OVENSKE
V
VETA
NARODNE PODPORNE »JEDNOTE
Ur»4aiAkiia uprtviiikt pro •Uri: SS0T H Lawadal« av.
Offlo* of pubUcaUoa:
M87 So. Utidil« in. Tvlapkoa«: Lavradal« 4M5.

LETO-YEARXm. J> f.00. S^TSSff^Tg ŽT^c^VJ^TtSg ChicafO, UL, pondoljek, 6. decembra (Dec. 6th) 1920.
PublUh.d ud dUtribuCd
S«k»«Hptfe» liOO YMriy.
STEV.—NUMBER 285.
(No. 14«) »tt.rfa. l^fiUAa«! OsSakar t, lil?, — ta» »t tU P—t OHIae al Ckšaa—. llllaato. far —IliBg at »padal vate al »satoma
af tka ^NtUart, A« S« Šarlatan. PMIHMIW G*mkI>
BOJ proti delavskim organizacijam,
PODJETNIKI IMAJO SVOJE AGITATORJE NA DELU.
podpihovanje in ščnvanje se vrši od oceana do ooeana.
Ohicago, 111. — Podjetniki imajo svoje agitatorje od oceana do occana na delu, ki ščujejo in podpihujejo podjetnike na boj proti utrokovnim organizacijam.
V interesu podjetnikov, ki bi najrajše v eni noči razdrli vse delavske organizacije, potuje okoli E. J. McCone, ravnatelj lista "Buffalo Čommercial" in gobez-da svoj mali govor proti zaprti delavnici, ki so ga delavski listi že priobčili v maju. Zdi se, da se ta podjetniški agitator ni prav nič naučil v teh meacih, vsekakor je pa dokaz, da je zelo reven na argumentih za stvar, ki jo zagovarja. Tudi zdaj ponuja Se vedno tisoč dolarjev nagrade tistemu, ki pokaže časnik, izvzeti so le Štirje dnevniki, ki se tiskajo v odprti tiskarni, kateri zagovarja odprto delavnico od leta 1917 prvega julija. V svoji govoranci je dejal, da je dnevno čaaopiaje pod kontrolo "Ameriške postopaške zveze" "Mednarodne tipografične unije." Mesto beaede delavske je rabil ta podjetnifiki gobezdiač besedo "poatopaSke", da tako žali vse organizirano dclavatvo.
Podjetniki pa ravno tako vemo poslušajo gobezdanje tega Človeka kot v maju, /ko ae je prvikrat pokazal v Chieagu.
Zdaj je zopet govoril pred podjetniško organizacijo "Ilttnoia
| AMERIČANI IMAJO TAKSNO VLADO KAKR6N0 ZASLUŽIJO 1
14 Neki gospodje ao naročili mi-ljon steklenic šampanca iz Evrope v "medicinske s vrhe". Kdo so gospodje, ki so tako bolni, da morajo izpiti miljon steklenic šampanca t Vsakdo Ve, da je "medicinska svrha" šala. Nekateri Američani so tako bogati, da imajo vse, kar 8i požele brez ozira na postave. In zato bodo imeli šam-panecl Ni jc dežele na avetu izven Azije, ki bi trpela takšno dia-kriniinacijo: prohibicijo za reveže in milijon ateklcnie šampanca v medicinaki namen" za bogatine. Toda ne razburjajmo ael Ljud-( stvo ima takšno vlado kakršno zasluži. Ako bi ameriško ljudstvo imelo vsaj toliko korajže kakor navadna miš, bi imelo drugačno vlado! — Arthur Brisbane.
Njegovo predavanje pokanje, kako so farmarji postali žrtev finančne oligarhije.
ksr je bila
cija:
"Člani Illinoia Manufacturers' Association, zbrani tukaj, sklenejo, da priporočajo in odobravajo v smislu tega zborovanja princip odprte delavnice, da to društvo moralno podpira VBakega člana ali pa vae člane avojcga društva in vsako občino te države, ki želi praktično izvesti princip odprte delavnice."
Tc beaede ao tako jasne, da lahko vsak delavec razume, da ni prazen strah, ako ae danea govori, da ho podjetniki pričeli na celi črti 7. bojem proti delavskim stro kovnim organizacijam. So pa še drugi dokazi, ki govore ravno tako jasno, da ao podjetniki pričeli a lk)jem za odprto delavnico in da skušajo za vaako ceno razliti delavske strokovne organizacije. Tako na pr. v Cincfeinatiju trgovska zbornica razposlala pisma. ki podžigajo podjetnike V boju proti delavakim organizaci jam. Taki glaaovi prihajajo iz Nevvarka, N. J., Louiavilla, Ky., (juincyja, Ul., Philadelpijc, Pa. 1'ittsburgha, Pa., in Molina, 111. Nadalje v svoji agitaciji ao pa šli podjetniki v Indianapoliau, ki so izrekli, da jc zaprta delavnica ne krnčanaka in neameriška napra va Za te gospode bi bilo zelo pri poročljivo, da bi jim kdo prečita sedem glavnih grehov in ameri hko l%javo neodvisnosti, pa bi mo-Koče spoznali, da ao sami nekr-šcansld in neameriški.
I'od jetniki ae v^ tem boju poslužujejo raznih in tudi najbolj uma /-a ni h sredstev. Znižujejo delavni ' n* odpuščajo delavec, ali jim pa "trgajo meado. med tem ko drugi »»pet [ * »daljin je jo delavni čas.
I'od jetniki ae dobro zavedajo, je delavska atrokovna organi >«<•ijit delavcem Mit, ki ji« aluži obrambo in napad, in zatrga-•l'lj m. trudijo, da uničijo delav strokovne organizaciji* in jih •"■"pajo njih obrambnega sred »>>\a.
^'e se delavci tako zavedajo, koliko važnosti je sanje delavaka •»tr<,kovna organizacija, kot pod J* tniki. tedaj ta boj prav zanealji w» konča a porazom sa podjet aike.
V
razvozljanje finančnega vprašanja:
TEM ZANIMIVEM PREDMETU JE PREDAVAL LELAND 0LD8.
Ohicago, 111. — Lcland Olds, načelnik departmenta za raziaka-vanje železniških organizacij, je predaval v "Fabianovem klubu" o predmetu " razvozijanje fhiauč-nega vprašanja". Predavanje je tako zanimivo in poduČno za de-avce in farmarje, da prinašamo del njegovega govora t
na reki je mir, mir kakor v grobo.
Edino mamenje "vojne" so etra-šne d Annunaijeve frase.
PARLAMENTARNA KOMISIJA SE POOAJA ZA MIR.
Trst, 5. dec. — Ribiški čolni v Kvarnerskem zalivu 80 edino znamenje življenja v reških vodah, kjer se teoretično vrši vojna med Italijo in d 'Annunzijem. V vsem okolišu Reke vlada grobni mir.
Trat, 4. dec. — D'Annunzijcva napoved vojne Italiji ni do daiJes prinesla ničeaar drugega kot gno-bno tišino. Koška vlada ni izdala nikakršnega poročila o poteku vojne. Blokada Reke ae nadaljuje. Kdino vidno znamenje, da med d'Annunzijem in Italijo ni vae* v redu, ao d'Anuunsijcve strašne izjave, 8 katerimi bombardlrs Rim vaako uro.
Rim, 5. dec. — Italijanska zbornica je imenovala posebno komisijo, v kateri so zastopane vse parlamentarne stranke in katera ima nalogo, da takoj poaeti Reko in prepriča peanika-lajtnanta, da jc za Italijo in zanj najboljše, če sprejme rapalsko pogodbo in preneha z izzivanjem.
V rimskih političnih krogih tipajo, da bo * vojna" z Reko končna v par dneh brez kapljice krvi.
Trat, 5. dec. — Vojaška patrulja italijanakc regularno armade je pretrgala zvezo med Reko in otokoma Krkom in Rabom v Kvarnerskem zalivu. Iz tega aledi, da ao d'Annunzljevi legijonarji na otokoma izolirani. General Ca-viglia je blokiral Reko od va<&
SOOIAUL8TI0NA VLADA V DA VENPORTU. IA., JE DALA ZAPRETI ŽELEZ. MAONATE.
*
Davenport, lowa. — Tukajšnja oestnošclezniška družba je omejila število električn|h vosov, kar jo proti pogodbi s mestom. Mostna vlada, ki je soclallatlčna, je takoj velela aretirati prcdaednika, glavnega upravitelja in nekatere druge uradnike družbe. Policiatl ao vrgli aretIranec v policijski vos In jih odpeljali prod sodnika, kateri je obsodil vsakega na ato dolarjev globe.
IRSKA PROSI ZA MIR.
Dublin, 0. deo. -bllčanaka vlada je
glijo sa mir.
- Iraka repu-naprosila An-
KONSTANTIN ZOPET KRALJ.
Atene, 5. dee. — Pri današnjem plebiscitu so Orid s veliko vedi-no glasovali, da m bivši kralj Konštantln zopet vrne na prestol.
državne železnice v mehiki,
MINILO JI SEDEM LET, OD-KAR SO BILI ŽELEZNICE PODRŽAVLJENI.
Nacionalizacija je v tem času postavila lelesnioa na dobro gospodarsko podlago kljub vsem oviram.
