OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 16. AVGUSTA 1955
LETO IL — štev. 39
GRADIVO ZA SEJO MLO
PRAVILA KREDITNEGA SKLADA
ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ NA OBMOČJU MLO LJUBLJANA
toe&bni ljudski odbor glavnega •fiesta Ljubljane bo na svoji Prihodnji seji razpravljal o ‘Pravilih kreditnega sklada za tidanje stanovanjskih hiS na °Mno4ju mesta Ljubljane«. Objavljamo osnutek »Pravilna« o tem kreditnem skladu, * Sa prouče vsi mestni ljudski Zborniki in da se z njim se-*fianijo tudi vse naše gospodar-organizacije In zainteresira-državljani.
Osnutek se glasit
PRAVILA
kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju MLO Ljubljane
I. SPLOŠNE DOLOČBE
l
Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš na območju MLO j iubljane (v nadaljnjem besedijo »sklad«) ustanovljen po Od-'U o ustanovitvi, načina zbi-,afija in kreditiranja, sredstev redilnega sklada pri MLO Hubijana (Uradni Ust LRS, št. **/!>*) je
») izključno namenski sklad, ^rterega sredstva se smejo upo-samo za dovoljevanje za povečanje atanovanj-. ega fonda na območju MLO Liubljane,
b)	pravna oseba, ki posluje po {elu gospodarskega računa, bel Pos'uJe pod Imenom »KRE-iTMi SKLAD ZA ZIDANJE
ljU °VANJSKIH HlS MLO ti .LJANA« s sedežem v
^Jant.
2 v
Uj redilni sklad upravlja Upravnih °^l)0,r P° veljavnih predpi-
^j^edsednlk Upravnega odbora ^ ustavlja sklad in ga zastopa Pravno osebo pred državnl-trgani, uradi in ustanovami p.v Pravnih razmerjih nasproti o,. J^fieznim fizičnim in pravnim ^ &am. Predsednik Upravnega dru ra 8016 pooblastiti koga sn-J^Ba, da zastopa sklad v po-eznih primerih.
" NAČIN ZBIRANJA SREDSTEV SKLADA
is.34
se stekajo sledeča
l*	dohodkov, ki se Izločajo
kau i “stvarjenih dohodkov, s razpolaga MLO Ljub-dt-H«. kateri so določeni z
b)	^n,m Planom;
•httot * dobička gradbenih in t h Podjetij, ki pripadajo »ehn,. L‘ubljana, določen po po-
c)	n*h Predpisih;
•n)il',"restt in odplačila od poti dovoljenih iz sklada; ?b$>tihv!a^''a federacije, ljudske kitari i ln ostalih politično a in ih enot iz proračun-
skih in drugih sredstev, ki so določena za stanovanjsko izgradnjo;
d)	sredstva skladov za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij v višini, ki jih določi delavski svet (vloge - podjetij);
e)	posojila Iz republiškega kreditnega sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje;
f)	posojila, ld jih dajejo gospodarske organizacije skladu iz sredstev svojega sklada za samostojno razpolaganje;
g)	sredstva danih posojil, ki so bila razpisana zaradi kreditiranja stanovanjske izgradnje;
h)	hranilne vloge, ki jih plačujejo državljani na osnovi posebne pogodbe v sklad in
i)	vložena denarna sredstva stanovanjskih zadrug in
j)	druga sredstva, ki jih po posebnih določilih MLO Ljubljana vplačujejo v sklad.
4
Sredstva sklada se nalagajo na posebni račun pri Kom*. 1-nl banki v Ljubljani, ki izvršuje proračun MLO Ljubljana.
Neizkoriščena sredstva ob koncu leta se prenesejo v naslednje leto.
5	•
Z vlagatelji — gospodarskimi organizacijami je Upravni odbor sklada dolžan skleniti pismene pogodbe za vloženi znesek.
Pogodba mora vsebovati:
trne In priimek, odnosno naziv vlagatelja,
višino zneska vloge,
način vplačila vloge in način dviga vloge, po potrebi odpovedni rok in bančni račun, na katerega je naložena vloga.
Pogodba o vlogi v sklad od gospodarske organizacije mora biti odobrena od delavskega sveta. Banka mora voditi za vsako vlogo poseben račun v okviru osnovnega računa sklada. Vloge, ki se vplačujejo v sklad se vlagajo za najmanjšo dobo šestih mesecev. Vlo-ge se ne obrestujejo, pač pa ima vlagatelj pri najemanju posojila prednost pred ostalimi prosilci v smislu določil teh pravil, in sicer največ do dvakratne višine vlečenih sredstev, oziroma do 75«/» proračunske vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja, ki ga pa.ncrava vlagatelj graditi.
6
Za hranilne vloge, ki jih plačujejo državljani na podlagi točke 3 h teh pravil se vlagatelju izda hranilna knjižica, na osnovi katere stopa vlagatelj v pogodbeni odnos s skladom ln st pridobi pravice, predvidene v teh pravilih. Višino obrestne mere predpiše sporazumno z vlagateljem Upravni odbor sklada.
Obrazec hranilne knjižice predpiše Upravni odbor sklada v sporazumu s Komunalno banko.
Ob primerni uporabi določb 51. in 54. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih v zvezi s 13. členom Zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev sklicujem
prvo sejo
a)	občinskega ljudske ga odbora nove občine I.jublJa-na-Beiigrad, ki bo v sredo, 17. 8. 1955, ob 17. url v prostorih poslopja v Ljubljani, Parmova ulica 33, trakt 2-1.;
b)	občinskega ljudskega odbora nove občine Ljublja-na-Center, ki bo v petek, 19. 8. 1955, ob 16.30 url v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani.
c) občinskega ljudskega odbora nove občine Ljubljana -Krim, ki bo v petek, dne 19. avgusta ob 8. uri dopoldne v prostorih Kulturnega doma SZDL Krim, Ljubljana, Dolenjska cesta.
