taka-le po-.-tavna strežajka s prsti leve roke zgrabila šest vrčev, s prsti ' desne pa šest. Prej je sredi mize ipripravila še dva vrča, stisnila s težkim bremenom leve in desne roke še ta dva, vse I skupaj dvignila ter elegantno maja je se v bokih prinesla vseh rštirinaj-t vrčev na mizo. To je ibila ena mnogih znamenitosti, ki sem jih videl v Nemčiji. In ko sem to pripovedoval znancem, je moral "ne kdo stegniti jezik ter je pove dal veliko laž: — Ah, kaj bo tisto, — se je | zaničljivo namrdnil. — Pri nas i v Brežicah so imeli kelnarico, i ki jih je nesla šestintrideset. . . h ^p Zanimivi so pogovori o sta-I rem krajn. Tn če nanese beseda j na tega ali onega, posebno na i kako lepo žensko, stavim, da se | bo oglasil rojak: — Tisto pa | poznam. Oh, vi ne veste, kako j se je za menoj podila! Pa nisem nič porajtal zanjo, in sem še* | v Ameriko, samo da sem se ju j ianebil. Slišal sem ga že tudi modro-| vati: — S formanom sva 3e nekaj sprla, pa mi je začel očitati, da slamniki niso dobro zblo-kani. Jaz pa kar k -bosu in mu pravim: — Bos, ali i o rmana stran ali bom pa jaz šel. — Bo-su so se kar solze poeedHe, ko me je začel miriti in mi prigo varjati: — Tak bodi vendar pameten, John! Nikar ne hodi! Saj veš, da bi Ibrez tebe kompa I nija falirala. Bom raje forma-| na dal stran. — In res bi ga j bil zapodil, pa sem jaz prosil | zanj, ker se mi revež smili, ker | ima pet otrok. Od tistega časa i me forman že odd&leč pozdravlja, najbolje delo mi da, jaz ga | pa še pogledam ne. Pa tudi potrpeti znajo nasi | rojaki. ■ Kaj ga še niste slišali, ka i ko se je usti!: — J>a pridem y špital, kjer so reldi, da up bo šlo brez operejšna. I, no, če ni drugače, pa naj bo, — sem rekel dohtarjem. — Toda Jlič mi ne smete dati poanofati. — Ne boš prestal. — je ugo-varjal zdravnik. — ^ajf Jaz, da bi ne prestal t Na jnizo sem doli legel in ukazal: — Ždaj pa kar režite! — In so res zadeli. Ne rečem, precej me je bolelo, ampak oglasil se pa nisem. j še mi zdi, da je bila pozneje ta stvar še v čistili, v angleških, k seveda. .. J Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenski katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA — IJstanovljeua '1. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 * državi Illinois, a sedetem v mestu JoUet, Illinois posluje 4e 45. leto Glavni urad v letnem 4omu: 5M Ne. Chicago St. Mi**, IllliMb skupno premoženje znaša nad h,«h,«h solventnost s. k. jkdnote znaša 106.94% K. S. H. Jed nota Una aad S5.99§ članov in *U»tr v edraotan to wladinakon oddelku. skupno število krajevnih društev lse skupnih podpor je k. s. k. jednota izplačala teko) SVOJEGA 4S.-LKTNSGA OBSTANKA fC^NNI GESLO K. S. K. JKDNOTE JE: MV.SE ZA VERO, DOM ln NAROD!' Čr se botefi zavarovati pri dobri, poStenl ln solventn) podpori' organizaciji, zavaruj se pri Kraajako-Slovenski Hatoltflri Jfldwatt. kJ* ae lahko zavarujeft za smrtnlne. razne poškodbe, operacije, proti bo leznl in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo Člane in Članice od 1« do 55. leta : otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavaruje« s lahko sa «250; $500: $1000: $1500 In $2000 posmrtni ne. V Mladinskem oddelku J5. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo razredu "A" all "B." Hesetai prispevek v mladinski oddelek Je sel nizek, samo 15c za razred "A" In 30c za razed "R" ln ostane stalen dasi zavarovalnina s vsakim dnem narašča, v V slučaju smrti otre ka savarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 ln zavarovane^ v razredu "B" se plača do $1QOOjOO posmrtnlne. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali |5.00 m teden. Aaesmen^^ primerno nizek. K. S. K. Jednota nadl Članstvu Mri najmodernejie veste UU rovanja. Člani ln Alanice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jlu rezervo IzplaCano v gotovini Nad 70 let stari člani ln članke so prosti vseh nadaljnlh as iti mentor. Jednota Ima avoj lasten M«t "Glasilo K. S. K. JMaote". ki lana ja enkrat na teden v slovenskem ln aRfjtffiem jaslkn ln katerega dt biva vsak Clan to članica.. