Sfctv. 344 (Posamezna ttevflka f viharjev.) V Trst«. w Četrtek 13. decembra 1117 letsslk Kili. tffca*a vfcak ffeus. ob nedeljah in pma ob 5 zjutraj OreusiHv«. Uuca fr*nč«ita Asiikega 2fi. i. »hI**. - VM dopisi nai s« pc 'Lljajo urcdA&vu ii«*. Kefrankiram pianu it r.'*»> m rokopis ne vračajo, kč.'.lateij iN cfgovorn vreocj;. Štefan Godin*. Lastnik usu .Edinost* — Tisk Uskarne .Edinosti*, vpisane zadrege s ttcsjfcfliir. poroStv-*; y IrMu, ulica Sv. FraD&fta AgiStej* * m Tekfon t»n>t-f3tva in uprave Štev- 11-57 NaroCnina za aia: Za celo leto.......K 313» Za pol leta ... 15-fM ................ * «a m me^ert................7H «a nedeljsko isia|a « Mio .......121 ............... številke .Rdtfl^sis* *« po S viaa*;cv, ostarele številke po 10 vinarjev. Oglasi računajo r,a milimetre v šir«* c-itt ene kolon«. . To pa predvsem radi tega, da bi ta vsem kristjanom sveta tako sveta *Ta r:e postala pozorišče krvavih bojev. Z vinskega stališča ne igra padec mesta bene vloge. Naši zavezniki vedo. da •• la njihovi strani in da s sedanjim u p-'ioin \ngležev pojest Jeruzalema še ni končno rešena. (>Ni K >N. 11. (Kor.) Zav/etje Jeruza-l le ustvarilo problem velikega mednarodnega pomena. Mesto je zasedla angleška armada s pomočjo francoskih in italijanskih čet. Govori se, da bo nastavil general \llenby angleškega vojaškega guvernerja. Varala bo toicj angleška zastaja, dočini z ur, i ore jo istočasno vihrati francoske in italijanske zastave na narodnih posestih teh dežel, kakor šolah, samostanih itd. Najprej bo razglašeno obsedno stanje. Mesto se bo smatralo kot v vojaški posesti generala Allenbvja. P P i S T P v Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesneur. — Vedno in povsod, milostiva gospa, >cm v del ljudi, da so se bavili samo z eno stvarjo in stremeli po njej. In ta stvar je edina, ki daje življenju smisel in vsebino n 'sateri na ljubo je edino vredno življenje življenja. — In to da izraziti z eno besedo? — S čisto majhno besedico, milostiva. — O. prosim, povejte mi jo! 7. izrazom ljubeznive prošnje v pogledu in .-»a ustnicah se je primeknila nekoliko bi 'e k njemu. Tisti trenutek se ie \Velman obrnil in je s: il par korakov na>proti grofu Mirano- v u, ki je zapustil zeleno irtizo. ker ie 1 a Senu-foi a 3cmr; ica prazna. Začu? ^ VOJNA NAPOVED PANAME — AVSTRIJL NEVYORK, 11. (Kor.) Ren ter je v urad javlja: Republika Panama Je napovedala Avstriji vojno. Vesti Iz Rušile. ALIIRANCI PRIVOLILI V RUSKO PREMIRJE. CARSKOJE SELO, 11. (Kor.) Brezžična brzojavika ruske vlade pravi: Glasom naknadnih poročil so aliiranci v principu izjavili svoje soglašanje s pričetkom pogajanj za premirje z naše strani, uvažili« č ne samo našo fronto, ampak tudi njihovo in sicer pod pogojem, da se ne umaknemo niti za vrsto in da ne bomo dajali nemškim četam nobenih živil. DUNAJ. 12. (Kor.) Kakor se poroča s poučene strani, iz Kopenhagna izvirajoča vest o demobilizaciji ruskih armad ne odgovarja dejstvu. Pač pa je odredil sovjet že pred par tedni odpust treh, morda tudi 4 zadnjih letnikov. Kake odredbe o na-daljnem zmanjšanju ruskih armad pa do-sedaj, kolikor je znano, niso bile izdane. Istotako ni potrjena vest o imenovanju generala Sčerbačeva za vrhovnega ruskega poveljnika in o njegovi dozdevni misiji, da prične mirovna pogajanja. DEMOBILIZACIJA RUSKE ARMADE. KOPENHAGEN, 11. (Kor.) Ruska demobilizacija se je že pričela. General Sčerbačev je bil s podporo aliirancev imenovan za vrhovnega poveljnika. Dobil je pooblastilo, da prične mirovna pogajanja z Nemčijo, vendar nai veljajo mirovna podajanja le za rusko fronto. JAPONSKA IN RUSIJA. CARSKOJE SELO, 11. (Kor.) Brezžična brzojavka ruske vlade pravi: Japonski veleposlanik je naznanil, da Japonska ni imela niti nima namena, napovedati Rusiji vojno. Neki član