Za obe seji predlagam isti
DNEVNI RED
kot je bil na sejah občin Ljubljana-Moste in Ljubljana-V1Č (objavljen v »Glasniku« št. 57 z dne 12. avgusta 1955).
Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Odbornike novih občin prosim, da ob prihodu na sejo, ko podpišejo prezenč no listo, oddajo potrdila o Izvolitvi.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Predsednik MLO:
dr. Marijan Ocrmastia, L r.
7
Sredstva sklada Iz točke 3 a in c obračuna in izvrši vplačila v sklad Komunalna banka, ki izvršuje proračun MLO Ljubljana, in sicer vsakega 10. dne v mesecu.
Sredstva lz točke 3 b so dolžna gradbena tn montažna podjetja obračunati in vplačati v sklad tromesečno ob predložitvi svojega periodičnega obračuna dohodkov banki. Kolikor te gospodarske organizacije pravočasno ne odvedejo teh sredstev, je ta dolžna odvesti banka po preteku petih dni od dneva zapadlosti.
Obresti od posojil in odplačila je dolžna banka obračunati in vplačati v sklad vsakega 30. VI. in 31. XII.
8
Pogodba, sklenjena med skladom ioi vlagateljem se spremeni lahko le tedaj (z ozirom na rok vplačevanja, dviga vloženih vlog itd.) če ni kršena.
a)	namembna uporaba ie vloženih sredsteV,-
b)	perspektiva likvidnosti sklada.
Sklad ima pravico pri spremembi pogodbe spremeniti tudi pogodbeno obrestno mero.
9
Pri neizpolnjevanju pogodbenih določil med skladom in vlagateljem Ima Upravni odbor sklada pravico, da izvršuie sank^Me proti pogodbeni stranki:
a)	z znižanjem obrestne mere,
b)	z odločitvijo prioritete pri odobritvi kredita.
10
Koristniki posojil iz sklada so lahko:
a)	državljani, zaposleni na območju MLO Ljubljana,
b)	stanovanjske zadruge na območju MLO Ljubljana,
c)	gospodarske organizacije na območju MLO Ljubljana,
č) hišni sveti in stanovanjske skupnosti na območju MLO Ljubljana in
d)	občine, odnosno me-tne občine, mesta, okraji, ljudske republike, federacija ter ustanove pod pogojem, da zidajo stanovanjsko hišo na območju MLO Ljubljana.
III. NAČIN IN POGOJI ZA RAZPOLAGANJE S SREDSTVI SKLADA
u
Posojila se dajejo:
a)	za zidanje stanovanjskih hiš na območju MLO Ljubljana,
b)	za dograditev stanovanjskih hiš,
c)	za dozidavo ln nadzidavo stanovanjskih hiš zaradi! razširitve stanovanjskih prodorov,
č) za graditev tistih komunal-
nih objektov, ki so v neposredni povezavi z izgrajeno stanovanjsko hišo ali zaključenim stanovanjskim naseljem.
12
Iz sklada se dajejo posojila predvsem:
a)	onim, ki imajo v skladu naloženih največ svojih denarnih sredstev za zidanje stanovanjske hiše,
b)	onim, ki nimajo naloffib v skladu, izkažejo pa najmanj 25 odstotkov lastnih sredstev proračunske vrednosti hiše ali stanovanja, ki ga želijo graditi s pomočjo kredita,
c)	ostalim koristnikom, kolikor so razpoložljiva sredstva v skladu.
Izmed posojilojemalcev ie 1. odstavka pa imajo zopet prednost tisti prosilci, ki medijo najugodnejše pogoje glede na obrestno mero, rok vračanja posojila, rok dovršitve hiše ie višino zaprošenega posojila.
13
Posojila se dajejo v okviru plana uporabe sredstev tiklada, ki ga določi Upravni odbor sklada. Plan določi skupni znesek posojil za p trete posameznih kategorij koristnikov posojala. Plan uporabe sredstev sklada, čas, način vlaganja prošenj za kredit, ter pogoje za dajaide posojil v mejah teh pravil objavlja Upravni odbor sklada.
Posojilo lahko dobijo samo kreditno sposobni posojilojemalci do višine v mejah, določenih v teh pravilih, ako je s posojilom In razpoložljivimi sredstvi posojilojemalca zagotovljena popolna dovršitev stanovanjskega objekta.
14
V vlogi za dodelitev posojila je treba navesti:
a)	namen, za katerega se potrebuje posojilo,
b)	višino predračunske vrednosti stanovanjske hiše, dozidave ali nadzidave,
C) višino celotnega posojila, ki se prosi, ter višino tranš posojila na posamezna periodična obdobja,
č) ca Mač lini rok, ki ga nudi prosilec,
d)	čas pričetka in končanja gradbenih del,
e)	znesek vseh prosilčevlh dolgoročnih obveznosti, znesek leti-nlh obresti in odplačil lz teh obveznosti,
f)	način zavarovanja posojila.
15
Komunalna banka določi v sporazumu z U. ravnim odborom sklada roke za razpis natečajev za posojilo za zidanje stanovanjskih hiš tn višino sredstev, iz katerih se bodo dala ta posojila.
STRAN 286
•GLASNIK«
1 Posojila Iz sklada daje Komunalna banka v Ljubljani v mejah razpoložljivih sredstev sklada.
16
Prošnji za posojilo se priloži:
a)	gradbeno dovoljenje z načrtom,
b)	proračun gradbenih stroškov s količinsko navedbo gradbenega materiala,
c)	od sodišča potrjeni zemljl-ško-knjižni izpisek nepremičnine, na kateri se zida hiša,
č) potrdilo DOZ o vinkulaciji zavarovanja stanovanjske hiše v korist Komunalne banke.