Ohioago, IU. i— Mehiško železnice ao bile naeljoualiairaiie pred sedem leti. V tem času se bila is-ršoua ua Žclpmi
t*-	w ^	t	I	^ *	—' - —~ —-——	-	-- v sv* v * 414 ua 9* i i u v	*
»"fkmftie' ilu«*jP|W*ll. Ali jstranl; (TAjmundjeve ladje pospravila, ki so stala lepe vsote do-
prejeta tale rezolu-
jsnke posodijo sedem do deset- vajo v pristanišču in se ne upajo
BAVDITJ1 SO PRIVEZALI | ŽRTEV NAt VRATA ŽELEZNIŠKEGA VOZA.
krat toliko denarja, ko ga je vlo- na odprto morje. Na Reki je mir. tanega v njih. Navadno so imele R«čani ae menda ne zmenijo do-do pet in dvajset odstotkov na | »ti, kaj počenja peanikova vlada, rokah od avojih obveznoatl. Po federalnem rezervnem zakonu, je sila vaota na roki znižana na petnajst odatotkov. Koliko velikih bank je stvar aranžiralo tako, da
so imele na roki aamo aedem in i BttffWo> jf# y. _ Robert Kaz-
pol odatotkov.	merja is Clevelanda so rešili ne-
Kako je to mogoče, da banka prijt,tne porfeij«, ko ac je prepe-lahko posodi sedem do desetkrat L^ ve( ko mi|je povezan k toliko kot znašajo vloge vlaga L^j^ vrat ckapreanega voza. toljev! To ae lahko Izvrši, ker je Ro ^ b|, njften ^ izpovedal, da bil iznajden kreditni aiatem in ker I ^ ^ b^ditjo oropali za banke kontrolirajo sistem. Po M-Ln2 in privezali k vratom z nje-stemu naše blazne finance je kre- ^ovim roi)W.m |n ovratnico. V dit silno napihnjen. To P<'*n( »J. lwta mu porinili cunjo, da nI mo da dobe pod jetniki in induatrijal- j kli(JAtl M pomoč.
ni promoterji velika posojila na bodočo produkcijo. To pomeni, da bankir izda toliko denarja kot stavo, kolikor lahko dolžnik v bo-
PRETEP V OLEDALlSGU.
B	Chioago. Ul. — V Haymarkoto
dočnosti producira blaga.	gledališču jc prišlo do bur-
Ta kreditni sistem m; opravlja	^ ko ^ promo^rji o
brez aktualne gotovine. To ae izvrši iz dveh vzrokov j
rokoborlui
polnoči naznanili, da lahko izvrši iz <iven v.roaov,]^, f|rkom w|IUarn ^Uralom prvič, bančna centrala Ublu.vodi L Hymn JjM,k Unovom nl Uon. vso transakcijo samo na pap ' Ualm Gledalci ao pričeli lomiti
drugič, ker se gotovlns v večjih vsotah rabi le za izplačevanje de
stole, razbijati klopi in šipe Končno Je prišel močan oddelek
lavake mezde. Dognano Je, da ae	w u „|cdalce pogini tia
vrne vaa vaota, izplačana po PW-|5|eo.
vrnti
jetniku kot delavaka enem m«!scu, zopet na
mezda v banke v
Z iii dv«j>Kt in1 pol d«,h. T« u-rvni l«nkl «, n^UlJnl kredit £1m m^Vm. niz.j k.« hr.- l ,K-pr.vlJ,nJ« In .pr.Wl«.nJ. niln« vIoks delmve«. »rop«k vrnf prilrlkt n» »i*. m kot hr.niln» vU«.	T.kr.t ), .- lo v-krmu j«.,.
X-|.v,« m oddajo »	d. „,«r.Jo p«ll. It., hlrjl
vini. tuu prodajo HvlU. kurivo, im.jo*l kontrolo n«l krrdlt«., "!J",	L> I mrli odlo«»l, k j. n«J prihir
l!	»por.be drn.rM|p^l. ^ ^	^
Letita ie pravi fl- prva trpi zaradi padanja ern
LZASTo pLTl, da je j Pol jedeljski produ^nti jj, prišl
KSli	in industrije osi*- in vprdtoll «• kr^lK. Bsukirjl
d It l rokah p^ Uudi InL JAM «.
ta kontrola financ jc prsva vlada staji farmarji prva Irtrv potr,b-
'mira padanja ecn.
Iz tega razvidno, sakaj so
Ch
in
•i. i.
Vzh.Klni
vlada ima tri funkcija; ------.
1H	nadsorova- farmarji postali prva IrUv In k^io
Prvič, aktualno mora
produkcijo in ^^Isvo^m govoru dalje in ni oata
ti
ima «1 trga kofkH. Oi*is je H v
'jru ph U«. - mM. -
rim industrijskim jc treba pomagati.
Tretja točka — uprava
prsmoterjem pak je tudi pokazal, kako ae na tako zlo odpravi v inter«ui smeri-škrga ljudat va Predavatelj je rr treba otlvaHi kontr«d#. finančni oligarhiji
aoeia!
. r-l delani« kredita —Ikel. da je x_i .lio.rhi u Na pr nekaj In jo izročiti pravim prsam »mm
važnrga|
IsM ke
js ^
se farmarji
te deMrUafls kar s drugimi
finančno oligarhijo pn
Argentinija izstopila iz lige narodov.
Največja republika v južni Ameriki je obrnila hrbet skupščini v ženevi, ker so bili savršeni njeni predlofL Anglija ni sadovoljna s VVilaonovo armensko misijo. Wilson ne sme storili ničesar na svojo pesi, temveč mora sprejeti "diplomatično" pomoč.
Ženeva, Svies, 5. dee. — Re-publika Argentlulja jo včeraj la-stopila la lige narodov.
Argontlnakl delegat M. R. Pucyrredon, ki jo zunanji minister v Argentini jI, jo včeraj popoldne dostavil noto svoje vlade Pavlu llytnansu, predaednlku skupščino, v Že no vi, ki odpoklicu-je delegacijo Is skupščine In naznanja, da republika Argentinija Izatopa is lige. Vsrok Istopa je, ker je akupščlna zavrgla Štiri predlogo argentinske delegacijo oziroma jih je odložila do prihodnjega leta. fttlrje predlogi ae tičejo ispramemb v ustavi ligo narodov in Frsuolja ae je pokazala največjo nasprotnico vaako (spremembe v tam zasedanju skupščine, Kansds, Avstralija in Nova Zelandija podpirajo predloge Ar-gcntinljo; kanadska delogaelja je izjavila, da mora biti 10. člen u-stsve črtan.
Iastop Argentini je, največja republike v juinl Ameriki, jo po-vsročll paniko v taboru lige. Predsednik Hjrmsns je proail Pueyrredona, da naj počaka v ženevi do pondoljka, ko Im> on
dovolil,
narja. Kljub temu pa nl bila povišana tovornlna od leta 1014 do aeptembra 1920. Od sotembra sem ae je povišala tovorniua za pet in dvajact mlstokov, voznina za potnike pa za tri intridcaet odstokov, da bo mogoče kriti obratne tro-ke, ki ao ae povišali za sedemdeset odatotkov.
Mehiške železnice ao bile nacionalizirano v letu 1013, ko je uatavna vlada zaaedla glavno me-ato. Preje In ob izbruhu revolucije ao obratovali železnice razni višji armadni oficirji. Vaak paa jo mel seveda avojo upravo. Držav na uprava mehiških železnic je popolnoma v soglasju s postave zza leta 1HM), ki določa, da ima vlada pravico zaseči vsako železnico v vojne namene, kadar ai jI zdi potreba, da Izvrši tak akt. Vlada ao jo zavezala, da plača aatuik(»m na podlagi prejemkov odškodnine za zadnjih pet let. Prva peri joda Je bila po izjavi Pereza, gleviu*ga ravnatelja narodnih železnic, zelo abnormsl ns, kajti največja pažnja je bila poavcčcua obratovanju vojaških vlakov.
V	peri jod i od leta 191» do 1916 , e vlada Izdala velike množine pa »imatrga denarja, kar Je Imelo zelo zle posicdic« za železnice. Pa pirnati denar ni imel skoraj no lH*ne vrednosti, t roške sa železni-ee jc p» bilo treba plačevati zlatu, železniški tiri ao Mil razdejani ua mnogo mestih, poškodovani ao bili vozovi in lokomotive n maraikatcni popravilo ni bilo Izvršeno, ker Ji* vrrdmiat papir natega denarja silno padla.
V	letu 191« je prišel v promet sopH kovan denar, Od tega časa sr jc pričel flitati'ttl položaj želez nlc zboljševatl. Železniški dohod ki so Naraščali ofl dne do dfie t roški ao ae pokrivali, nekaj je pa še ostalo v rearrvi.
perev. izjavlja, da Imajo železni ee za^lnj«' mesi-c ravno tsko vlao ke dohodke, k<ft ao jih imele, ko ao Mir p<»d privatno upravo. Hr veda je treba izvršiti Ar mnogo popravila, da se popravi šlusla, k je bila atorjma v rrVolurlJI, ali kljub temu ae položaj trajno brača na boljši-.
železniški ravnanj pravi, da pričakuje, da <Wtw vozove la lo-k omoti ve iz Zilruženik drla v. kar ae tako
ravno llymana ssmašll usta
*ueyernlonu, ko je ta zahteval, da skupščina rsspravljs o njegovih predlogih. Puejrrredon je ob-jubil, ds počsks še do potnleljks, sko pa skupščina ponovno zavrne razpravo o dotičnlh predlogih, tedaj odpotuje srgentinaka dele-l seljs domov v torek sli sredo. ! lelezniški liatak je žo kupljen.