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovanca) pr K. S. K. Jednod kot pravi materi vdov to sirot. ČV 4e alsl 9an al Sanica te mogoče to bogate podporne organizacije, potrudi as to pri stopi takoj. v vsaki alovenaki .naselbini v Združenih državah bi moralo bit drufitvo, spadajoče b k. s. k. Jednod. KjerkoU Se nimate draStva spadajočega k tej katoliki podporni organizaciji, ustanorlte ga; t* ba Je le (Mem ošeb v starosti od 16. do «5. leta. — Za nadaljna po Jasnila to navodil^ piiite na .glavnega tajnika: JOSIP 2AM0, m m. CapCSAGO STREET, JOLUST, ILUMOIf GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS a EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORKU IN OKOLICI ANTHONY SVET, (Unlicensed) V slučaju jarti se obrnite na na£ pogrebni zavod in Mr. Anthony Svet bo prišel k Vam in Vam dal navodila in cene v Vaše |»opolno zadovoljstvo. NEW YORK, N. f. BROOKLYN, H. V. i 455 W. 43 Bt. 219 Atlantic Ave.1 Prtaaovnik _ Circle 6-7393 MAto 4—9tll Važno za potovanje K4w Je mmmtmjtm pmtmwmU v atari fenj mU MM kaga lan. Je ntntsi. Ma Ja v vsek stvareh. VM aa*s Mga- ■ Mm skotaje Vam .......... 4M najkiljto pijMrti h M m 4» Ja Jaai.fc. . la Mint aa » Ml 9 nkil'mi «aa, MM pi ilsji sa psT—tmm iw^Jm^ paLui liste, vlzcje to spkh vsa, kar Js sa ^atevwje |i1ti»i t *mm, tm ter Js jtovaa, se mmjmamjim sinit. Medrtavljaal naj ae odtoSaJa 4» h^Jmi trenutka, kar |Hln M^d^MsJpFaaktogtaaa pavratoe davaljeele RE ENTiBY PERMIT, ntlte tarcj lakaj sa to—glsfaa neii bi agatarljm Vam, ea bosta poceni to adstea yrtmli SLOVENK PUBLISHING COMPANY < (Travel Bureaii) ; 2J6 West 1 filth Street New York, N. ¥. Denarne easaaasaaas pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KUR2U ▼ JDOOSLAVUO V ITALIJO Za S 2J6............ JMs. M0 Za $ 4»............Lir <100 . - itjOO............D4a. 100 ...................I4r »30 $isa............Die. m i 20 J0............ur «00 flLOB............Dta. W f tRMO............-ur 10OO runo............XMa. 1000 MU2.60............Lir 2000 |4iLO0............IHa. 1001 *l«7JSb ............Ur «00 up M OSHM SEDAJ PRIO MENJAJO fO NJufiDM QmtW * rODTR^Kf* SPftaMBMBl OORI AU TOO ' ie tapMh ulje ssrrtiiT M ««n| Mmte^ MM « taH ali , ar Izplačil^ v ameriilpli doUtr jih * «a UpMIfii 9*- OMMrela p^MM -J^ "V J^^tlpp fHtiP l^lpiUo v Mul^I' ivgjac ptt mwwG company ; "GfHstlkrala" vummmw* sesa IWn^ay, July 27, 19M ffHB LABQEST SLOVENE DAILY QJ U. * *. S3 II ill...... 1 1 Kratka Dnevna Zgodlw i| P^UL BOfl^ETAIN: BRZOJAVKA liv, da bi videj »beio vilo v .Tain ari ?u, kjer je živejia njegova d ružini ca. Tz oiFjrt .Said a so ^ridia jali do Hong Konga. Ko se je poslavljal od žene, jo je prosil, naj ran vedno pise, kako se počuiti •Marcel. Če mu je bolje, naj mu brzojavi < vseh podrobnostih. Hotfl j*' vedeti resnico za vsako »ceno. Hong Kong:. A' Hong Kong je priplul ponoči, ko sta bila brzojavni urad in konzulat zaprta; odpeljal se je na obalo ter blodil po ulicah do jutra. Ko «o is-lednjič odprli brzojavni urad, je dobil pri okencu kuverto z brzojavko: *4Bodi miren" — se j*- glasil h — počnti se imnogo (bolje. Marcel je rešen. Roba I i ne je kar norel od radosti. Njegova radost pa ni trajala dolgo. Nastal je strašen pre-akret. Nekaj dni pozneje 2t?. avgusta je prišlo do bitke. Kapitan Robeftfne je vzpodbujal vse k jnnastvu in saim se je polastil kitajske Ikorvote in topnima rke. Vzl ic t en m pa ni bil nan jen. Čez nekaj dni ga je poklical k sebi admiral Oou-berte. Brzojavka mu je prinesla odgovor ministrstva «a tiste, ki so bili odlikovani v bitki. — Robelitne, roko na srce. Postali ste freigatni kape ta 11.. Na krovu .so ga čakali ftast-niki. 0 njegovem odlikovanju se je bila hitro razširila vest. Vsi so prisrčno čestitali svojemu poveljnikiu. Sluga Noelic, dobrodn&ni Bretonec, je mahal p*e>d njim z dvema paroma zlatih trakov. Po čestitkah je odšel Robdline v svojo k&ibino. V njegovi odsotnosti sta bili prišli dve pismri. — Aih, I^erta, kolika sreča me je doletela — je šepetal ves radostmi in poljuibljRl oibe sliki. Poteta je pa vzel Bentino pišimo.