Razen gornjega pa morajo prošnji priložiti:
a)	gospodarske organizacije: Izjavo o odstopu vsakoletnih
sredstev sklada za samostojno razpolaganje v korist sklada za vso dobo trajanja posojila, ki jo odobri delavski svet in sklep delavskega sveta o odobritvi za zadolžitev.
b)	hišni sveti:
Izjavo, s katero pristanejo na blokacijo amortizacijskega sklada in sklada za vzdrževanje v korist kreditnega sklada,
c)	stanovanjske zadruge: odločbo o registraciji zadruge,
sklep zadružnikov o višini zadolžitve za novogradnjo in prepis potrjenih zadružnih pravil, č) ostale pravne osebe: odločbo svojega pristojnega najvišjega organa o zadolžitvi,
d)	državljani:
potrdilo o zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov, izjavo o administrativni prepovedi na svoje redne mesečne prejemke, odločbo o dodelitvi zemljišča v brezplačno uživanje, če zida na zemljišču, ki je last splošnega ljudskega premoženja in potidi-lo sodišča, da graditelj izpolnjuje pogoje Investitorja po uredbi o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in nameščencev (Uradni list FLRJ 23/51, člen 7) in popis lastnih sredstev z izjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo resničnosti nav“tb.
17
Prosilci vlagajo prošnje s potrebnimi prilogami pri Komunalni banki v Ljubljani. Prošnje se vlagajo na obrazcih, ki jih izda Komunalna banka v Ljubljani.
18
Posojila se odobravajo največ do 75<Ve proračunske vrednosti stanovanjske hiše. Pri tem se ne upošteva vrednost stavbišča. Razliko do celotne višine stroškov za zidanje mora investitor kriti iz lastnih sredstev, bodisi v gotovini, gradbenem materialu ali pa v delovni sili. Ugotavljanje raznih sredstev prosilca mora izvršiti Komunalna banka predno predloži prošnjo za odobritev posojila Upravnemu odboru sklada.
17
Banka je dolžna v roku največ dvajsetih dni po prejemu pravilno vložene prošnje predložiti isto s svojim predlogom Upravnemu odboru sklada. — Upravni odbor sklada odloča o odobritvi posojila, o čemer izda tozadevni sklep.
Sklep mora vsebovati:
a)	Ime, priimek, naslov in poklic koristnika kredita,
b)	namen, znesek, obresti in rok posojila,
c)	način koriščenja In način odplačila posojila,
č) obvezo koristnika o roku dokončanja odnosno vselitve v novozgrajeno hišo,
d)	zavarovanje stavbe in pravico banke do vinkulacije zavarovanja,
e)	način zavarovanja posojila.
20
Banka je dolžna v roku naj-dalje 7 dni po prejemu sklepa skleniti s posojilojemalcem pogodbo o posojilu. Pogodba mora vsebovati poleg navedb iz sklepa vse pravne elemente, ki pravno rešujejo spore med posojilojemalcem in posojilodajalcem, zlasti način koriščenja, sankcije za nenamensko uporabo kredita, sankcije za neredno odplačevanje in ostale pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz pogodbe o posojilu za koristnika in banko.
Pogodba se mora skleniti v pismeni obliki. Državljani morajo svoj podpis na pogodbi o posojilu legalizirati pri sodišču.
21
Odobreno posojilo se lahko koristi najdalje 2 leti, računajoč od dneva podpisa k-editne pogodbe. Neizkoriščeni del posojila v teku leta koristnik lahko prenese v naslednje leto.
Po izteku roka iz prednjega odstavka se posojilo stavi v amortizacijo ne glede na to ali je hiša dograjena.
V	kolikor banka ugotovi, 8a koristnik ne potrebuje celotni odobreni znesek posojila, je dolžita predlagati Upravnemu odboiu sklada znižanje kredita.
Izjemoma sme upravni odbor sklada podaljšati rok Iz 1. odstavka te točke za največ polovico pogodbenega časa, določenega za dovršitev hiše.
22
Koristnik posojila mora hišo usposobiti za vselitev v pogodbenem roku in predložiti Komunalni banki upordbno dovoljenje.
V	kolikor po preteku pogodbenega roka investitor ne predloži banki uporabnega dovoljenja, o čemer obvešča banka Upravni odbor sklada, se izvajajo sledeče sankcije:
a)	odpoved kredita,
b)	zvišanje obrestne mere za najmanj l"/6 ali največ za 100 odstotkov pogodbene obrestne mere,
c)	zasebnemu Investitorju se odvzame na podlagi člena 11 Uredbe o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev — (Ur. list FLRJ 23/51) pravico do brezplačnega uživanja dodeljenega sveta, če gradi hišo na zemljišču splošnega ljudskega premoženja,
č) stanovanjskim zadrugam in gospodarskim organizacijam more Upravni odbor sklada odvzeti pravico do nadaljnje gradnje in prepustiti dograditev hiše ali bloka drugemu ponudniku.
23
Upravni odbor sklada more odobriti posojilo po najnižji obrestni meri tedaj, ko se stavba gradi po principih in načinu racionalne in ekon "' čne gradnje. Te principe in načine gradnje bo določal po :eben Odlok Sveta za stanovanjske zadeve.
Za stanovanjske objekte, ki ne bodo gradili v okviru odloka, more Upravni odbor določiti višjo obrestno mero in določiti poseben rok za odplačilo kredita.
24
Odplačevanje posojila se vrši v polletnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo šest mesecev potem, ko je bilo posojilo stavljeno v amortizacijo. Posojilo se stavi v amortizacijo na dan, ko je bila stavba dovr-
šena, odnosno ko je bil kredit v celoti izkoriščen ati ko je potekel rok za koriščenje posojila.