Predlogi Argantinij«, katere ja skupščina zavrgla oslroma odložl-s, ao alcdoči t
1.	Va« auverene države, ki prosijo za vatop v ligo, aa naj takoj sprejmejo,
2.	Vae male države imajo prs* vieo zaatopatva v skupščini s pridržkom, da nimajo pravice glaso vanja. (To ae poaebiio tlčo novih baltiških držav Estonije, Ihtavi je Itd.)
3.	("Mani Isvrševaluega sveta sa volijo direktno v skupščini In štl
d (sil c j nezastopaiio država lisa ;e pravico do aastopnlka v svetu vsaki poslovni dobi.-t
4.	Mednarodno aoriišče mora meti oblast, da priaill va<i drža v« v ligi na svoje zaključke.
Argentinski delegat Pueyrr« don je dejal, ko Je naznatdl svoj
sovjeti naredili mir v armenui.
Dvs ruski rdsfti divisiji iU ss is-kroali v Treblsondu, ssnoi Oarigradal
it op, da Argentinija je islaj ua de tja.
SOVJETSKA RUSIJA SS MOR. DA ZDRUŽI S KITAJSKO PROTI JAP0N0EM.
Ismdon, fi. dee. — Brezžična brzojavka ls Moskve, datirana V petek, ae glaal, da ao ruske sovjetske čete okupirale Erivan, glavno mesto Armenije, In Armenija ae jo proklamirala sa sovjetsko republiko, Vojaške čote staro armensko vlado ao ao pridružilo sovjetski vladi. AserbadŽan — na« daljuje brzojavka — ae je prostovoljna odrekla spornim pro-vlncljam Kangeniar, Nakiohovan, Ane-Nagornl in Karaba, ki ao zdaj priključene aovjetskl Armeniji.
Braojavks zaključuje i "Z enim mahom je Mlo končano stoletno sovraštvo med Armenci iu ntusul-tuaid iu ustanovljeno Ju prlj*» In armenskimi delavci in kmeti. Zagotavljanja Veliko Britanijo, obljube predsednika NVlUona niti liga narodov nt mogla rešiti Armenijo pred masa kri in uničenjem, edino aovjetska Rusija Je prineala mir Armeniji. Armenija adaj no potrebuje več Wllsons uiti lige narodov."
Carigrad, 4. dee. — Ruaki bolj. šovikl ao vseli priatsnišče Inebo-
li pod svojo kontrolo, Ineboll ss nahaja na Južni obali ftrnega morja, na obrežju Anstollje, zs-paduo od Trehizotida.
Paria, fi. dee. — Is Carlgrsda javljajo, da ae Je ruskim aovja-toni posrečilo Izkrcati ilve diviziji vojaštva v Treblsondu kljub "veliki pssfloati" savesniškaga brodovja. Trssiboild je mornariška basa Mustsfa Kemala paAe na seve^em obrežju Aliatollj« ob črnem morju. Istočasno poroča* jo, da Je Kemal pričel s veliko o-fetizivo proti (irkom v okolišu gtnirne. — Položaj v Mali Asiji Je zdaj tak, da ae »si Wllsotiova IpssrsdovBlns misija srečala s KM),000 vojaki turških ns.ionsll-slov in ruskih holjševtkov, kadar INss tl Malo Azijo, ako aploh i>oJ.
t lat cm stališču kakor Zdruienc države.
To ps šc nlao vsi udare! iu sitnosti zs ligo narodov, Angleški
llerlla, 5. deo. — ls Moskva pO' ročsjo, da ai* sovjetska vlada pripravlja sa vojno slijstiro s Ki* tajsko proti Japonski. Moskov«
delegat (leorge Nleoll Barnes je L,ka vla^la je liaje zagrozila, da se zahteval pojasnila, sakaj nl isvr L|ru*| N Kitajsko v akupiil ob-lavslnl svel preprečil vojne m««!' rnmM. ako Japonska na preneha Poljsko In sovjetsko Kusijo v mi- L |m|H rialUtičiio politiko v vzlrnd-noleiii poletju. K%taloi»el zalite ! Hibtrijl. vajo od lige, da jih osvobodi špan-1	t
aka vlade. Črnogorski odbor v trne v I nrprenrhoma berač! pri ligi, <la naj priaill Hrbijo aa Ispras nlte v Orne Oore
ž<»neva, Avlra, fi. dee — Uird Corson, angleški zunanji minister, je poalal brzojavko ll/mamsi, pmltM dnlku skupščine lige uaro dee, v
na mora aprcjetl Wllsonovrgs od loka sa oeodviano ameriško mlal jo v Armeniji, pač pa je priprav
(Dalje na 1 strani, I. kol)
OTROCI IZKUU0BVI IZ SOLI, KER SI NISO DALI CEPITI 0SEPVI0
Ohioago, Ul — V ljudski javni
ioH na vogalu Wluthropove eaalo
__in Thorndslot • ol»«.- »mi im- [M»ja-
,n,a„ •s.jpm mm lig'* «ro ,	j|h v
ki niao Mil cepljeni s sem-mota proti isM'pnl<*am. X<lrsvst veni komisar It^ilierlsoii je lekoj ud-redil, ils se isključijo Is šole vsi oiroei, ki nimajo rrpljeulh osap-lile, ker ugtvžajo zdravje drugih šolskih otrok
Pripediiikl "krščanske /osno-ali" ae penijo jess rsdl le odred-br. pamHnl stariši pa soglašajo s odredbo adravrfvenega komissr-ja. ker ajego«a mimiko varajo
mehiških šeleaoieah, da limlo |e Iranirr dajoie lep floblči k, ker bedo lahko prepeljali blago prs voAosno In hitro po ftelesnleah, ki saora sdaj večkrat saoatoll as Še
napo-
koi
PROSVETA
CLASII O SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPHOTK
PODPORNE JEDNOTE
On« ogtimt po dogovor«. Ho k op i »i m bs vračajo.
1 Naročnina: Zodinjana država (izvae Chieago) 16.00 mJoto, pol leta In $1.26 ta tri maaoce; Oklene« $«Mm MU. M« sa psi
Cc duhovni raznih veToizpovedanj ne verjamejo tega, naj priČno delati za odpravo izkoriščanja človeka po človeku in ko bodo uvedene prve dalekosežne reforme v današnjem gospodarskem sistemu, se bodo prepričali, da dobre družabne razmere več zaležejo kot misjonske pridige za pobolj&anje ljudi.
flAf sa tri m
la sa inozemstvo $«.00.
"PROSVETA"
I—T So. LpotkIoIo At—ss, CM
"THE ENUGHTEKMENT9
OrgM oI tko SlMMii Nollonol

AdvertUing vataa on
Snbacri Chicago $6.1
'ion: United Stataa (aseept Chicago) and Canada |f p« N«!
>0, and foroifn countrioa $8.00 par jaar
Dot«at e oklopanjo «. pr. (Noeoakor 1-20) da «o eaai na oaUfi Mat.
rmi#Voi!<rrSo Ja
V DOBI MISJONOV.
DOPISI.
Zdaj živimo v dobi misjonov. Razne krščanske sekte so priredile že svoje misjone, da privedejo izgubljene ovčice zopet nazaj v naročje sektaške cerkve, ki vsaka zase smatra edino sebe za pravo, vse druge pa za krivo-verske. Zadnji na polju misjonov je židovski misjon. To je seveda nekaj popolnoma novega, kajti židovski misjon je nekaj tako novega, da ljudje vprašujejo, kaj pa je sploh židovski misjon, ker o takem misjonu še dozdaj niso slišali. Židovski misjon, ni z verskega stališča nič drugega kot misjon krščanske cerkve.* Ortodoksni rabiji so prišli do prepričanja, da židje ne prihajajo več v takem številu v templje kot pred izbruhom svetovne vojne. Po njih mnenju so židovski verniki poAali preveč mlačni v spolnje-vanju verskih dolžnosti. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da med židovske vernike prodir^ čimdalje bolj spo-r znanje, da jim prav nič ne hasne, če opravljajo verske dolžnosti strogo po predpisih rabljev. To spoznanje pa tako vpliva nanje, da se število tistih krči, ki pohajajo v židovske templje in obhajajo poste in praznike po strogih verskih predpisih. Stvar je namreč taka kot pri krščanskih sektah. Tudi v cerkve krščanskih sekt — katoliške, pravoslavne, metodistovske, babtistovske, lute-ranske, kalvinske itd., prihaja vedno manj vernikov. In ker duhovniki teh sekt prirejajo misjone, da pridobe izgubljene ovčice zopet za cerkev, mislijo židovski rabiji, da je misjon najenostavnejše sredstvo, da se templji zopet napolnijo z židovskimi verniki.
To je odgovor na vprašanje, zakaj židovski rabiji prirejajo misjone na židovske vernike.
Ali bodo ti misjdni kaj koristili?
Ljudi bodo toliko poboljšali kot misjoni krščanskih sekt!	v
Protestantovskim duhovnom ne more nihče očitati, da ne znajo prirejati verskih misjonov. Z veliko reklamo prirejeni misjoni "Billy" Sundayja so našim čitateljera še dobro v spominu. Postavljeni so bili ogromni šotori, v katere je šlo do deset tisoč poslušalcev. Ali so pa bile najete največje dvorane v mestu, kadar je nastopil "Billy". Poslušalcev je došlo navadno toliko, da ni bilo zanje prostora v šotoru ali dvorani.
Ali so se ljudje kaj poboljšali? Taki so ostali, kakeršni so šli k misjonski pridigi. Pridiga ni nanje napravila najmanjšega vtisa, čeprav so včasi stare tercijalke v histe-ristični vzhičenosti plakale, ko je Billy ljudem očital grehe in slikal peklenske muke. Le žepi poslušalcev so bili nekoliko lažji, ko so odhajali od misjonske pridige, ker se tudi delo za poboljšanje ljudi ne vrši zastonj na tem grešnem svetu.