poslaništva je zanikal vest, da obstoja med Anglijo in Japonsko pogodba, glasom katere bi Japonska v slučaju, da sklene Rusija poseben mir z Nemčijo, napovedala Rusiji vojno. Sovjet narodnih komisarjev bo najbrže tekom pogajanj takoj brezžičnim potom poročal četam zaveznikov in sovražnih narodov vse predloge in izjave zastopnikov vojujočih se vlasti. Istotako bo tudi ljudstvo vedno obveščeno o razvoju pogajanj. Volitve za ustavodajno skupščino na severni fronti. PETROGRAD, 11. (Kor.) Volitve za ustavodajno skupščino so na severni fronti končane. Menjševiki so dobili en odstotek, revolucionarni socijalisti približno eno tretjino, boljševiki nad polovico vseh oddanih glasov. Glasovanja se je vzdržalo le 15% vojakov. Kmetijska «n plemiška banka zaprt!. PETROGRAD. 11. (Kor.) Vlada je zaprla kmetijsko in plemiško banka in izročila njiju posle državni banki. Kaznovani konzuli in poslaniki. PETROGRAD, 11. (Kor.) Na ukaz Trockega je več konzulov in poslanikov v inozemstvu izgubilo pravico do pokojnine. ker niso hoteli privoliti v predlog, da bi sodelovali pod vodstvom oblasti sovjeta. kakor je sklenil drugi vseruski kongres. Kriljenko predal glavni stan Matisiav-skemu. STOCKHOLM, 11. (Kor.) »Večernaja Poš ta« poroča: V zavod Smolnega je prispelo poročilo Kriljenka, da je v smislu želje sovjeta narodnih komisarjev izročil vse, glavni stan tičoče se zadeve Mati-slavskemu.__ Preganjanje Caillauva. PARIZ, 12. (Kor.) Vlada je predložila zbornici prošnjo pariškega vojaškega guvernerja. da naj se razveljavi parlamentarna imuniteta poslancev Cailau\a in Loustalota.___ Cesarjeva zahvala Conradu. DUNAJ, 12. (Kor.) Cesar je v posebnem lastnoročnem pismu čestital felJmaršalu Conradu povodom njegovih uspehov na asiaški olanoti in mu izrekel ponovno posebno zahvalno priznanje. Govor drl poslanca Vlek. Spinčita v seii zbornice poslancev dne 3. dec. 1917. Grozote volne. — Klic po miru! Govornik je začel hrvatski: Visoka zbornica! Nad tri leta že besni vojna, ki jej ni primere v zgodovini vseh vekov in vseh narodov. Člani te zbornice in predstavi tel ji naroda našega in drugih slovanskih narodov so bili dolgo obsojeni v molčanje. Ob enem jid je bilo tudi mnogo pod orožjem, v ognju, v vojni, v vojaški službi. Bili so soudeleženci ali vsaj priče vseh tistih grozot, ki .«' se počenjale skoro po vsej Evropi m se ^ počenjajo. Iz vestna kultura je dovedla do tega, da se je popolnoma pustilo izpred oči krščanska ljubezen do bližnjega, nadelo bratstva, enakosti in svobode, in da je zavladala groba sila. In v svrho uničenja sovražnika se ne plašijo ničesar. Izmišljala so se že prei in izmišljala tekom vojne z vsakim dnem nova sredstva rn novi načini, kako bi uničevali tajko ljudi kakor njihova bivališča. (Tako je!) Krogi je. granate, bombe, mine, torpedi, zadušljive in zastrupljive tvarine, razdevajo, kar morejo doseči. Polja, vinogradi, livade, gozdovi so izpremenjeni v puščave. Mesta in vasi so vzravnane z zemljo. Uničeni so hrami božji in stoletne znamenitosti in dike dotičnih mest in narodov. Razdejane so tudi gosposke palače in mestne hiše in kmečke in delavske hišice. Potopljeno je na tisoče ladij in znjimi milijoni in milijoni ton raznih predmetov, med njimi tudi hrane. Pali so milijoni in milijoni človeških življenj - sa najlepše moške dobe. — Toliko jih je tudi ranjenih in pohabljenih, da se jih bo še najmanje pol stoletja videlo dokaze in ostanke barbarstva teh zadnjih treh let. (Tako je!) Zgraža se človek, ko se samo domišlja tega. In ko se še vidi, kako so milijoni In milijoni povsem nedolžnih bitij ponesrečili, kako milijoni mater in otrok žalujejo po svojih sinovih, v Jove po svojh možeh, sirot po očetih, kako milijoni ljudi frpe, gladujeio. od gladu umirajo in se drugače pogubljajo, potem ni