Fizične osebe - državljani plačujejo polletno anuiteto v mesečnih obrokih.
Posojilo se lahko izplača tudi pred zapadlostjo.
Dolžnik lahko poleg rednega odplačila (anuitete) plača tudi izredno odplačilo dolga, za kar ima pravico, da se mu sorazmerno zmanjša ati odplačilni rok ali pa anuiteta.
Anuitete, odnosno mesečna odplačila ne morejo v nobenem primeru biti manjša od najemnine, ki bi jo koristnik posojila moral plačati za zgrajeno stanovanje.
V	primeru povečanja najemnin Ima Upravni odbor sklada pravico skrajšati odplačilni rok posojila.
Na v roku naplačane anuitete banka obračuna zamudne obresti od dneva dospelosti do vplačila.
25
V	kolikor koristnik posojila ne vplača pravočasno zavarovalnih premij, je le-te dolžna plačati banka v breme posojila in jih potem ob dospetju anuitete izterja od koristnika posojila skupno z zamudnimi obrestmi.
26
Rok za odplačilo posojil ne sme biti daljši od 50 let.
Upravni odbor sklada določa dolžino roka za vračanje posojila, računajoč pri tem
a)	kreditno sposobnost prosilca,
b)	višino posojila,
c)	obrestno mero.
Gospodarskim organizacijam
in koristnikom navedenim pod točko 10 č In d teh pravil more Upravni odbor sklada odobriti kredit za najdaljšo dobo 10 let brez ozira na višino in obrestno mero.
Posebni pogoji za odobritev posojila
a)	POSOJILA DRŽAVLJANOM FIZIČNIM OSEBAM:
27
Državljani, ki so kreditno sposobni, lahko dobijo posojilo Iz sklada samo za gradnjo največ dvostanovanjske hiše.
Kot kreditno sposobni se smatrajo tisti, katerih ena tretjina rednih mesečnih dohodkov presega eno šestino polletne anuitete. Državljani, ki niso v delovnem razmerju, se smatrajo kot kreditno sposobni če iz svojih dohodkov, ki služijo kot osnova za davčno obvezo lahko plačajo polletno anuiteto.
28
Upravni odbor sklada odobrava fizičnim osebam posojila po sledečem vrstnem redu:
a)	prosilcem, ki Imajo v skladu vloženih najmanj 25°/o sredstev proračunske vrednosti hiše,
b)	prosilcem, ki imajo svoje stanovanjske hiše dovršene do V. odn. IV. gradbene faze,
c)	prosilcem, ki potrebujejo kredit za nadzidavo ali dozidavo zaradi povečanja stanovanjskega prostora.
č) ostalim prosilcem po vrstnem redu, ki upošteva gradbeno fazo, višino kredita, rok vračanja in obrestno mero, rok dovr-Sitve hiše In površino stanovanjskega prostora, ki se pridobi z zidavo.
29
Obrestna mera znaša za posojila praviloma letno 1 do 6°/». Upravni odbor sklada določi obrestno mero z ozirom na kreditno sposobnost prosilca, način in površino gradnje.
30
Posojila fizičnim osebam sc odobravajo samo pod pogojem vknjižbe zastavne 'pravice na hiši in sicer na I. mesto.
V kolikor koristnik posojila ni kreditno sposoben z ozirom na višino svojih mesečnih prejemkov, mora nuditi super garancijo v obliki administrativne prepovedi na plačo svojih ožjih sorodnikov. Za super garancijo ne morejo služiti pokojninski prejemki.
b) POSOJILA STANOVANJSKIM ZADRUGAM
31
Stanovanjske zadruge lahko dobijo posojilo za zidanje stanovanjskih hiš v zadružni lastnini:
a)	ako imajo urejeno In ažurno knjigovodstvo, urejeno finančno poslovanje, aktivo večjo od pasive, odnosno dohodke večje od izdatkov in če izvršujejo svoje obveze proti upnikom t. j. banki, skladu itd.;
b)	ako razpolagajo z denarnimi sredstvi, materialom ati delovno silo, katerih celokupna vrednost s posojilom pokriva predračunske gradbene stroške;
c)	če so doprinosi zadružnikov tako določeni, da pokrivajo stroške upravljanja, vzdrževanja hiši in anuitete pri banki;
č) da zadružna denarna sredstva vlagajo v Kreditni sklad. Vloge stanovanjskih zadrug se ne obrestujejo.
32
Članom stanovanjskih zadrug, ki zidajo stanovanjsko hišo z enim ali dvema stanovanjima kot osebno lastnino ati kot stanovanjsko pravico do enega stanovanja v več stanovanjski hiši, se dovoljujejo posojila pod istimi pogoji kot je navedeno v točki 1.
33
Posojilo mora biti hipotekarno zavarovano z vknjižbo zastavne pravice na I. mestu na hiši, za katero je bilo odobreno posojilo.
34
Zadružniki so dolžni privoliti na administrativno prepoved na svoje redne mesečne prejemke po veljavnih predpisih.
poslovanje, da ne poslujejo z izgubo in' odgovarjajo obveznostim proti družbeni skupnosti;
b) da na zadolžitev pristane delavski svet gospodarske organizacije, ki najema posojilo.
37
Za zavarovanje posojila odobrenega gospodarski organizaciji služi:
a)	sklad za samostojno razpolaganje gospodarske organizacije.
b)	stanovanjski objekti, ki jih je gospodarska organizacija zgradila;
c)	sklad za plače po tarifnem pravilniku (do 1. plačnega sklada).
38
Posojila gospodarskim organizacijam se obrestujejo z najmanj 2°/« letno obrestno mero, odnosno najvišje 5% obrestno mero in za najdaljšo odplačilno dobo 10 let.