Citatelji se bodo spominjali misjonov v starem kraju, pridno so odšli v Ameriko. Zdaj se je vršil misjon v tej fari, prihodnji mesec pa v drugi. Prišli so mladi ognjeviti patri v rujavi, črni ali pa beli obleki in raz prižnico grmeli proti grehu. Ob taki priliki so tercijalkam zarosile oči, toda ljudje se niso poboljšali. Komaj so bile tercijalke zunaj cerkve in niso slišale več misjonarjevega glasu, so bile take, kot so bile pred misjonom. Prav pridno so preštudirale misjonarja, druga drugi so šepetale na uho, da "imajo" misjonar lepe črne oči, da so "njih" zobje beli kot sneg itd. To je bil rezultat misjona.
In če židovski rabiji mislijo, da bodo z misjoni dosegli boljše uspehe kot misjonarji drugih veroizpovedanj, se motijo. Ljudje se ne poboljšajo s prlfligami, ker se s pridigami sploh ne morejo poboljšati. Kdor teli sli ima resno voljo poboljšati ljudi, U ne sine pričeti s pridigami in h kaznimi, ki Čakajo grešnike na drugem svetu. Take •pridige imajo ravno toliko vpliva, ds se poboljšajo ljudje, kakor če bi kdo metal bob v steno, dokler ostanejo družabne razmere take, kakršne so. h t * l*\ ♦
Ce bi duhovni raznih ver porabili toliko svoje ener-žije za zboljšanje družabnih razmer, kot jih vriejo proč z misjor.sk imi pridigami, tedaj je verjeti, da bi imeli u*|whc. Ljudje so taki, kakršne so razmere. V slabih razmerah so slabi ljudje, v dobrih razmerah pa dobri ljudje. Odpraviti je treba mezdno sužnost, nadomestiti je treba sedanji sistem blagovne produkcije in distribucije sa profil z narijonalizacljo vseh produktivnih in distributivnih sredstev, in ljudje se bodo hitro poboljšali brez mis-jonskih pridig.
East Palestina, O. »plodno je še znano, da je velika večina naših rojakov vposlenih v premogovni industriji, in*da je večina trii organiziranih v preraoganriii otrgamziariji "United Mine Wor-kers of America". Ne vem ,kgj je vzrok, da je tako malo zanimanja in agitacije sedaj pred volitvami odborniktov in uradnikov pri tej organizaciji, katerč se vršijo 14. decembra7 t. 1. Izvoliti je treba namreč uradnike in odbornike in sicer: V sktopni narodni urad '(International offlce), katere uradnike in odbornike volimo vsi organizirani (premogarji
vsem delavskim izkoriščevalcem so pri letošnjih volitvah tudi kandidati v skupni odbor ali u-rad in te si dobro zapomnite iu oddajte jim glas. Za predsednika nmirrijč kandidira Robert Ji llarijn i* aeatle, Wash, in sedanji predsednik desetega distrik ta U. M. W. of America, in za T**iprw1nedrrika pa Aleksander I(owatt iz Pittsburga, Kans., sedanji predsednik 14. disfcrikta.
Premogarji volilci! Apeliram na va«, da oddaste glasove tema dvema kandidatfima, ker sta v re viiei neustrašena btaritelja aa pravice zatiranega dedavstva. Ne boste se anvotili, (f Vem sem pre pričan, ako pošljete ta dva moža v gl. urad naše organizacije!
Za finančnega tajnika pa kandidira'^amo sedanji finančni ta j nik William dre en.
in potem se pa delimo na svoje okraje (olorožja-dietrikte) ali dr- ^Dsdje imamo še Štirideset raz-
žave kalkor tudi v podkraje, tako____
zvene "distrrkt in sub-distrikt. kat( ,,ii Uradnike in odbornike v te ura*
de ne volimo vsi skupno ampak premogarji v vsakem po«amceneni okraju ali okrožju, kot Že o-menjeno.
Agitacija je potrebna v vsakem posameznem okraju aH dkTožju posebno še od strani onih pretno-garjev, ki dobro poemajo posamezne kandidate in ali so sposobni za urad v 'katerega kandidirajo. Kajti letos je veliko kandidatov in vsi(*1 tega je potrebno, da smo dobro podučeni o vsakem posameznem in da. izvolimo najboljše in najsposobnejše in zveste iborkelje za pravice pre-mogarjev. Na volilni listi imamo letos veliko kandidatov, naprednih in staroknpftnih.
Moj namen je spregovoriti nekoliko o volitvah v skupni glavni urad.
(Kot znatno »ta pri letošnjih vo-
ličnHi imen na volilni listi, od jo treba izvoliti osem delegatov oziroma zastopnikov rt* konvencijo Ameriške delav Mkč federacije. Premogarji, bodi lo pre vidni,^katere bodete voli lir izmed teh. — Jaoob Istenič, East Palestine. O.
Chicago, HI. — V mojem zad njem dopisu je bilo pomotoma poročauo glede seje dmštva sv Jurija št. 960 0. O. v. Pravilno je, da se je vršila 13. januarja in ne 13. junija 1918 in shod Tro šlo v se je vrftil isto nedeljo. — Toliko v popravek. — Josip Ste-blaj.—
Chicago, m. — Glavna letna soja slovenske postaje št. 1621 >L W. oi America se vnŠi 11. de-
»m«bra t. 1. v "Algrema" dvo-ni/ ,2001 22od St. in prične
uri zvečer. — Na ti seji bo volitev novega dru&tve
lit vali ponovno kandidata st^ri ^ga odbora »a prihodnje po-predsodbik J. L. Lewis in stari slovno leto 1&21 in vsled tega a
peliram na člane te postaje, da udeleže aeje polnofttevijno. Po-lVg Volitev je no dnevnem redu več važnih zadev za H napredek društva. Društvo šfeje sedaj 206 članov. — Josip Stebla j, tajnik
"podpredsednik Philipp Murrey, ki sta flobro poznana vsem pre motom* izza lanskega spora irtod prSiogarji in velepodjetnik1. PodrcJbnoeti ne bom omenjal, ker so itak znane premogarjem, kdor se je količkaj brigal in imel odprte oči, zakaj smo po šesttedenski stav<ki dobili 14c in po petmeseČ ni preiskavi in pogajanjih še borih lOe in obljubo, da nam plačalo vse od dneva, ko se je pričela stavfea, alko preiskovalna komisija pronajde slab položaj premogarjev. Ker pa nismo dobili nk-esar od'i dneva, ko se jo stavka pričela, jo gotovo komisija pronaftla vse v najboljšem stanju, 'kot navadno v vseh takih sluteajih. Dobro se ftc spomiujam, da je » snu dolavski tajuik Wil-son prijsrnjlčal. povišanje plače premogarjem za 31c in sicer takoj v začctJku stavke, a ni nič pomagalo, ostal je osamljen.
Naš predsednik Lcwls jc po f-mcl polne roke sodnijakih žunkSnov', namreč za pomoč premogarjem, na drugi strani pa presite roke za siljenje premogarje nazaj na delo. Zgledalo je p^ tako, da je bila naša zmaga že v bližini, ko je on pričel poilljatl brsojave na vse podružnice pre--moffardkc organizerije, da se moramo imvrniti takoj na delo. Premogarji se niso odzvali na prve -brzojavke in ostali smo lepo doma še nadalje. Koga se je on taUo hal in pred kom tako trepetal, to smo premogarji stali tako trdno in bili tako solidarni, kot nikdar prej v zgodovini premo-gar»<kih sporov v in atavkl? Oo-tovo, na pritiak^Od vseh strani smo se konečno podati nazaj nn drlo brez malega premagani. 7. velikanskimi črkami so drugi dan prina4all velchisniškl listi vest, da se je |>oxno v jutro dosegel •porstum glede stavke, toda ne med zastopniki premoiiarjev in velrpodjetniknv, niupatk boj sa *l>orasum se js vršil med samimi uradniki in odborniki prem« 'it n' ske organizacije. lasti so prinašali imena onih uradnikov in od-Isn-nikov, ki so bili za nadaljevanje starikr do konečne pravične zmage in bili so označeni kot ne-100% AmoHčani, boljševiki. "indhtalbti In podobna rvrrjad - en«}>o<l Jim grrke odpn«f I. Kn-nrčne so m> vHttle velHvr In ti 0Waa«e, Dl. — John Ritumiar nrlojalnHK" «a ostali v manJU-	krepko peatavil handitom r
nt in Imj js Ml končan v flkodo nr« moiisrji is. Med tisni l*»jrviii-kt, ki so v r«enM pravi strek
, Chioago, IIL — MaŠkeradne veselice katere je priredila žen ska krajevna organizacija št. .IRZ so šc vedno najbolje izpad lc in sleherni je izjavil, da se ta-Ift)'dobro #e nt zabaval, kot se jc na t«'h veselicah.