« I^u-je .nefedo potrkal, j — Brzojavka, gospod povelj-jnžk. Vffi raztresen jo je odpeoa-ta. Ifor^ia castitke prijateljev. TV^a'po&tal je bled kot zid, are prijel glavo in čital na glas: * ' Marcel je zopet bolan, Izgub-l^i jp- Sodi pogumen." — Bože moj — je vtakliknil z groKnim glasom in oraabml ves obupan na posteljo. — Kaj se vajn je pripetilo, poveljnik f Ali ste bolni f Bil jfe sluga Noelic. PlriAe- HRribft Je ujela nbičet Mla&im; fantom, ki hočejo postati časnikarji, njihovi učitelji navajajo radi tale šolski zgled, kmj spada v list in feaj ne: Če pes ugrizne človeka, ni to nobeno važne* poročilo. Če bi pa kak človek u'gri-znil psa, je to seveda velika novica. Tako iboano toidi- mi rekli:Če ribič ujame ribo, ni to nič posebnega, razen za nerodnega ribiča, ki kja. takega le rektko doživi. Če na riba ujame ribiča, je to ne le novica, marveč velika senzacija. In ise je res tako zgodilo. Bilo j- bli-zu Hiigleškf^a n*e-steca l/vttlehampton. Angleži so zn»ani strastni in dobri ribiči. Tak je bil tudi Henrv Fra-ins, ki je na tirnek lovi) ribe. Kerlol je v čolnu in čakal, kda j bo ri'ba pograbila za njegovo vabo. Naenkrat je z'ačutil. ka-J ko je nekaj na vso moč potegnilo in streslo palico s trnkom. Riibiič je začel počasi vleči, da bi težki ,plen opravil do čoln« in vanj. Poznalo se je, da je plen ud sile težak. Fran i s je vlekel in vlekel ter se .^klanjal čez <"<>1 n. Tisti hip pa je riba nenadno z vso silo potngnila in Fran is je izgubil ravnotežje ter padel v vodo. Ko je pad ail v vodo, je se videl, kakor je pozneje sam pravil, ogromno črno pošast. Nato .pa je spustil palico in riba, ki j«« tako ujela ribiča, j<* odplavala. Franiisa pa sO.potmi drugi ribiči morali loviti. »la so ga srečno rešili v svoje Čolne. A D V ERI ISE ii. -I AS NARODA llllll|||||.tlllKllill|l|jakiillll|f|||i»||llliaiC|||.||||llill||||jl||ll>llllit;j|!lllllilf|||^ !ltilmHittiiillllUlt||.ji|!Ulifli||fij|ii^^ iiMiti^-^ntiHiii^^Uiiiuiii^^iuiiiHi'' ..................................* lt»iitnm»,ll>m»iiii»''Hne't'timit''''MtiiiiiH^UtiiiMti'1^!!^^^ Romani... Spisi... Povesti Don Kfbot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega »španskega pisatelja. To je satira na vi test vo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, tla že umira. "Don fcCihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. šaljivi slovenec (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkoča^nie iz vseh stanov — 292 strani.........60 NAUEŽNA N1KOLAJAVNA Spisal V. M. Ciar&iu. 112 strani. Ceom ......... Junak1 leva rnmaim hlodlju lo taVbjo dkosa team žlvljeuja. Yt|>eu]a}|ZI OlIlIlUHj". MASA l.n A, spisal Milan I'u^elJ. 1-J5 strani. - Ona v«x.................Br«i. ;........... -5* tCuligu VH-IIUV ilvauajšt POT^SO pišaielja Pu ja, ki je pi i Zli m I iliiSu dulchjSktifa kulti* kot le uittlfkilo. NAPKŽNA N1KOLUAVNA Spisal V. Al. tiarslu. 111' Blra!»I IVaa.....215 Junaki lejf.i romana ia iu ravaio temo življenja. Vzpenjajo ae kvišku, a sredi put a tmut^ajo. .NA l.M>fJ8liIM OIOKHi ....................................6»r NA KAZlJfMIH fOllH ........................................ KOVA hKOllKA, apiaal Ivan KOZIMaJN. ITtfa luua. 115 alrunl. Cena .................................... Kujigji vaelmje M misli, ki Bo ne ro«iile * veku * prvili lelili svatovne vojne". CESM1 V l'KO/1, splaai Chu. Baudelaire. 112 strani. Cena ......................................................** Verua slika |»estrega vellkuiueMnfK* ŠtV- I jen j a tn »poniinov nanj. PINOV1N8K1 OTOK. spiaal Aaatole Franrr 982 slraut. Cena ..........................-............................ -P* To je Mttira na franeoake pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je alavnl franco-Bkt pisatelj najbolj drxen In bresottzlren v svoji aabavljlol. PLAT Z1 ONA. spisal Lronld Andrejev. 131 Mt. Cena .4« Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga 5e dve; ' 'Misel ▼ megli" in "Brezdno", PARIŠKI ZLATAJt ................................................. POŽKiALEC ............................................................ POSLEDNJI MOHLKANEC ...................................Me PATRI A (poveet lz Inke zcodovlue) ...................Si* POVESTI IN SIJKK, aplttl Hm ver Mefike. — 7» strani. Cena ...:________________________ ___________ M Knjiga vsebnje tri povesti na Sega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove mlsU so globoke In mebke. Posebno fenske so vnete za njegova dela. ^ PRAVLJICE. »pisal ti. Majar. Izbrani It prostega naroda. Ceua ...................^ PBAPRKCANOVE ZCiODBE ................................ jlfta PRIGOllRKClfiBRLICK MAJE, trd. m ....*.------- L—* PRVIČ MED INDIJANCI. Povest lasa čaaa odkritja Amerike. Cena .........................JU REVOLUCIJA NA PORTDQAIWKKM -........ RDEtA IN BELA VRTNICA ..............................- PTICE SELIVKE. Rablndranat Tagare. Trda ves. 84 strani. Cena ......... ...............-..............•••••• 56 Prgeovorl, eseji In vlaU slavnega indijske-® ga pisatelja. Student naj bo. — naS vsakdanji KRUH. spisal F. K. Finigar. 88 strani. Cen M NsB mojsterakl pripovednik nam nndi v tab dveb sv o jib deUb obilo dnfievnega n*itka. PRAVLJICE. KoButnlk, II. *vezek. Cena ______ .78 PRAVLJICE. B. Mayer. Cena ...... ........ turki pred dunajem ...........................— 88c TATIČ. spisal France Bevk. Trda vei. 88 Jtr. , fmm & i NaS Izboren primorski pisatelj nam daje ▼ tej knjigi dve povesti, ki Jib je posv;:" -»i^l materi. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, veliia i fr il o I o PvaS Q Im-Ji rvn Pano Q P*5 — Bože moj — je vaklitaul z prrognim glasom in omahnil ves obupan na postajo. — Kaj se raon je pripetilo, poveljnik ? Ali ete bolna f . _ Bil ukLgEL Noelic. ftiAfi-l 2.1.6 WEST i&h STREET ytilTATOK. romuii, spisal Janko Kersnik. strani. Cena $1.00 Kersnik je imleg JnrOi^a ua& najbolj polju den pisatelj. Vef1 del, ki jih Jurčič vsled bolezni in hmrtl ni mogel zavrniti, je Kerunlk uspešno d.ivriil. "Agitator" »hhI »iug.t- va nnjbnljSa dela. ANDREJ HOFER ................................................... tlELE NOCl. MALI JUNAK, spisal F. M. Do- Ktojevski. 152 strani. Cena .................................*HI Kratke i*ovestl lz življenjepis pisatelja. To so prva knjlievna dela ravnega rtmitega ro- nuiKi|ilKa. BEAT1N DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakov«. — 184 strani. Cena ........................................... Poleg Pavline Pajkov« je l.ulza Pesjakov a takorekod edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski knji-ievnosti. Njeni »plsl ra*"devaJo ftitei'o 4en-»ko dufio. BELGRAJSKI BISER --------------------------------------------*** BOJ IN ZMAGA ....................................................... CVET1NA BORDt* RAJSKA ....................................45< CVETKE (pravljice za stare In mlade)................30« DEDEK JE PRAVIL (prtfvftjtee) ------------------------48« DEKLE ELIZA, spisal Edasend de Coneoort. 112 ' strani. Cena ................................—................. .8« Concourtova dela so polna fines In zanimivosti. zla h ti v risanju značajev, £ljib nekateri so mojstrsko |>odanl In ima £lov»k med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo araj njega In kramljajo i njim. DEVICA ORLEANSKA ............................................68e DVE SLIKI, spisal K saver Me6ko. 103 strani. Cena .M Dve strici enega nafilb najboljfilb pisateljev vseboje ta knjiga. "Njiva" in 4'Starka". Obe sta moj8tersko stavrSeni, kot jlb more zavrniti edlnole nsfi ne£no-čnte?i Mefiko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA--------tte WA MAVOLO ......................................................88e GOSPOD F1UDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mll-einskl, veselomodre humoreske, 72 strani M KMEČKI PUNT. spisal Ank. dems .....** Zgodovina naflega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSfiakl. — "Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal alavni hrvatski pisatelj &enoa. Krasen man bo slebernl s nžltkom prečita1. KRALJEVIČ IN BERAČ .....................................88e KRVNA OSVETA (povest is abraRdb gara) — 88« LA BOHE ME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...88 Knjiga opisuje £1 vljenje umetnikov v Part-Knjlga te »vetovno znano del«,. LISTKL (Ks Mefiko144 strsnl ............ .78 UAU KLATEŽ (spisal Mark Tvpdn) ----------------78« MALI L0RD. spisala Frances Bodges— Borne**. m strani. Osma ....--------------.......-------- M Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odUndnega čndaka. Deček je plod amerifte vagoje. ki ne pozna raltk mad bogatini ln re*e#l. peč pa sna razlikovati le med dobrim Cen JI Stirl zanimive črtlee nafiega prlsnaaega pl-sateUa. * MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 118 Umi KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakeb Ale-Ševec. TRI knjige po 158. 