Procent določa Upravni odbor sklada z ozirom na ustvarjena sredstva na skladu za samostojno razpolaganje in z ozirom na opremo stanovanjske hiše, ki se gradil s pomočjo kredita.
39
Zaradi hitrejšega obračanja sredstev in očuvanja likvidnosti sklada za koriščenje posojil dovoljuje po tranšah na osnovi predračuna, ki jih morajo gospodarske organizacije predlagati Komunalni! banki v določenih rokih.
V	kolikor tranša za preteklo obdobje ni Izčrpana, se neizkoriščeni znesek prenese na naslednjo tranšo. Nova tranša se določi tako, da se neizkoriščeni del iz preteklega obdobja odbije od predloženega predračuna.
Izplačila iz odobrenega kredita se vrše na osnovi izplačilnih dokumentov, vendar le v okviru predračuna.
V	izjemnih primerih (nabava kritičnega materiala, podražitev materiala, višja sila itd.) se smejo napraviti odstopi od predračuna. Upravni odbor sklada mora vsak tak primer na osnovi poročila Komunalne banke Individualno preučiti.
d) POSOJILA FEDERACIJI LJUDSKI REPUBLIKI IN POLITIČNIM
TERITORIALNIM ENOTAM
c)	POSOJILA STANOVANJSKIM SKUPNOSTIM — IIlSNIM SVETOM
35
Posojila stanovanjskim skupnostim ali hišnim svetom se zavarujejo z vknjižbo zastavne pravice na I. mesto. Poleg tega mora hišni svet privoliti na blo-kacljo svojega amortizacijskega sklada in sklada za vzdrževanje za vso dobo trajanja posojila.
V kolikor hišni svet ne izpolnjuje svoje obveznosti proti odplačevanju posojila, mora banka brez privoljenja hišnega »veta vnovčiti zaostale obveze iz zgoraj navedenih skladov.
Posojila stanovanjskim skupnostim tn hišnim svetom se lahko odobravajo samo za novogradnje, dograditve In nadzidave.
v) POSOJILA GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM
36
Gospodarskim organizacijam se odobravajo posojila Iz sklada pod pogojem:
a) da imajo urejeno in ažurno knjigovodstvo, urejeno finančno
Posojila federaciji, ljudski re->ubliki in politično teritorija*' lim enotam lahko odobri sklad posojila največ za dobo 10 let * lajmanj 2%> letno obrestno m<‘r° n na podlagi garancijske izjav® pristojnega organa.
IV. UPRAVLJANJE SKLADA
Vse posle v zvezi z upr avti3' njem sklada, kolikor v *1‘ pravilih ni drugače določen0 vrši Upravni odbor skla^J Upravni odbor sklada vrši pr1-0 vsem sledeče posle:	n
a)	sestavlja pravila sklada 1 jih predlaga v potrditev skemu odboru;
b)	skrbi o pravočasnem zbir
nju sredstev sklada;	jrt
c)	sestavlja plan dohodkov
izdatkov sklada in plan upora sred ;tev sklada, ki jih mora P° trditi ljudski odbor;	.jtJ
č) sklepa pogodbe o vpla° v sklad ln o posojilih skladu,^
d)	postavlja pogoje za
daj« ni;
posojil poedlnim kategorija«'1 vestttorjem v soglasju z na )(J teh pravil, kakor tudi na^|npy-rok za vlaganje prošenj *a ' »oj 11 a;
‘GLASNIK-
STRAN 187
[si °^av*ja načrt uporabe sred-v sklada, pogoje za dajanje v A1 _ Poedinlm kategorijam tok‘stnikov, kakor tudi način in za vlaganje prošenj za po-
ri*
»lila;
obrazce za dele
S) izdaja sklepe o odobrenih 60Jilih in zavrnjenih posojilih;
tbi spremLia poslovanje sklada, barik Podatke in analize od liti ,e v zvezi s poslovanjem' 0(jb,1 ^ *n dostavlja ljudskemu j Poročila o svojem delu 0 stanju sklada;
i/^laga ljudskemu odboru »Zv zne mere in ukrepe, ki so liam Zl s Poslovanjem in uprav-lcm sklada;
,kP)rnSeSlavlia in Predla8a ljud-kiju,u. odboru v odobritev za-obraf11 ra^un sklada in končni čre, an razhodkov sklada za 1.	leto, najkasneje do
rca naslednjega leta. »»^■vlja vse druge posle, ki Vezi z upravljanjem sklada.
*"»«»•» in vplačilno službo ka a hvršuje Komunalna ban-havii iUbljanl po določilih teh len Pt>sebne pogodbe, ki j > eta sklad in banka v okvi-
iih 00	predpisov,
banka ^“zadevno izda Narodna
t Kom'Vn* ^l301" sklada sklene uhaln° banko v Ljubljani t|je ,10 o tarifi bančne provt-bank0 .str°^kov, ki nastanejo za bakor *ako pr* vodenju sklada, •»ji; , tudi pri odobravanju po-Nin ntvoH namenske uporabe *ly^. 'n odplačilni (anuitetni)
j-g
leto *>3glodba se sklene za vsako M 6 Pt>sebej, kolikor je ena 6« v 8t>dbenih strank ne odpove
aca leta.
Vv 43
Kp *a ni dolžna skleniti
V „
hoflodbe:
poso-
.‘Ma , x ™’ "" ---------------
Dch, ‘e izčrpana. V tem pri
Primeru, če so sredstva
Wsklene banka posojilno 'otr V|tt,
ko pritečejo v sklad
> (e
a - sredstva in sicer po j Z'1 redu prejetih sklepov; V^°t>ri° ^Prpvni odbor sklada bfrjit Posojilo, ne upoštevajoč c) z 0 sposobnost prosilca;
''ti z Prosilec ni v stanju nu-(lAV|ar°vania za Posojilo, ki °^a sklep Upravnega
?<Llno pogodbo, ki jo banka
I	8a	ali pa proti sklepu,
?*Ma !e izdal Upravni odbor
6 oh„ Je neveljavna in le-tega
Vezuje.