Iu rojalkl bodo imeli letošnji ]>mlpufvt zopet priliko zabavat st na moHkeradni veselici, kpr je tontfk* Ikra je vina orgeniza^ija JRZ w*le1aJ» Že vse predpriprave In «e bo ista vi«la na pustno so boto k večer, t. j. 5. februarja pri hodnjega leta v Narodni dvorani vogal 18. eeste in Racine Ave. kateri dvorana je vsem 81 oven cem dobro znana. Program te zabave ali veaalice je isti, kot je bi vsako leto. Veto|Xiice se dobijo pri članicah te organizacije in stanejo v pred prodaji po 40r, na večer veselice pri vratih 50c. Pri četdk veselice o«) osmi uri zvečer in traja dokler bo dvorana odpr
Kojrtki v Ohieagu ki bližnji o-kelici so najuljedneje povabljen na to veselico. Priprosti delave spio ravno talloo upravičeni do saibav in razvedrila kot pa on , ki lenarijo ki kradejo Bogu Čas in ljudem pa denar iz žepa. Za vsako najboljšo poetrrfbo v vsakem oziro bo najbolje proskH) Ijeno, za kar bo rfkrbel veselični odbor. Najboljše maske bodo do-bUe krasna darila ki vsled tega se pričakuje obilo mask, ki bedo tekmovale meti seboj. — Na veselici igra izvrstna sloves£fc godba. — Odbor.
Protesti »roti rešitvi »Iranskega vprašanja.
(Iz gl. urada J. R. Z.)
Centralni in izvrževulni odbor J. R. ZJ., sta že podala svojo izjavo glede 'krivi&ie rešitve ja draiaJkega vprašanja in odprta povedala svoje stališče napram sporazumu med oficijelno • Italijo in Hibijo. Izjavo je lahko Či-tal vsak ameriški Jugoslovan, ter poslali smo kopije te izjave na vse jugoslovansko časopisje v Ameriki in jih prosili, da jo priobčijo.	i
Jugoslovansko Repuibličansko Združenje je povzelo tudi primerne korrike, da obvesti predsednika Wilsona in njegovo ad-minjetracijo o nezadovoljnosti a-meriških Jugoslovanov o tem irivtČnem sporazumu med Italijo in Sibijo in daneB smo prejeli iz Washimgtona, od državnega tajnika pfatoi) aledeče vsebine: yf"'::' ' \ Mr. F. 8. Tauctoar, Scfretary, The Jugoslav Repu-blicen Al Kanec, Chicago, Illinois.
,'A	*' - •	J	^^^^
Sir:
The receipt is aeknowledged by rffcrenee from the Whitc Hoose of your letter of November 21, 1920, addresscd to the President, eepressing tbe appre-ciation of the meiribers of your Orgaamation for tihe position ta-ken by President Wilson in re-gard to a - settleraent of the A-driatr question, and also voicing your disapproval of the settlc-ment r<*entiy agreed upon by represc-ntatives af the Italian and Seibian Governments. K||m, Sir,
Your obedient servant, For the Seeretary of State: (Podpis) T. Howland, Shaws'.
pUbiičanska ideja, strah, da iu postane-. Jufeosi&vija republika ki ne bi nikdar podpisala takega sramot nega sporazuma med Italijo, jih je privede] do tega, Ua so ravno v tistem momentu, ko je vse zglodalo, da bodo ovieni v*i tajni patkti in roparski spora-zumi med raznimi vladami, ko j( Slo v prilog pravične rešitve jadranskega vprašanju, prodali primorske Slovence in Hrvate v suinosl italijanske vlade.
Mi živimo v dvajsetem jrtolet ju iu zgodovina nam jamo kaže, da ui/nobena stvar na svetu ve^-na, da je vse minljivo. In kakor je padel mogočni ruski earizem in ž njim najbimtalnejša avtu-k racija na svetu, tako je mogoče tudi, da padi* zgradba, 'ki so jo postavili na pesek PaAič, Protio, Vesnič in kompanija. I Razni Vtfk Brankoviči naj nikoli nc pozabijo, da zakoni narave še vedno delujejo in da je vsaka vlada nemogoča brez ,volje naroda.
KOLIKO JE ČREDNO DELO STAVKOKAZEV.
Oklahoma City, Okla. — V državnem kapitolu so odslovili tri organizirane kurjače. Na njih mesto so postavili tri kaznence. Ko je strojevodja Farris prišel na (Jelo, je pronafiel, če bi prišel malo kasneje, da bi kotli eksplodirali. V enem parnem kotlu ui bilo vode, drugi parni kotel je bil pa zvrhan z njo.
Skoro vse ameriSko jugoolo vansko časopisje se je brez izjeme zgražajo nad za vratnim izdajstvom Slovencev in Hrvatov Od strani sibske vlade in kamor koli pride "človek povsod sliši godrnjanje in prikBnjanje srl>ske vladne jkaste, ki je prodala Slovence in Hrvate Italijastocn. . Ameriški Jugoslovani odločno protestirajo proti 'tej grivieni in nesramni Viešetariji in dasi do današnjega dneva še nismo pre jeli listov iz domovine, so vendar prišle med svet vesti o izgredih
EESZDOLOMNA TVRDkA.
San Francisco, Cal. — Judson
Manufacturing kompanija je prelomila pogodbo z organizacijo Iron, Steel in Tin Workers. Odslovila je vse delavce v valjarnici in jih obvestila, če se hočejo vrniti na delo, da to lahko store, toda mezde ne bodo več prejemali po unijski lcstvici.
DELAVSTVO V SEATTLU JE USTANOVILO SVOf PRAV-KI ODDELEK.
—h
Seattle, Waah. — Centralni delavski svot, ki reprezentira vse tukajšnje ejelavske strokovne organizacije, jc ustanovil pravni oddelek,'da bodo organizirani de-l$vei prejeli brezplačno pravno pomoč, kadar jo bodo potrebovali.
LISTinOA UEBDMISTVA
prtobčitvijo vaftega dopisa bi la-Hko škodovali 'tamoinjim rojakom in rsiditege ga ne moremo priolvčiti. — Poedrav.
POSTAVIL SB JI V MLAJI PEO TI EAniTOM OI DOBIL n kroolo
I »rs a, ke ao zaklie^i rsk« kviško Wil liani I Igo vem aalnnu. To lorajl ao ga obstreUI na tilulku.
v Zagrdbu, Ljubljani in cclo v Belgradu, in po tem je aoditi, da se narod v domovini ne bo vklo nil kar tako tej zahrbtni prodaji.
28. novomlbra je narod izrekel svojo zadnjo besedo in izvoli) svoje zastopnike v ustavodajno Skupščino, ki st; ima sestati 12. deecmlbra. Natančni rezultat volitev še ni znan, ampafc vse zgleda tako, da so reakcionarfi ostali v sedlu, da se narod ni zavedal udarca, ki jim ga jc zadala i^av-no stranka radikalnih nazadnja-kov.
Zadnja beseda seveda še ni opregovorjena m izvoljeni poslanci, ;re pozmajo sontinieut ljudstva in miljone ameriških Jugoslovanov, bodo zadnji trenutek spregledali in dali novi vladi tliko formo in ustavo, da bo narodu razvezala roke.
Kdor jo čital pogodim, sklenjeno med Italijo in Srbijo, ki je bila priobčena v naših glasilih, je lahlko opazil, da sc jc srbska vlada zavezala, da bo ZA VEČ7NO priznala ta sporazum med Italijo. To pa aeveda pome ni, da je iedajalska *Hwka vlada di^kler tvorijo vlado Pasiči in konzorti, pripravljena tudi z o-rožjem in avinčenkami, zapori in batinami krotiti slehernega Slo venca aH HrHvata v starem kra ja, Če bi le skušali delovati na to, da se sedaj na šKri /Irle razdeljeni Slovenci kdaj Klružijo pod eno. vlado .
In zafcaj je ravno srbska vla<la tako hitela s tem sporazumom 11 sil jot Ali menda ne zato, ker je imela z italijansko vlado tajen sporaeum, da raedeli Slovence, da jim Ukrade njih biser in dostop do morja, da jfl^ na ta način počepi in oslabi .ker oslabljene je vedno lažje držati-v aebmisiji kot pa BM»čnejetl Ali nismo ves čas dbstoja Republikanskega Združenja očitali PaAiču, da je pasdal;« Slovence Italijanom ' iJ kljub temu. da Ism Pašič v A merlkl uvom zastopnika in drtek-t i ve, ni nikoli ofieiolna SH.ijs tega zanikale.
Velikosibijenri so ae bali teb vdltev I« Strah, da ne znuga re
RUDARJI KAZNOVANI Z DE NAKNO GLOBO.
Denver, Oolo. — Sodnik Brad field je kaznoval več rudarjev r denarno globo po $35 do #60, ker im ta dražva famozno postavo, ki prepoveduje stavko. Rudarji m "vložili prizivvproti tej kazni.
Zakon v Coloradu se toliko loči od konsaftkega zakona, da jc delavcem prepovedano zastavksti prvih trideset dni. Posnet je po kanadski postavi.
LJUDSKA ALI PRIVATNA UPRAVA?
Omaha, Neb. — Odkar je vodo-vod mestna lastnina, so tukaj znižali ceno za tisoč galon vodr od pet in trideset centov BJ 16 2/3 centov. Preje so vodovod lastovali privatni bizniški interesi.
PLAČILO ZA STAVKOKAfiTVO NI IZOSTALO.
Buffalo, N. T. — Uekawanns Steel kompanija je ol> času jeklarske stavke Importirala večj«' število zamorskih stsvkokarc*. Plačevala jim je od 52 do 70 cen tov na uro. I«*tos ni stavke iu jI® je ponudila 38 centov na uro. Ta ko jeklarski magnatje pUčnj> svoje zveste in pohlevne stsvk« hiške podpornike.
AROEimiflJA IZSTOPILA 11 LIGI NARODOV
(Nadaljevanje a L atrani.)