188 in 114 strani. Cena _______ .88 vsak zvezek. Vsi trije........U Pisatelj nam v teb treb knjigah opisuje usodo ln življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-81 poslali v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter sdaj lažje, zdaj težje, lesel od lole do Bole ter s! slednjič priboril t življenju mesto, po katerem Je stremel. SnjU» «o pisane živahno^ Ob čitaniu se bo moral-čita* 1 telj večkrat od srca nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal ^ Jules Yerne. 88 atranL Cena ....................... ji Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel ! tako IIto dom tajijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi «o se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfere Itd. Igralec Spisal f. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogore načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot" Spisa] F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 MARKO SEN JAN IN. SLOVENSKI ROBINSON ... 75« MATERINA 2KTEV. 240 strani, (run ................«0 Zauinilvn |m»vh»i U ilaliubtlnskejfti člvt]*-nja MLADLtI SKCKM (par krasnih trtie pisatelja Me&k*> ......................-................................ MILIJONAR bKK/. DENARJA, j^iiaal C. 1*101-Upa Ofipenbeim. 02 strani. Ceua ................ J>o skrajnosti napet roman \z modernega življfuja. tt|t[ieuUelm Je ^nani nugleikt ro-anopise«- (xi'/nan |m> eelem i«elu. MIMO ŽiVIDENJA. C «^ :«an Cankar. str. Cena .«8 MED I* ADA (Ml IN ZD KAVNIH I Spisal Janko KaP. 11» strani. Ceua....... .00 AlOŽJe. *pt&al Kmerseu Hugh, tiH) strani. CenalM Zanlmivu delu. ki bu ugajalo vsakemu čtia-telju. FreviH.1 ura v ui«"1 ne zaostaja za orlgl-ubI»ui. MKT VI tiOKTAČ .....................................................SA« sel irvu je »bil JoHatko volneno bluzo, na 'fcateri ao se lesketali trije zlati in dm srebrna tra-ikova. jloibeLine se ^e otwrnid npoanoio se mu je, ele solze šo težko padale i na now trakove. Ko je mornariški poročniki Henri ftobeline zv^tel. da jej pc?lajia njegovta ladja "Franci« Garni er" na Kitajsiro, ^jejr so .elinp si jk er je imel MWial paša »vojo poletno ln zin>ico letoviško rezidenco. ki jo bila pos4ala očarljiv zimski in poletni raj na o-bali S red (xwra ^k eega morja. Mornariški kapitan je upal, da se »bo počutil dirjeek bolje ta v vročem podtieibju. kjer rasto pomaranče in pakne. Komaj si je pa deček nekoliko opomogel, je jel hirat i tako, da se mati bala. dfi ne ho nič z njim. Tri dni pred odhodom ladje je od-šln gospa RoIk linova v I ^gBEgEgss VA2NO ZA NAROČNIKE | ) Poleg naslova je reevUtno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva il ( itfTiJJui pomen« nenee. druga dan In tratja pa .leto. Da nam prlbra- // ) ntfe nepotrebnega dela In ntnikor, V a« prrwrlroo, da eku&ate naroCul- \l V no pravofepoo porarnati. Pošljite naročnino naravnost nam alt jo /f / pa plačajte na Ken-a zastopniku w VaSem kraju ail pa kateremu Upne4 \\ V caarnpnlknv, knjili Imena so tiskana z MdW črkami, ker eo npra< l- f/ / čenl obiskali luu; druse naselbine, kjer je kaj naiUh rojakov naae- jj \\ ijenib. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo za plačano naročnino, (l I pristanišče pogledat, kje bo apel njen mož svoj dooi v ozki kabini, kjer si bo sam streiged ali o morda bolezen prkklenila na poisteljo. Imela je aJo slutnjo, ah — klako uboge oo mornariške žene! UiVr-dila je bodoči dom svojega moža tako skrbno, kakor 7*1 a to samo doibra žena. - Na steno je ob sita svojo -^liko in sliko svojega «siinč«ka, ki naj tni ifbog-e-mn izgnancu nadomestili iz ,gublj«ni doin. Neke^ti večera, ko se j^ vračala z Marcelom domov, je morala pristali. Peljala se je z dad ji co. Pihal je lahen veter. •Ijadjica je plula liki galeib. Pristali 90. N« morje je padala gosta ri*egla. Gosj>a Rotoe-linova je zavnla Marcela v šal, tochft deiček je yrgel šal proč, igral se je z mornarji, stoječimi na krovu in si domišljal, da je sam monmvr. Ka r ga je stregla mrzJion. Dru^i dan ni mogel vstati, ker ga je dušil ka-selj. Oce. in majti v>o noč niata zatfsniha oči. — Gospod doktor, prosim vas, ali ga morete i^lečiiti ? —! ZdravmJk je odgovoril "da,Mj 1 toda roditelja sta slutila, da je (bolezen nevarna. Marcel je bil tzelo rvslatbel. Oče in mati sta , se vsak hip ozina-la na svojega • ljubi jf nca, šepetala sta mu rt- i7.n0 besede in -i na vse nači-! ne prizaldevaka olajšati mu trp-| U^njo. I — X torek odpotujemo — je dejal Robeline. Berta je krik-nila: V torek hoče£ mipoto-1 vati 1 Ne odpotuj, Henrik! No-ičem