VRr	44
fcC* odbor sklada ses-tav-
II	® (i,,r?*spdnik, podpredsednik I 9 eianov.
? j^ed.nika, podpredsednika jh j klanov Upravnega od-Nl	ljudski odbor na
®veta za stanovanjske
P, '
1	1° podpredsednik
,Ule*a lz vrst odbornikov kst Prf? °dbora, člani pa Iz h **rUŽK ala,vn*ov gospodarskih t • ter n'h or8anUeclj in usta-, *Mj0 'z vrst državljanov, ki jjkiorei^^kovnostjo lahko prl-^Maj^ C*a se nal<H»e sklada
N*e
jj^ika Predsednika, podpred-iiCraVii. 1,1 imenovanih članov odbora so po svoji ta (ig1! *^n°sti odnosno polo-^kipnj'ni upravnega odbora: »^!‘Ve aveta za stanovanjske V naL rektor banke ali nje-H 5‘e«eik in zastopnik Za-%bij^^"dvanjsko izgradnji
Predsednik, namestnik in član! upravnega odbora se Imenujejo za dobo dveh let. Prejšnji člani upravnega odbora so lahko ponovno imenovani.
Po izteku mandatne dobe ljudskega odbora se imenujeta novi predsednik in podpredsednik Upravnega odbora sklada, v kolikor sta prenehala biti člana ljudskega odbora.
Ljudski odbor lahko razreši vse ali samo poedine člane upravnega odbora sklada, tudi pred pretekom roka, za katerega so biti imenovani.
Predsednik, podpredsednik in člani Upravnega odbora vrše funkcijo tudi po izteku roka, za katerega so bili imenovani vse dotlej, da se imenujejo nov predsednik, podpredsednik in člani novega Upravnega odbora.
Na izpraznjena mesta predsednika, podpredsednika in imenovanih članov Upravnega odbora se imenujejo novi člani.
46
V slučaju, da se Izprazni mesto predsednika, podpredsednika ali mesto imenovanega člana Upravnega odbora sklada, Upravni odbor takoj o tem obvesti Svet za stanovanjske zadeve, ki Ljudskemu odboru predloži predlog za novo imenovanje predsednika, podpredsednika ali imenovanega člana.
Predsednik, podpredsednik in član Upravnega odbora Imajo enake pravice in dolžnosti, razen pravic in dolžnosti, ki so bile temi pravili Izrecno dane predsedniku, odnosno podpredsedniku.
48
Upravni odbor sklada posluje na osnovi zakonov, predpisov in določil teh pravil.
Člani Upravnega odbora sklada odgovarjajo za svoje delo ljudskemu odboru.
49
Upravni odbor sklada dela in sklepa na sejah, ki se vrše po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno.
50
Predsednik Upravnega odbora določi dnevni red seje, jo sklicuje in vodi. V njegovi odsotnosti določa dnevni red seje, jo sklicuje in vodi podpredsednik Upravnega odbora.
Seja se sklicuje pismeno najkasneje dva dni pred zasedanjem. Vabilu za sejo se priloži dnevni red.
Predsednik je dolžan sklicati sejo tudi na zahtevo ene tretine članov upravnega odbora, ki morajo v tem primeru predložiti dnevni red seje.
Na sejah se lahko rešujejo tudi vprašanja, ki niso na dnevnem redu, če o tem odloči večina pristojnih članov.
Seje Upravnega odbora sklada se vrše v prostorih, ki jih določi Upravni odbor.
Udeležba na sejah je službena dolžnost.
Upravni odbor je sklepčen, če prisostvuje seji vsaj polovica članov.
Sklepe sprejema odbor z nad-polovlčno večino navzočih članov. Za Izvršitev sklepov Upravnega odbora skrbi predsednik.
52
Člani upravnega odbora »klada ne morejo glasovati, kadar se rešuje vprašanje njihovega posojila ph pa posojila prosilca, | pri katerem so zaposleni.
V slučaju odsotnosti ali zadržanosti predsednika odnosno podpredsednika Upravnega odbora, vrši pravice in dolžnosti predsednik Sveta za stanovanjske zadeve.
53
Upravni odbor sklada lahko kliče na svoje seje zaradi pomoči pri delu tudi predstavnike in strokovnjake gospodarskih in drugih organizacij, kakor državnih ustanov, uradov in banke.
Na sejah upravnega odbora sklada se vodi zapisnik, ki mora vsebovati: kraj in datum seje, dnevni red, imena prisotnih članov upravnega odbora, imena povabljenih oseb na sejo, Imena odsotnih članov odbora, sklepe po posameznih _to^kah dnevnega reda in čas začetka in končanja seje.
Na zahtevo člana upravnega odbora se mora v zapisnik vnesti tudi njegovo ločeno mišljenje.
55
Tajnika sklada predlaga Upravni odbor, njegovo imenovanje pa potrdi ljudski odbor.
Tajnik sklada zbira in pripravlja material za seje po navodilih predsednika Upravnega odbora in vodi administracijo sklada.
Upravni odbor lahko po potrebi predlaga nastavitev določenega števila uslužbencev, katerih pravic; in dolžnosti so urejene po predpisih, ki veljajo za uslužbence ljudskega odbora. Te uslužbence nastavlja ljudski odbor.
56
seje
vodi tajnik
Zapisnik sklada.