I jena dati Wilaonu moralno in plomatično pomoč. -
( irrronova brzojavka je ilsjj Wilsonovi depeši, ki je sporočili nknpščini lige nartnlov. da h® pretlsednik imenoval svojega negn sastopnika v svrho paerr dovanja me<l Armenijo in njeni*' sosedi za dosego miru. An*M tmatra 44 (črnega saslopnik* za iHMMlvisno <lelovanje iilh držav v „ nju, čemur pa
CUNARD LINI
CUNARD LINE
turova idbvifn
tcirjv/e v dru/rn.ifi:
PROSVETA
Inozemstvo
♦mmmmmiiiiimmimm«
Začimbe, Milite ia asdrasnovrst-
domaČa zdravila
katera priporoča magr. Kneipp, imam vaina v aalogi
Pilite po brasplatori oenik.
MATH PEZDIR
P O Ra* 771, Otty Hali Stetion,
NRW Y0RK cm. Ma<ninaaMiiaaiaa aiesoa
Pritisk na Grško.
Atene, 5. dec. — Nota Anglije, Francije in Italije, ki avari Urško pred neprijetnimi posledicami, ako se vrne ekskralj Konštantin v Atene, je povzročila paniko na Grškem. Grška nova vlada je presenečenji.
London, 5. dec. — Zavezniki so že pričeli z repriaalijami proti (Jr-Ski zaradi poraza Venizelosove vlade in nameravanega povratka bivšega kralja Konštantina na grški prestol. Anglija,Francija in Italija so poslale formalni protest grški vladi vsled tega, ker jo zadnja izdala 200 miljonov drahem novega papirnatega denarja. Novi denar bo brez vrednosti, ako omenjene tri države po pogodbi iz
i KK LAWY4DALK A VE, CHICAOO, ILLINOIS
IsvHkvnlni odlbor.
ura*vNi ooskk.
CUNARD LINE
Nadaorai odbor.
PARNIK "CARONIA"
20.000 tonelat Odpluje dna 15. januarja.
v TRST MIMO NAPULJA.
Cona tretjem rasredu ja..............$104JO
te $a v«jBega davka.
Oglasit« aa pri bližnjem Cunard agentu.
SREČNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
0 ubitih v kitajski vojaški vstaji. Sanjaj, Kitajska, 4. dec. — Iz ankov je prišla vest, da je bilo bitih GO oseb v boju z, vojaškimi pomiki v Ičangu, pogodbenemu riataiiiSču provincije Hu-Peh. (Ojaliie kitajske' čete se bližajo lestu in v pristanišče hite britske n ameriške topničarke.
Japonski cesar je že mesec dni mrtev.
San Francisco, Cal. — W. B. to, ki jc prispel s parnikora
oooooooooooooooooeoooaoaea
PRISELJEVANJE V AMERIKO PREPOVEDANO
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE ODPLUJE!
Parnik 8. S. SAXONIA, 14,800 ton, Jan. 18
Csna kabinam S 100.00 in §».00*ojni davak.
Cena v tretjem nerado f iSSJP ia 95.00 vojni davek.
Največji parnlki naravnost v Hamburg.
Cena v trajam raaredtt aa Odorfcorg vte Hambvrg j« $129.10, 4	ia 96.00 vojni davak.
H, Zaateynik te drnlbe Jo v vaiea mesta ali prav bliao tem.
OJAKOM IN NAROČNIKOM
državi Minnesota, Micbigan in liconginu naznanjam, da jih bo biskal naš zastopnik John Fen-e. Priporočamo ga za nabiranje woonikov in oglasov. Upravitelj.
KAKO SE UOm ANLRftKO.
mmmmmamrn
Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis, beležnico (nota book) in Angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vaako neznano besedo poiščite v besednjaku, kako se izgovori in kaj pomeni; zapišite neznane besede v beležnico in jih večkrat ponovite. V par mesecih boste imeli lep zaklad angleških besed, katerih bi ne dali za stotine dolarjev. Jesenski in zimski večeri ao kot nalašč za nčenje. Vsala sfovenska hiša bi morala imeti ta besednjak. Naročite ga na
sledeči naslov:	_
Dr. F. J. KRRH,
6302 St. Clatr Ava., Olavaland, Ohio.
Cena besednjaku je $5 a poštni-no vred. Istotam lahko naročite za $1.25 Zormanove pesmi, ki vam bodo ugajala.
IS M® RR	^ ^Jp^BV^k
R®	SR^ tvrdk«, IN^ MMI
•pravija m pasla Mir« la v »spstes aa> Imljilri vulua«, U se afera« de aee. Vil RMV^lj ••	Ull^l is
V m a t R r i it a lie vi Jaailiid.
Pw»l vzn.mlrj t«m, Ck i uit.
vedno
5EVERA'S
Cough Balsam
Cena tretjemu rasrodn ao:. DURROVRIK m.................... .tlS&OO
TRST . • • i.....»»#»#»»#»»••........tfllS.OO
in $6.00 vojni davek.
V vašem meatn jo zastopnik Onnaid Anehor družba. Pojdite knjoma po navodila.
'p^']" I** t aro* Baitun g« •fc« ui^i., odpomot, cltoi» d
»iirfiK™
Nmdnl kašelj,
«- Poviroti rtu* boMlo«. k*U
r,, SEVERA'5 COLD AND GRIP TABLETS
TabtoU pratt prehlada U gripi)
Hedej livimo v času negotovosti in *loral>e, vsak skuša postati hkm bogat, n« glade na avojega Mtfnjega. Kazni agentje in sakotnl IsMskirji rastejo povaad, kakor gob« po dežju.
V tek lasih sa slavijo v denarnem promrtu nepričakovane **-prmkr starim izkušenim In preinoinlm tvrdkam i kako trn pa malim fieiekuAetiim zaSetnikom metoda lapolnltl avoje neutemeljena <4>IJu. br, j« HI k o aprašanjt.
Naša denarne pošiljat ve ae sedanji Jaa po novi zveal In na novi natfin primemo sedanjim raamarah v Kvtopl dovolj HHro In za naa-Ijivo izplačujejo.
Denar nam je poalatl najbolje po Domaelie Mone> Order, ali pa po Ne* VoHc liaeli I>raft. "
TVRDKA FRANK 8AKSER,
n Oartlaadt St.	Rew Tork, R. Y,
AH ste izvršili? svojo dolžnost •
Ali ste še kaj pomagali Tašim trpeli« eorod-nikom v domovini T
Ako ata. Uda j nikar no peaaMte jim le nadalja
k ™ Mjala>aejn, Blovrareai la Hrvito« atjprllj-bljmrj«.
1o 31 .detnabra 19t0 dun todi »o* aajboJJHk pMi tattoiij. T« vr.te ^»mofo«« moretr rama prt moai sarollrt. V raloffi I««« |fnm'ifoac brrt rogov i« črna ja nulitea oš Stt.OO do StM.OO, '«>..,„, ,iraakm un "kukavice", ki rtaaej« od	do	M-
rute ft#f>ac ar« ud $XW do	p«da##«r ara od $IB'»>
rAM, nndoljo 14 k. la .ororef« alata dalaor roritUo ta prtre.ke, •-'Ulio.Jk0| *tan«jo od $*M do S10S.W.	** raaaovratao dn»S*
no V r.Ujft, ter alata pofwa aa pUinj*
n«	poakaiajo; aU v«ai ai rtot, m doumr »r»«
"r i - l.Ug« prr«ieB>. H \*m »i lakho prifcraait« od SS* do 60»,
l* Mroftr, ker rtaoajeai aa d^l, a«e r s»o«i S torara.-.«, " k " nr (»odiral ooboatli rroikor, kalorl «•	tuS1
•".'»■*»> K iag *t hrttre od SSJO do $7M ia ar p-HIJ** » iMrM J""' -ij«. ^ v oMI«. naročil » rum |»H|»«ro*« »al rajakt
■aaaaaooo#ee»ooaa»»»»o»ooee»o»o»ooooooooooe»»oooooooi
! Cenjfcnim Slovencem in i Hrvatom
eslrmne vsem Jaa—>«vaaow v La Sallo la okell«! nattnaajam, do ! sem aa preeellJ la «dpH vedje kroJaSko obrt m MS PlrsI atroot, ! U SaSe, M. Vpajad de te« s«4ev«ljtl v.« mojo »djomeleo to oso, ; M bodo naroltli oMoko a U sekaj« prt meni. msi o* da j snllel sem m M de M odototkov. ToroJ rojaki m poaaMi* le o«odaa priliko. I Jaa latfelajeei n««e la poprevljem tudi Mara ebloko. 0o prtporodaei
JOHN ERMCNC, krojalf
mihael aaAnrr. Da rta. W. Va