čuda. da se vprašuje od vseh strajii, kedaj se konča vojna z vsemi nje posled ca-mi, kedaj se sklene mir? Ni čuda, da je klic po miru splošen in" da iiajplememreji možje v najviših položajih razmišljajo dan in noč. kako bi se prišlo do miru! Nadalje vaje nemški: Visoka zbornica! Ob grozotah že nad tri leta trajajoče -oj-ne, kakršnje še ni bilo nikoli, žele nje konca vsi, od najviših do najnižih. Vsi kličejo po miru. Ne delam pri tem seveda nikake izjeme in se pridružujem temu kii-cu iz vsega srca. Načelo sainocJoločbe narodov pogoj za dosego miru. Med preupostavami miru je tudi načcio sainodoločbe narodov; in ta pravica bi se morala uveljaviti povsodi (Tako je!) in bi se ne smela izvajati v parlamentih, kjer ie zastopanih več narodov in kjer bi se mogli poedini majorizirati; v parlamentih, kisobili sicer izvoljeni na podlagi enake volilne pravice za posamezne osebe, ne pa enake volilne pravice za posamezne narode, v katerih (parlamentih) zastopajo poslanci nekaterih narodov vo-lilne okraje z le 20.000 prebivalcev, med tem, ko drugi drugih narodov zastopajo volilne okraje s 50, 60, 70, 100.000 in več prebivalcev. (Tako je!) Da pridemo do resničnega in trajnega iniru, je potrebno, da vsak narod za-se, po lastnih zastopnikih v lastnem zboru odloča o svoji usodi. (Dobro)! V tem smislu na delo na zunaj in na znotraj — gospodje ministri! Po vojni se ne smejo v notranjem med narodi monarhije nikdar več ponoviti raz-;:iere, kakršnje so bile pred vojno; mora za vedno onemogočiti vse, kar se je storilo in delalo proti izvestnim narodom, tudi proti našemu hrvatsko-slovenslskemu narodu, na začetku in med vojno; nikoli več ne sme biti dveh vrst narodov, gospodujočih in služečili; nikoli več ne sme biti možno narodno tuj j gospodstvo, ki se je v mnogih krajih, posebno v našem hrvatsko - srbsko -slovenskem domu izprenienilo v pravo grozo-vlado. Proti dualizmu. In če je bilo to možno, je to v glavnem pripisati gospodujočeinu zistemu, dualizmu, na katerem sloni dosedanja nagodba med »v drža--nem zboru zastopanimi kraljestvi in deželami in deželami svete o-grske krone«, in na katerem naj bi slonela nagodba vsebovana v predložemh zakonskih predlogah. Ne glede na to, da se določbe ie nagodbe, kakor tudi one med Hrvatsko - Slavonijo in Ogrsko ne izvršujejo, da se krivo tolmačijo in da se v največ slučajev tolmačijo Madjarom v prilog, toliko napram tej polovici monarhije, koiikor še posebno napram Hrvatski: je (tuaiizem sam na sebi nesreča, izlasti za južne Slovane. (Prav res!), pomenja takorekoč uničevanje, smrt našega plemena. (Pohvala.) Po nagodbi smo mi podjarmljeni: eni Nemcem, drugi Madjarom, tretji Nemcem in Madjarom ter jim Izročeni na milost in nemilost. O naših žalostnih razmerah v normalnih časih pred volno, od obstanka nagodbe, 50 let sem, govore jasno in zadostno zapisniki te zbornice, ogrskega državnega zbora, hrvatsko-slavonskega in bosen-sko - hercegovskega sabora, deželnih zborov na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, v Trstu, v Goriško - Gradiščanski, v Istri in Dalmaciji — zistem nas osreča s tolikimi zakonodajnimi zastopi, kjer pa nismo nikjer gospodarji, da bi mogli svobodno odločati o svoji usodi! (Pride še.) je klic: »Le jeu est fait. Rien ne va plus!