tega! Bolbrline je stopil l ven. da "bi vpitoiial, kdaj bo treba odprttovati. Saj vendar ni mogel zapustiti ladje, saj je bil kapitan, poveljeval je na nji. Tn če ^i »ne storil svoje dol znosi i,'bi i zglobi I čin. Ko «se je vrnil domov, je slikal še hf-sede malega Marcela. — ^Očtka. «i,li rni-^rkrlm-^^i kitajskega plomioa - "Ije Francis O-aniier^" jf kraaJu ojaipn^tila obnlo. Kapitan se je še zadnjič ozrl na za- OBIO: ' ' fiarberton, XKhi Cleveland, Anton Bobe k C|m. JKnr-lin^r. 4»cob Rejnik. Joh- šupmk Olr^rO, Anton Nagoae A-orain. Louiš ^alant, JTohn ^on^t Tounffstown. Anton KI k »14 OREGON: ...... Oregon City. J. Koblar pknnsjflvani^: J^bn Jevjnl^r Jproufmon, Anton Ipavec ^oneiuaugb.V. Bmover Greensbnrs. ^rank Kovak iohnztoar n, fif" ! ^Cdway, Jouii jp&at turtle crink/fi. flrffflil Weat Newton, J6eephrJovan .. .. ,, ^ 8rfrlny, J rrt> gggM^r Dia mond v 11 le. Joe RoliT^" pd Uam'^'aMM fijiMiilt *—«- I I lT'~ — • ''V-F-:?. 1 ^^ CALIFORNIA; ^^ Ban Francifro. tf&fi if ^Vr COLORADO: Pueblo. Peter Cnllg, A. MaftU Waiaenbnrg, M. J. Rajrafc " *•"*' *t v v.-: 4 a INDIANA: Indiana poli«, Fr. Tnuni" ILLINOIS: Chicago, f Revpi <***«' f fiflPf 'S^otaf^ WART LAND: If* Detroit, Jj. jplpnjitr ' (3ilaMn,Tnak GonAe, J. jjku'^ Ely, t SP^ ' ^ " Eveletii^ Lonla^ouie ..Gilbert, tinta gNf VBBSAMU: Omafaa, P. BroAtrtek IfllKlV V/*MBtBT * JffijpinF avlliip^« , Slovenic Publishing Company 121(5 WEST Ifci STREET _ . NEW YORK. N. Y. ■ - ~ •BE Wednesday, July 27, 1938 QBGEOT SLOVE** DAILY IN tM. iwiiittim^siiiiiiiiiiiiiiii^^ ZAVRZENA STOTIC PREKO OCEANA MMMI IZ 2IVUERJA ZA "6LASNAHODA" PRIREDIL: I.N. Š 8 _ Rudolf Strnser je v svoji privatni pisarni. Stoji pri oknu in fried a, zatopljen v misli, dolgo časa na pristanišče, ki se razprostira pod oknom. Slednjič1 pa »pregleda pošto. Ramn privatnih pisem so mu njegovi uradniki predložili samo najvažnejša pisma, glede katerih je moral sam odločiti. Vse drago so rešili njegovi uradniki. V vscih stvareh pa je bila njegova desna roka ravnatelj Herman Falkner. Rudolf Stra<*ser pregleda pi«rrta, na nje kratke opazke, ali pa na posebni list paipirja. Nato pa drži v rokah pismo z italijansko znamko. Pisavo pozna: pismo je pisal njegov bratranec Rgon Strasser. ki je že dolgo let živel v Italiji. Pismo visokopoteznega bratranca ga le malo zanima, in položi ga vstran in hoče najprej rešiti važnejše zadeve. Ko to izvrši, pozvoni uradniškemu slugi, ki odnese pisana prvemu ravnatelju, ki je imel zelo odgovorno službo, torta je vžival popolno zaupanje svojega gospodarja, in je bil v trgovskem svetil zelo odlična osefbnos»t. Šele sedaj odpre Strasser pismo svojega bratranca. O njem je le rakdokdaj kaj slišal in ga že več let ni videl. Egon dtraser je bil že tudi nekaj let poročen z neko itallijansko ari-«tokratko, til je zelo 'bogat in je živel s svojo ženo visoko. Po zgodnji smrti «vojsh stari£ev je postal dedič milijonskega premoženja in je vedno smatral za svoj poglavitni poklic to premoženje izdati, ne da bi kdaj imel veselje in voljo, da bi *e kdaj posvetil kakemu resnemu poslu, da bi tako, četudi ne povečaj, pa saj obdržal svoje premoženje. Mnogo je potoval po vseh državah, ne da bi od tega imel kake koristi i«n se je nekako pred desetimi leti poročil z lepo, toda popolnoma revno markreo Katarino Oonsistelli v Rimu. kjer je zelo rad živel. RudoVfa Strasserja je tedaj 'bratranec povabil na žem i tavanje in je bil todi navzoč. Poroka je "bila obhajana z velikim sijajem. Rudolf je mlademu paru dal knežji dar, je lepo markitzo dostojno občudoval, pa je bil navzlic temu zelo vesel, da ni bil mesto ženina, ne zato, ker je tedaj svojo prostost še nad vse 'ljubil, temveč predvsem zaradi tega, ker se mu je zdelo, da ima lepa nevesta več ognja in živahnosti, kot pa je mogel pri svojem značaju prenesti. Tudi mu ne (bi bilo všeč, ako bi bila njegova žena, da je hotela, da jo vsi mazivlja-jo "markizo", četudi je bila samo gospa Strasser. Rudolf je imel v sebi nek družabni .ponos in je zameril svojemu bratrancu, da pri svoji ženi ni uveljavil tega ponosa. In Rudolf, ki je ibil vwgojen v takih načelih in ki je po svojem očetu podedoval voljo po delu, ni mogel razumeti dveh stvari: Kako more njegov bratranec brez rednega dela izhajati in kako more, ker se je njegovo veki ko premoženje že