10 E.
Str. NRW YORK, N. Y. 1SR7
(Tal. 172)	R26 — Ist Street« U Sallef III. j
aaeeaaoooaeeaoooooosoooooooeeeeeeeeeoeeoosoiaaaaoeo

d
PROSVETA
Vojieb, iužeuir,
Novice iz Jugoslavije
& (MM
. Kaj del* škof Jorftt? — 'U greb, 13. novembre. (lav.) "Ne rodna Politika" je priobflJa iz Beograda vesti, da Je t>sn dr. Laginja deumirirsl ljubljanskimi škofa Jegliča IV. armijaki o-blasti, da stoji na čelu zarote, ki hoče prekiniti vsako vez a Karag-jorgjevtft ftkof Jegltf, da je nato poaval bana, naj te obdoliitve dokaže ali pa prefcJiče, nakar pa ban aploh ni odgovoril Današnji "Hrvat" dodaja k aferi sledeč* : Kes je sicer, ds je bsn dr. Lagi nja prejel od ljubljanskega «ko fa pismo, na katero fte ni odgovoril. Rea pa je tudi, da ban ni piaal nobenega pisma, e katerim bi mogel rarfalki škofa Jegliča
Komunistična stranka je Imela
za volitev v konotituanto sledeče kandidate t Za Ltfubijano: t Dr. Milan LemeŠ, komisar v Ljr&lja-ni. 2. Žorga Marcel, strojevodja v Ljubljani. 8. Hlamenjak Lud i, zasišmik v Ljubljani. 4. (ia >viČ Ivan, zklar v »podnji 8i-ški. Kandidati ca volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto so: 1. Žorgs Marcel, atrojevodja, Ljubljana. 2. Mlaksr Valentin, ndaj-ii, rudniški strojnik. Toplice pri Zagorju. 3. Psnjan Janez, po-avutnfk, Čudno selo pri Črnomlju. 4. Kdttr Ciril, tovarniški de-Isvec, Ja vernik. 5. Perdan Franc, kurjač južne želeoniee, Ljubljana, Žagar Anton, kmetskl delavec. Cirikia vaa pri Trebeljnem. 7. Jereb Attton, posestnik in mle-kar, St. Vid pri Htlčni 8. Hrnw Josip, sediar, Brod pri Novem mestu. 9. Zabttkovee Franc, kro-iač ki posestnik Lipaenj pri Gra-hovem. 11. Ažman Anton, invalid in resar. Kropa 11. Prašič Josip,, čevljar, Klanec, pri Kranju. 12. MaikVČ Metko, delavec l>oWko pri Ljubljani. — Kvall-ficirani kaudMati: 13. Kabjan-Č1Č Vladislav, profesor, Brezovica pri Ljubljani. 14. Dr. MIlan Lemež, komisar, Ljubljana, 15. Suidger fHartko, abs. jurist. Novo mesto. Njih namestniki: Mravlje Milan, aba. »eoder. Log pri Brtvovkd. Vesel Ferdo, aka-demlšnl slikar, Orumlov pri Bu-
kovici. Fugkia Ljubljana . _
Socialistični kandidat jo v veniji.
pri volitvah V ustavodajno skupščino so kandidirali sledeči sodrugei:
l"a kranjsko okrožje:
1.	Ktjrin Kristan, pisstelj, Ljubljana.	»
2.	Anton Kristan, ravnatelj, Ljubljana.
3.	Ivan Tokan, strokovni tej nik, Ljubljana.
4.	Jotsip Hntar, žel. skladiščnik in posestnik, Jeseniee-Kranj ska gora.
'5. Jožef Košir, posestnik, Go«l pri Tržiču.
6.	Karol Mršek, posestnik, Kavnik pri Cirknlci.
7.	Alfred Pičinin, železničar, Radeče.
8.	Janez Kcrbavec, posestnik, Gradec, Bela Krsjina.
9.	Vencelj Malavašič, dimni kar, Vrhnika.
10.	Josip Ravnik, železničar, Selo pri Mostah. .	'
11.	Franc Kreli, posestnik, Virje pri Medvodah.
12.	Ivan Bedina, Čevljar v Tržiču.
II.
1.	Zvonimir Bernot, zasebni uradnik, Ljubljana.
2.	dr. Ljudevit Perič, odvetniški koncipist, Ljubljana.
3.	dr. Ante Bagadin, ravnatelj Nezgodne zavarovalnice, Ljubljana.
Namestniki:
1.	Stanko Likar, koncipist, Ljubljsns.
2.	Vinko Zore, uradnik, Ljubljana.
3.	dr. MIlan Korun, odvetnik, Ljubljana.
Za mesto Ljubljana:
1.	Ktbin Kristan, pisatelj, Ljubljana.
2.	Albin Prepeluh, publicist, Ljubljana.
3.	Ignacij Mihevc, strokovni tajnik, Ljubljana.
4.	Josip Udovč, železničar, Ljubljana.
Sinfajnove! grooe s smrtno kaznijo izdajalcem.
Belfast, Irska, 5. dec. — Sinfsj-novci ao izdali proklamacljo, da bo vaakdo uamrčen, ki izvrši iz-dajztvo proti iraki republiki. Pro-klamaeija ee glaai: "Ker je irska republika napovedala vojno An gliji, opozarjamo vse tiste, ki so krivi izdsjstvs na kakršenkoli način, da bodo ustreljeni brez svarila. Kdorkoli stopi v službo sovražne policijske ali vojaške armade ali na kak način pomaga so vražniku, je Izdajalee irske re publike in njega čaka smrt."
London, 5. dec. — Včeraj je za-šumela govorica, da je Lloyd George ponudil mir irskim sinfaj novcem. Govorica ni nikjer potrjena. Poročila, da morda f>ride do miru pred Božičem, se ponav ljajo.
Ententa svari Orke.
London, 3. dec. — Velika Britanija, Francija in Italija eo včeraj naslovile na Grčijo skupno noto, ki vsebuje svarilo, da je bolje, če Grki ne kličejo nazaj bivšega kralja KonštVntina. Nota se gla si, da zavezniki ne posegajo radi v notranje zadeve Grške, toda iz javiti morajo, da bo vpostavljenje Konštantina na grški prestol po menilo, da Grki danes odobravajo sovražne čine bivšega kralja, k je povzročil zaveznikom velike ovire in izgube tekom vojne Dalje pravi nota, da bo vrnitev Konštantina na Grško naredila zelo neugoden položaj glede od nošajev med Grki in zavezniki in zadnji si v tem slučaju pridrže svobodo nastopa, kakršnega bodo zahtevale nove* razmere.
Nota je poaledica konference med zastopniki Anglije, Francije In Italije, ki ee je vršila te dni v Londonu.
French linE
FRANCOSKA ČRTA "OOKPAGUrn GENERALE TRANS ATLANTIQUE' \
Naravnost v Hamburg. Parnik
Niagara odpluje v sredo jan. 5, 921.
Kabine in tretji razred na razpolago.
Za ceno listka in druge oglasite se pri domačem zastopniku.
Ogrska vlada je padla.
Budapešta, 4. dec. — Kabinet, kateremu je načeloval grof Pave Teleky, je podal oatavko. MinlStr stvo je bilo orgsnisirano 20. julija t. 1. v ! V. ,1
Joalp Kostanjeveci
NA SOLNČNIH TLEH.
(Nadaljevanje).
Zunaj je bil deževen dan. Tanko in goeto jc padalo is niskih oblakov, kakor bi ae vaipall milijoni šivan k na ulice. Pod nogami ae je kopičilo maatno črno blato, kakrfino je menda doma saiuo v Trstu. Kakor klej ae oprl jemlje obuvala in ga prileplja k tlaku. V prodajalni je bilo danea nenavadno malo opravila. In nI čuda, da a« je Podlipnlk vdal neke posebne vrste aanjarenju ln da ga to razpoloženje nI zapuatllo do večera. Vaa zadnja dobo njcgoveKO življenja mu je atala pred očmi. Vlpavakl talmr ln njegovo navdušenje, njegovo alovo od prelepe doline, njeRova pot čez Kraa, njegovo spoznanje z Zego. Da, Zegsl Tega bo treba enkrat ohlakati In s Dcmlroaljem. To bo sopet lepo popoldne. Kakšen je bil njegov prihod v Trst, prvo prenočevanje v hotelu t ln potem predatavi-tev gospodu Burlattlju lu prvo srečanje z Klso. Pri tem apomlnu mu je poatalo tako mehko pri arvu. ds ae je obrnil v kot. zakaj nenadno rdečico je sačutll na svojem licu. Čemu vse to V
Naenkrat ae je svečcrilo, prej nego navadno. l)ež jc nekoliko ponehal, a v ulice ae je aagnetla od morja goata megla in legla više ln više. Poatalo j** neprijetno mraseče, ljudje us ulici ao ae teaneje /avijall v svoje plsšČe Iti poapcševall korake. Na-mesto oavetilk so ao videli samo motni umazanoru-meni kolobarji, kakor v zraku plavajoči. (M obali ao ae nepreatano oglašali rcskl žvižgi parnlkov, da ja joči tako znamenja drug drugemu, da ae is-ognejo nesrečam. Pogresnilo ae je bilo mesto ln Is-giiiUo, kskor bi ss bilo vdrlo v tis.
Nskdo js stopil v prodajalno ln vprašal po KtMpodu Burlattlju. Pokazali ao mu kontoar. Prijazno ga je aprejet Burlattl iti mu ponudil aedež. Toda oni je odklonil In mu je nekaj pripovedoval kar atoje. ln Burlattl je prebledel In planil kvišku. H tresočo roko je vsel klobuk in oblekel površnik. Mndllo ee mu je.
"Nesrečo gotovo", je menil nekdo.
"Nesreča, da. Toda kakšna!"
"Morda ae mu je potopila ladja, ki M naj no eoj prišla Iz Dalmacije."
Nehaj takšnega bo gotovo."
Dcmlrose nI rekel ničesar. Molče je piaal da-l>< neko piano, dokler ni končol. Potem pa je vael klobuk In odšel ia kontoar ja <Vs kake pol ure ae je \ mil lu aieer akosl prodajalno. Stopil ja k Pod-Upniku tar mu sašspetel:
"Htsrega Fsbra je ssdela ksp. llaje je bU takoj mrtev."
< 1'odlkpaiku je sestala beseda.
"Burlattl je hitel tja, takoj ko je bil o tem obveščen," je nadaljeval Demiroee. "Ali mladi Fabro ga je zavrnil pred durmi. Ni mu dovolil vstopa."