Zapisnik seje podpisujejo predsednik, podpredsednik prisotni Člani upravnega odbora in tajnik sklada.
En izvod zapisnika se obvezno dostavlja Svetu za stanovanjske zadeve.
Sejni zapisniki se zbirajo in ob koncu vsakega leta povežejo v knjigo.
57
Podatke iz bančne evidence, kakor tudi analize, ki se v banki izvršujejo v zvezi z delom sklada, lahko zahteva samo predsednik upravnega odbora ali po njem pooblaščeni član odnosno tajnik sklada. Ti podatki se smatrajo kot zaupni.
58
Članom Upravnega odbora sklada, kakor tudi vabljenim osebam na sejo odbora pripada nagrada v določenem znesku in v isti višini kot članom svetov ljudskega odbora.
Te nagrade padajo v breme sklada in se izplačujejo po nalogu predsednika Upravnega odbora sklada.
Člani upravnega odbora sklada odgovarjajo za škodo, ki jo napravijo v skladu s svojim delom tako kot člani svetov ljudskega odbora.
60
Ta pravila postanejo veljavna, ko jih odobri ljudski odbor.
ODLOČBA
USTANOVITVI ZDRAVSTVENEGA DOMA OBČINE LJUBLJANA - RUDNIK
SPREJETA NA 68. SKUPNI SEJI MLO
Ustanovi se zdravstveni dom občine Ljubljana - Rudnik. Občinski zdravstveni dom je zdravstvena ustanova občine Ljubljana - Rudnik in deluje v cilju preprečevanja bolezni, se prizadeva za dvig higienskih prilik in zdravstveno - prosvetnega stanja prebivalstva občine in nudi osnovno zdravstveno pomoč prebivalstvu občine. Zdravstveni dom občine Ljubljana - Rudnik obsega naslednje zdravstvene dejavnosti:
a)	dispanzer in posvetovalnico za žene z babiško službo;
b)	dispanzer in posvetovalnico za otroke ter službo za varstvo matere in otroka;
c)	zdravstveno zaščito šolske mladine;
č) dejavnost protituberkuloz-ne službe;
d)	higiensko službo;
e)	službo zdravstvene pro-. svete;
f)	obratne ambulante, kolikor te ne postanejo sa-
• mostojnl zdravstveinl zavodi;
g)	splošno ambulanto, ki jo opravlja v eni ali več ambulantah;
h)	zobno ordinacijo (ambulanto);
1) specialistične ordinacije; j) upravo..
. Dejavnosti občinskega zdravstvenega doma, navedene v točkah a-—d spadajo v območje zdravstvenega doma občine Ljubljana — Rudnik, kolikor te dejavnosti niso vključene v pristojnost matičnih zdravstvenih ustanov.
Zdravstveni dom občine Ljubljana — Rudnik prevzame dejavnosti iz točke 3 te odločbe (ter personal in inventar) od sedanjih zdravstvenih zavodov MLO Ljubljana in sicer:
—	dispanzer, posvetovalnico za žene in babiško službo od Dispanzerja za žene v Ljubljani;
—	dispanzer, posvetovalnico za otroke ter službo za varstvo matere in otroka od Centralnega otroškega dispanzerja oz. Centra za patronažno službo;
—	zdravstveno zaščito šolske mladine od Šolske poliklinike;
—	higiensko službo od SEP v Ljubljani;
—	protituberkulozno službo od Centralnega protitu-berkuloznega dispanzerja;
—	zobno ordinacijo od Zobne poliklinike v Ljubljani;
— splošno, obratne in specialistične ordinacije od Poliklinike v Ljubljani.
6 Zdravstveni dom občine Ljubljana — Rudnik je pravna oseba in finančno samostojni zavod, ki se vzdržuje s plačili za usluge zavezanih oskrbovancev oz. njih zakonitih plačnikov ter z dotacijo pristojnega ljudskega odbora.
7.	Zdravstveni dotn občine Ljubljana — Rudnik gospodari s premoženjem, ki so ga doslej uporabljale zdravstvene enote, katerih dejavnosti prevzema in v obsegu prevzetih dejavnosti.
8.	Zdravstveni dom občine Ljubljana — Rudnik prevzema personal matičnih ustanov, katerih dejavnosti prevzema, kolikor je to možno glede na obveznosti in pristojnost osnovne zdravstvene ustanove v okraju Ljubljana, sicer pa izpopolni svoja delovna mesta začasno s honorarnimi uslužbenci.
9.	Zdravstveni dom občine Ljubljana — Rudnik upravlja upravni odbor. Prvi UO imenuje Svet za zdravstvo MLO Ljubljana. Upravni odbor ima skupaj z upravnikom 5 — 9 članov. Predstojnik zdravstvenega doma je upravnik, ki mora biti zdravnik.
Upravnika imenuje MLO Ljubljana na predlog Sveta1 za zdravstvo MLO Ljubljana.
10.	Pri občinskem zdravstvenem domu je strokovni svet, ki je posvetovalni organ upravnega odbora in direktorja. Sestavljajo ga zdravniki — predstavniki zdravstvenih dejavnosti, ki so vključene v zdravstveni dom in zdravniki — predstavniki matičnih zdravstvenih ustanov ter predstavniki lekarniške službe.
11.	Zdravstveni dom ima tele sklade:
a)	sklad za nagrade, delavcev in uslužbencev;
b)	sklad za lastne investicije;
c)	amortizacijski sklad.
12.	Za zadeve in naloge zdravstvenega doma je pristojen Svet za zdravstvo MLO (OLO) Ljubljana (po ustanovitvi občin pa občinski svet za zdravstvo).
13.	Plače uslužbencev zdravstvenega doma se določajo po predpisih o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov in uslužbencev v zdravstvenih zavodih.