zelo skrčilo, še dalje z obrestmi od svojega preostalega pre-' možen ja voditi razkošno življenje. Da je bila njegova žena1 revna, mu je Egon >&m poveda.1. Povedal mn je, da mu je je prinesla v zakon samo star grad družine Consistelli, ki pa , je v takem stanju, da ga ni mogoče smatrati za doto. Na gradu sploh tudi nista nameravala živeti. Rekel mu je, da bosta stanovala v neki stari rimski palači, katero je "poceni" kupil in jo nanovo opremil. Mogoče se bosta kdaj z avtomo-bilom preljala na grad, da si ga ogleda ta. Toda to ni prav nič važno. Grad se nahaja tudi v Apeninskih gorah, nekaj ur od Florence in je preveč samoten, da bi mogla misliti na to, da bi v njem stanovala. Rudolf se tedaj ni mogel obdržati, da svojega bratranca no bi posvaril. Prigovarjal mu je, da enkrat svoje finance, o katerih pravem stanju ni imel niti najmanjšega pojma, natančno pregleda in da svoje dohodke in izdatke izravna. ' Egoti Stnaaser pa se mu je smejal, rekoč, da ni ti^oveo in da si ne bo nikdar s trgovskimi vprašanji preganjal svoje do ) bre volje. Dokler sta z ženo mlada, bosta vživala življenje; za varčevanje in omejevanje je še pozneje dovolj časa, ko ne bosta mogka več vži vati. Med tam je Rudolf Strasser samo skomignil z ramiem in ni o tem več govoril. Proti pričakovanju pa je bil zakon njegovega bratranca « ■a videz popolnoma srečen. Rudolf je včasih prejel od bratranca vesela poročila s potovanja, o zabavah in raznih sve-eanostih. Vsakrkrat pa mu je pisal, da ga "markiza" po- • W k Rodolfo™ Poroki je iprfišlo prisrčno poro&io voščilo a Egipta, kjer sta se ravno nahaijala "na oddihu." L*to pred Da^naridiim rojstvom mu je E5gon Strasser naznanil rojstvo svoje bčenke, ki so jo krstili na Eleno,, markiza pa je lastnoročno napisala na vizitko, da je Elena sladki angelček. Na vizitki je bil napis: ISignora Cater:;;- «trasser, markiza Oonsistelli. Na naslov markiza je polagala še ve aaposlem, v Rimu pa sploh m mogoče priti do saipe. Sedaj — čudil se fooe — smo se pral seKli na grad. Ta grad je »bolj podoben razvalini, kot pa gradu in sedežu stare družine, ki je, kot pravi moja žena, med' najstarejšimi v Italiri. Mogoče pa je gifcd ravno zaradi tega Is nekoliko v slabem stanju. Bilo pa je tudi potrebno, da smo se tukaj nastanili, kajti n-ide finance je treba nujno varovati. Sam v resnici ne vem, kfcko eni je moje premoienje «letek> skozi roke, nikdar nisem nrisltt, da ga bo kdaj konec, . . OHdfe prihodnjič.) Največji parnik na svetu ;Normandie" se podaja iz New Yorka ves okrašen na svojo stoto vožnjo preko oceana. REVEŽ NAVZLIC BOGASTVU. Na neki1 klopi javnega vrta v Ribeju na Jutlaridu »o opazovali moža, ki je govoril sam s seboj, in to ga -imatnali sprva rta, natrkanega. Pozneje je umolknil in ker s;* ni ganil, so pozvali policijo, ki ga ji- dala prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ni pijan, temveč da je od gladu omedlel. Ko so ga spravljali v posteljo je padlo iz njegovih žepov mnogo danskih in ameriških bankovcev, ki so predstavljaj i visoko vsoto. Ugotovili so, da -gre za nekidanjega "Američanaki je bil nekoč adšeS i\ned iskalce, zlata, si pridobil veliko imetje in se vrnil potem domov. V domačem kraju je potem v ra-zmadl? bajti živel skepuško in bedno življenje, tako da ni niirče slutil v njem bogataša. p DVE GLAVI, STIKI ROKE, ENO TRUPLO, DVE NOGI. V Moskvi je neka žena povila dve deklici, ki sta prišli skupaj zraščeni na svet. Imata dve glavi, in štiri roke, toda samio eno truplo in dve nogi. Otroka porabita hrane za dva človeka v tej starosti. V ostalem je telesna teža dvojčic neznatna. Dekleti spita navaždno ob -istem času. včasih pa tudi ena spi, med tem ko druga bdi. Zdravniki pričakujejo interesarttnih odkritij, ki jih bo pokazala preiskava z Roei ltgeno v in i i žaifci. Doslej še no vedo. katere, organe imata deklici dvojne Ln katere enotne. VSE PARNIKE tn LINIJE ki so važne za Slovence za si« f a: SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18U» SC. New York. N. V. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" ZVESTI KONJ. Iz Rotheburga v Nemčiji poročajo zgodbo, ki kaže zvestobo nekega konja.. V okolici tega mesta je delal konj. ki je pripadal nekemu trgovcu s konji in 'ki so ga bili prepustili nfikenifu mlinarju za pomoč. Med vrečami moke se je žival počutila očitno prav dobro in in prav nič ji ni pri j al o, 'ko so jo prdali -nekemu kmetu v 15 kilmetrov oddaljenem kra.iu. Vrla žival je morala sicer tja. toda čeiz nekoliko dni je podrla vrata v lilevu in pritekla naravnost k mlinu. Tam so konja TflaislediTije jutro navali na KRETATsJE PARNiKOV SHIPPING NEW/i 28. joUja: lie -I-* France » Havre 30. julija: Vulcan i u ▼ Trst 3.avgus-ta: Hansa v Hamburg Aquitanla v Cherbourg Normandie v Havre 5. avgusta: Statend&m v Boulogne ..Bremen v Bremen 6. avgusta: Conte di Savoia v Genoa 10. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 11. avgusta: . Cbamplain Havre 12. avgusta : Europa v Bremen 13. avgusta: Saturnia v Trst 16. avgusta: Xieuw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta: Normandie v Havre Aquitanla v Cherbourg Hamburg v Hamburg 20. avgusta : Rex v Genoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne , 23. avgusta: Bremen v Bremen 24. avgusta: Pa ris v Ha v.~e Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta : Roma v Genoa 30. avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre 31. avgusta: Aqultania v Cherbourg Normandie v Havre dvorišču. Za niegovo zvestobo mu dali pošteno porcijo ovsa, potem je ipa prišel žalosrt-ini zaključek: prispel je kmet. ki je bil k up H in konj je moral ž njim oditi nazaj. V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI te potujete na ekspresnih pmrnikih: BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerfaaven zajam^i udobno potovanje do Ljubljane Ali potujte s priljubljenimi eksprea. parnik i: COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK 1 zborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Stroltovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vpraSnjte lokalnega agenta alt 57 Broadway New York. N. Y. HAMBURG-AMERICAN LIHE NORTH GERMAN LLOYD V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK Razne vesti. Coctail party v domu elegantne Parižajike je prinesla te dni (gostom veliko presenečenje. Odvedli so jiii v dvoFdr zalito z ja&no rdečkasto svetlobo. Učineik je bil presenetljiv. Začudeni mo&ki so zatrje-jvali, da >o se jim zdele ženske naenkrat za celih 10 let ndaj-še, ta'ko je ne aneJika svetloba izprernvfliila poteze njihovih obrazov. Domača aafbava je postaia naenkrat živahaiejša. Domislek podjetne dame je do-j segel velik uspeh. j Vpliv barv na človeka je dobro znan. Vijoličasta svetloba •defla oloviekjai melanholičnega., žolta pa nervoznega; in razburljivega. Učenjaiki so delali poskuse. Ljudi, ki so se skupaj zabavali, so cidvedli najprej v rtobo z moflro sveti oibo, potem pa z rdeoo. V modri je bila zabava mirnejša,, v rdeči pa imtnogo burnejša. 18. stoletje se je posebno navduševalo za modra okna, k«r so poind rjeva-la 'živce in posipeše.vala'življenjske moči. Dejstvo je, da neika-tera semena, ki potrebujejo ob normalni solnčni svetlobi te«den dni, rte vsdklijejo, napravijo to delo ipoid mfodrim steklom v dveh dneh ali pa še prej. Bela barva, ki je v Evropi znaik radosti — saj se je bela neverstin« obleka ohranila vzlic vsem modnim novotarijam skozi stoletja — je na Kitajskem barora žalosti. Tudi v malenkostih se je treiba ozirati na ta važni psihološki učine tem se lahko prepričamo pri opremi stanovanj, ker ttajamo vedno bolj prednost oranžnim in roza odtenkom, dočtm pravimo o modri barvi, da je hladna. Ženske, ki dajejo (prednost modri barvi, so večinoma mirnega značaja. SOLNČNE PEGE IN VOJNA. Vpliv solnca na zemljo je znan pač vsakomur, prav tako pa tudi vipliv solnčnish peg, o-groimnidi vrtincev v tdkoči in pliniski masi, kjer nastajajo orjaški lijaki, kamor bi šlo 10 do 12 zemeljskih obel. Znsne so tudi taiko zvane protuberance, plameoii, švigajoči na tisoče kilometrov daleč in dvigajoči se nalik orjaškim bodicam iiz solnčne površine. Solnčnej pege i n protul>erance se nepre-, stan o menjavajo. Vsakih 11 tat dosežejo maksimum, v petih letih in pol naraščajo po številu in velikosti, ipotem pa sleda Sest let in pol. ko polagoma pojemajo. Pege in izžarevanje postajajo redkejše, začno zopet naraščati. Francoski učenjak Pierre Rousseau opozarja- na to, da gredo viski sol none aktivnosti >*poredno z vojnimi dogodki. V zadnjih 70 letih je bilo leta 1870 in 1917 nafjintenzivenejše delovanje solnčne površine. Manj izra