"Kaj to pomenit" je vprašal Podlipnlk plašno.
"Da je med Burlattijem in Fabrom vse končano," je dejal Demiroee počasi in s poudarkom.
"In da se e današnjim dnevom šele pravzaprav začenja neereča Burlattl jeva," je pristavil Čez nekoliko Časa, ko ni Podlipnlk uičesar odgovoril.
Prav tlatlkrat je prišla v prodajalno Elza. Vprašala je po očetu. Očividno je bilo, da nc ve še idčesar. Prijatelja sta bila v zadregi Ali naj ji povesta to najnovejšo novico f Kako sprejme 1 Ali ni morda bolje, da jo isve is drugega viraf
Kisa je opasila, da jI hočeta nekaj prikritL Že nekaj čaaa je bila navajena gledati bistro in sklepsti logično. A navajena je bila tudi na same udarce, prihajajoče od strani, zato je bila utrjena In se nI bala izvedeti neprikrite reanice. Stopila je korak naprej, prav tik Podlipnlka in mu pogledala naravnost v oči. In kakor nevede jc položila svojo drobno, mehko in gorko roko na njegovo f '
"Kaj se je zgodilo, gospod PodlipnikT Prosim."
Podlipnlk je bU omamljen. Čemu vprašuje ravno njega, zakaj ee ne obrne do Demirosejaf In s takžnlm glasom, ki sveni kakor bi ee kdo rahlo dotikal srebrnih strun.
Tedaj mu je prihltel na pomoč Demiroso. S svojim Isrssitim glasom jI je povedsl, kaj se je zgodilo. Niti tega jI ni samolčal, da so njenega očets odprsvili is hiše.
Ns Blatnem obraau ni bilo čitati, kako jo je zadela ta novioa. Zahvalila se jima je vljudno ter odšls.
"ln Vendar sem videl, kskor bi bil svetel io*' rek sa hipec posijal na njenem bledem obrazu", je dejal Demirose Pod Upniku. "Tsko se sssvetl sani.. žarek upanja."
Podlipnlk pa je atal kakor v aanjah in sri na vrata, akosl katera je odšla Kisa. Njen arebrni glaa je še zvenel po njegovih ušeeih, njeno toplo roko je še čutil, kako je počivala na njegovi . . .
~ IX
Vea Trat je bil na uliei. Pokopavali So starega Fabra. Nepregledna vrsta kočij se je voaila sa kr-sto, oblošeuo s neštevllnlmi težkimi venci. Vsa tr-žaška društva, ki jih je Ml Fabro sodelujoč član, in ona, ki ho ga bUa imenovala aa častnegs uda. ao ae udeležila pogreba s avojiml sna k i saatava mi. Z magistrsta ln drugih mestnih hiš so visele «<rne saatave, vaa okna onih hiš, mimo katerih ss js pomikal sprevod, ao bila odprta In v n jih okviru as je gnetla glava pri glavi »predaj je stopala godba, a aaključU je aprevod voa, Hapolnjea s ven-d,kolikor jih ni moglo na krsto.
(Dalje prihodnjič.)
VLADNE VOJAŠKE VOLNENE PLAHTE
Cena Je I* $4.90
20.000 izvrstnih volnenih vojaških plaht, kupljene direktno z vladnega akladišča. Plahte, ki so prave volnene in vaa bodo grele več let. Surovo bla- -go je aamo več vredno, kot mi zahtevamo.
Le malo rabljene v vojaških taboriščih, in ao dobre kot Svete nove. Pregledane, očiščene in prenovUene pod vladno kontrolo. Naša cena ie $4.00.
Cisto nove in ravnokar »prejete od vlade po izdelovateljih. Tem je naša cena po $6.00. Splošna navadna cena bila bi $16.00. Oboja gori imenovane plahte ao veUke vrste.
IMAMO TUDI Vojaška čevlje po $2.00, $3.00
in $4.00. Vojaške dežne plašče po $0.75 in več.
Vojaške araice po $2.7» vsaka,
dve ss $5.00. , Vojaške plahte, po $4.50 in $5.00.
Vojaške Automobil pogrinjače
$4.00, vredne $12.00.
*
Kingaley Armj Shoe Co.,
3551	Cottaga Geove Arm., 4 North Clinton Street, 3602 South Stole Street, 0225 Seutk Commereial Av.,
Odprto ob vMk do 8 ur«.
Naročila littn mnto aa »prejemajo I« tedaj «• m nam i>o*ljo po $1.0« um praj aa vaak kaa narotatiasa blaaa. ostalo pm i>alač«t* potem .fco aa vaai .prtnaaa bla«<« na dam. V«a naroČila sa t«t»n matte Chloago jo nasloviti aa aaalar
3552	Cottaga Crave Ave., UCHICAGO, ILL.
CBNABP UME
V 9 DNEH
f laabirg ii Panai ■ino Anglije.
Aquitania.......Dec. 14
Csoe aa tretji raseešt
V	Hamburg.....$125.00
V	Passau........«129.80
Is vejeega davka $5.00 veš.
Oglasite oe pri bližnjem Cupard agentu.
Za božične praznike.
Božični prazniki so bližajo. V tem čara hote ali nehote bolj pogosto mislimo na svoje ljudi onkraj ooeana. POTOVANJE V ŠTABI KKAJ. Ako ste namenjeni potovati v stari kraj in obhajati praznike v krogu svojih dragih, potem je sedaj čas, da so odločite so odhod in si preekrbite parnik in drugo. Za ta slučaj Vam naša tvrdka nudi točno in pošteno postrežbo. Najboljše priložnosti na razpolago so:
PABNIKI ZA TRST: 10. nov. Pannonia, — 18. nov. Bolvedere, — 8. dec. Argentina in 22. doc. President Wilson. To so vsi paniki, ki gredo direktno na Trst. (Ako pa hočete iti no Gobovo in potem i vlakom na Trst, — kar Vam rasne firme neodkrito ponujajo, — Vam po tudi mi lahko postrežemo.) Pišite po vozni rod. PARNIKI M A HA VRE IX OHERBURO: 11., nov. Imperator, — 13. nov. Ia Lorraine, — 20. n$v. La Touraine, — 23. nov. Aquitania, — 20. nov. Oaronia, — 27. nov. La Bavoie, — 1. dec. La France, — i dec. Rochambeau, — 0. doc. Imperator, — 9. doc. Baksonia, — U, dec. La Lorraine, — 14. deo. Aquitania.
IZ STAREGA KRAJA jo že prišlo aa stotine potnikov — bratov, otrok, stariiev, nevest, prijateljev itd., sa katere je naši tvrdka napravila potrebne listine in jim poslala, oziroma preskrbeli karte. Številna zahvalna pisma pričajo, da naša tvrdka stori sa pot-nike toliko, kolikor so sploh da storiti. — Mnogi rojaki kupijo v svo-jem kroju karte sa svoje sorodnike, a ko isti pridejo v New York lu Imajo sitnosti na Ellis Islandu, pa nas prosijo sa pomoč. Treba jo, da nato vnaprej mislite ln si tako prihranite nepotrebne sitnosti io stroške. Ako ste toraj namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, potem je Vam ia Vašemu potniku v korist, da naši tvrdki poverite tozadevne posle, j ■
POŠILJANJE DENARJA. 2o od nekdaj pofiljajo ameriški rojaki svojcem v stari kroj denarna darila sa praznike, v tem večji mori pa bodo to storili sedaj, ko jo v štorom kroju potreba toliko večja Tudi v tem slučaju Vam moro biti naša tvrdka na razpolago. MŠa 60116 80 ve^no me(* najnižjimi in tudi v točnosti na zaostaja
Za nadaljna pojasnila pišite aa:
LEO SAERAJ&EK, 70—9th Ave., New Tork Oity, E. T,

nn-t-m^v-_
sms
oe izplačujejo denarne poliljatve v staro domovini poslane po
SLAVONIC IMMIGRANT BANK,
ld je pod neposredno kontrolo bančnega ministrstva države New York.
Kdor z našim posredovanjem pošlje denar svojcem v staro domovino ga izplačamo naslovniku v teku treh tednov. Po nam poslani denar se izplačuje v nakazanem znesku brez kakšnega odbitka za kakršnekoli stroške. Obstoje sicer Banke ki računajo stroške za pošiljanje pdšiljalcu in prejemniku, a mi ne računamo nobenih stroškov za to. Cene, ki Vam jih nudimo v jugoslovanskih kronah ali dinarjih izplačujemo v celoti in ne računamo za to nobenih stroškov.
Naša Banka je Državna Banka s vplačanim kapitalom od 100.000.00 dolarjev in vplačanim rezervnim fondomod 30.000.00 dol. in ta cel kapital in rezervni fond je poroštvo za gotovo in točno izplačilo poslanega denarja v starem kraju v teku treh tednov. Vsa izplačevanja denarja v Jugoslaviji nadzoruje osebno naš Um nahajajoči se glavni blagajnik g. Pavlovič.
Razun najhitrejšega in najtočnejšega pošiljanja denarja prodajamo
PREVOZNE LISTKE ZA VSE PARNIKE
preko Atlantskega oceana, Sredozemskega morja. Neposredni smo zastopniki vseh parniških društev in pri nas lahko dobite najboljši prostor na pamiku, ako nam to za časa naznanite.
Dobivamo potnike is starega kraja v Ameriko in vam dajemo vaa navodila za to brezplačno.
Pripravljamo potnikom pase (potna dovoljenja) za stari kraj in pomagamo dobiti vse druge k temu potrebne spise.
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 Woot 23rd Street,
New York, N. y.