14.	Ta odločba velja takoj.
Predsednik MLO:
Dr. Marijan.Dermastia, 1. r.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA OKOLICA
SKLIC SEJE
Na podlagi 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89-52) sklicujem
29. SKUPNO SEJO
okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica z naslednjim
dnevnim redom:
1.	Sprememba nekaterih določb družbenega plana.
2.	Razprava in sprejemanje predpisov s področja gospodarstva.
3 Personalne zadeve.
Po sklepu zadnje seje obeh zborov bo seja na Polževem, r soboto, dne 20. avgusta 195$. Začetek seje bo ob 9. uri. Navodila glede prihoda pošljemo naknadno.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Miha Berčič, 1. r.
Izdaja nalo&nlMvo »Ljubljanski dnevnik«, direktor Stane Skrabai> odgovorni urednik Ivo Tavčar
Izvleček iz poročila o poslovanju OBRTNO NABAVNO-PRODAJNE ZADRUGE PLETILCEV, Ljubljana, Jurčičev trg,
v letu 1954
Zadruga je bila ustanovljena leta 1348 in ima 45 članov. Bavi se z nabavo materiala za svoje člane (volne, bombaža itd.) in vsega ostalega materia,a' igel in strojnih delov za potrebe pletiljstva. Oskrbuje tudi prodajo izdelkov od svojih članov. — Knjigovodstvo je ažurno. — Družbene dajatve so v redu odveden«'
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1954
Z?.p'	Naziv postavke ŠL	Znesek v 000 din	Z j'p'	Naziv postavke	
A. Osnovna ln izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
1 Osnovna sredstva	100	I. Sklad osnovnih sredstev	
2. Investicije v teku		2. Dolgoročni kreohl ra dokončane investicije	
3. Izločena sredstva ln druga investicijska		3. Razni skladi	
sredstva	255	4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja Investicij	
4. Skupna obratna sredstva	712	B. Viri obratnih aredstev	
C. Sredstva v obračuna in draga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	
6. Kupci ln druge terjatve	6,213	C. Viri sredstev v obračano In druga pasiva	
6. Druga aktiva	90	7. Dobavitelji to druge obveznosti	
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	
t. Razporejeni dobiček	—	D. Finančni uspeh	
8. Izguba	—	9. Dobiček	
		10. Kritje Izgube	
Skupaj:	6,370	Skupaj:	
pasiva
Znesek v 000 din
100
584
4,770
916
6.370
Vodja računovodstva:
Jana Magorš
Predsednik upravnega odbora: M. Lajovic
Direktor podjetja: M. Pevec
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »PRI KEKCU«, Ljubljana, v letu 1954
Podjetje je bilo ustanovljeno 1. oktobra 1954 * odločbo MLO Ljubljana štev. 6619/1-54. Predmet poslovanja jo trgovina na drobno.
V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 9 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 12,530.159 din prometa, to je 150%. Obveznosti do družbene nosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja in upravni odbor sta imela zasedanja redno ter so tekoči problemi sproti reševali.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1954	PASI^
Z^ p'	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A Osnovna ln izločena sredstva 1. Osnovna sredstva	627	A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	627
2. Investicije v teku	—	1. Dolgoročni krediti ra dokončane investicije	— *
3. Izločena sredstva ln druga investicijska		3. Razni skladi	138
sredstva	96	4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	—
B. Obratna sredstva		6. Drugi viri finansiranja investicij	—
4. Skupna obratna sredstva	5,331	B. Viri obratnih sredstev	3,090
C. Sredstva v obračunu to druga aktiva		8. Viri obratnih sredstev (skupno)	
5. Kupci ln druge terjatve	283	C. Viri sredstev v obračuna ln draga pasiva	
6. Druga aktiva	4	7. Dobavitelji to druge obveznosti	2,442
D. Finančni uspeh		8. Druga posiva	134
7. Razporejeni dobiček	139	D. Finančni uspeh	
8. Izguba	—	8. Dobiček	139
Skupaj:	6,480	10. Kritje Izgube Skupaj:	6,480
Vodja računovodstva: Bačak I.ado
Predsednik upravnega odbora: Berčič Vinko
Direktor podjetja: Marolt Janca
Izvleček Iz poročila o poslovanju eleklroinštal aterskega podjetja IVAN MIHELČIČ, državni obrtni mojster,
Ljubljana, Borštnikov trg 1, v letu 1954
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana št. tajn. 455/1950 z dne 4. aprila 1950.
V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 11 delavcev in nameščencev ter 3 vajence In ustvarilo 14,872.031 'družbeno skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu.
AKTIVA	BILANCA na dan Sl. decembra 1954
Zap. ' st
N a st v postavke
Znesek v 000 din
Zap.
It
Naziv postavke
din prometa, t. j. 155%. Obvezno
Znesek v 000
A. Osnovna In izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku
S. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva
B. Obratu« sredstva
212
316
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
L Sklad osnovnih sredstev
2. Dolgoročni krediti ra dokončane investicije I. Razni skladi
4. Dolgoročni krediti to finansiranje Investicij 8. Drugi viri finansiranja investicij
212
32$
4.	Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva
5.	Kupci in druge terjatve
6.	Druga aktiva
D. Finančni uspeh
7.	Razporejeni dobiček
8.	Izguba
1,678
2,023
1
1.459
Skupaj:
5,689
B. Viri obratnih eredste«"
8- Viri obratnih sredstev (skupno)
C Viri sredstev v obračunu In druga pasiva
7.	Dobavitelji ln druge obveznosti 6. Druga pasiva
D. Finančni uspeh
8.	Dobiček
10. Kritje Izgube
Skupaj:
1,601
,,490
Vodja računovodstva: Komljance Frančiška
Drž. obrtni moJ»t,r Mihelčič Ivan