« in nastala je potem svečanostna tišina. Začude.la vsled izraza trpkega zasme-ha, ki je zaigral markiju okoli ust, se je sklonila mlada gospa nekoliko k njemu in vzkliknila radovedno: — Povejte mi vendar, zaradi česar je življenje vredno življenja? Hubert de Brenaz ie odgovoril: — Ljubezen! Izrekel ie in hitro vstal ter stopil na-' preti grofu Miranovemu, ki mu je v svoji | ponosni, krepki starosti prihaial naproti | kot človek, ki je bil vse svoje življenje navajen zmagovati in ukazovati, da. celo j vzbujati strah. Obdajala ga je neka neobična obstret. Celo njegova civilna obleka je izdajala starega vojaka; zdelo se je, da njegov korak hoče streti tla. Za njim je prihajal Semen, še bolj orjak, kot on sam. s svojim la,:>-\ mrko-ootuhnienim m in mehanično hojo uprežnega vola. Kak prepad med tema človekoma! Wilman je pošepeta! grofu par besedi na uho, nakar je pristopil Hubert še nekoliko korakov bliže in se predstavil grofu. — Gospod marki, — je dejal grof, — že zdavnaj sem vas želel spoznati. — Gospod general. — je odgovoril Hubert, — jaz sem samo potovalec, san i ar____ vi ste pa zmagoslaven vojskovodja, ki je v čast Rusiji, in ponosen sem, da vam smem stisniti roko. Odkritosrčnost, ki je žarela iz njegovih oči, je očarala nono^nega starca, in Hubert ie v tem trenutku čutil tem večje občudovanje napram Miranovemu, ker je bil skoraj na tem, da zasovraži grofico. S trpko zlobo je zabrusil temu dražest-nemu bitju besedo »ljubezen«, njej. ki je mogla, če »e hotela ostati poštena žena. je v samoti sanjati o iiubezni ^ njejj rr^novedarci. b^žansH srp*:. »©lisice ¥^Stl. Jeruzalem v krščanskih rokah. Octe angleškega generala Allenbvja so, kakor smo že poročali, zasedle te dni Jeruzalem. Že nekaj časa ni bilo o usodi tega mesta nobenega dvoma več, ker so Angleži zasedli že Hebron in se vedrio bolj približevaii vsemu krščanskemu svetu sve temu mestu. Mesto kralja Davida in kralja Salomona, kjer so svoje časno prorokovali proroki. kjer je živel in umrl lezus Kristus, domovina apostolov, je prišlo po 400 letih tnrškega gospodarstva sedaj zopet enkrat v roke krščanskih osvojeval-cev in s tem tudi »krščanskega sveta. Jeruzalem ima burno zgodovino, kakor ma-IcKtcro mesto in je neprestano menjal svoje gospodarje. Za babilonskim kraljem Nebukadnezarjem je zavzel mesto Aleksander Veliki, ko je zasedel Sirijo. Anti-joh Eoifan je porušil zidovje. Sledila je doba Rimljanov, doba namestnistva Pon-cija Pilata, pod katerim je bil križan Kristus. Zgodovinar Josephus opisuje podrobno osvojitev Jeruzalema no cesarju Titu in uničenje svetišča. Po uporu Bar Kochbe je bilo mesto zopet porušeno in pozneje od cesarja Hadriiana znova zgraieno kot rimska kolonija Aelia Capitolina. Na mestu, kjer je stalo Salomonovo svetišče, je bilo postavljeno svetišče Jupitra Capitolina. Cerkev sv. groba je zgradil cesar Konstantin. Začetkom srednjega veka so se polastili mesta Perzijci, ki pa jih je potem potolkel cesar Heraklij. Sledilo je gospodstvo sultana Omarja. Za časa križarskih vojn je zavzel mesto Bogomir Bouillonski, ki se je dal kronati za kralja Jeruzalema, naslov, ki ga ima sedaj avstrijski cesar. Sultan Saladin je zopet o-svojil mesto; pozneje so je ponovno napadli tudi egipčanski sultani. L. 1517 ie osvoiil mesto turški sultan Sebin in od takrat je ostalo nepretrgoma pod turškim gospodstvom. Jeruzalem ima 60.000 prebivalcev, med njimi 7.000 mohamedanov, 13.000 kristjanov in 40.000 Židov. Grenko resnico je ugotovila praška »Union« na račun voditeljev nemške inteligence. Slika, ki jo nudi, je brezupna. Naredba o pomiloščenju naj bi bila po vladarjevi intenciji v vir odkritosrčne sprave med naredi, zlat most preko na-sprotstev. ki so se nakopičila tekom desetletij. Da ni prišlo tako, na tem so krivi nemški poslanci. Takoj po prečiranju naredbe so zastavili z zasramovanji in Klevetami in ledena sapa je zapihala preko nemških logov, čim je bil najmanji povod za spomin na pomiloščenje. Ncmšxi poslanci so s svojim sovraštvom zastrupili čisti vir. Z razuzdanimi govori so podrli zlati most v peneče valove divjega boja za njih nadvladje. Slika, ki jo ni diio nemški voditelji, bo nudila zgodovinopisen sliko, ki ne bo dostojna kulturnega naroda: z ječo >n cenzuro, z internacijami in konfiskacijami, z odpravljanjem državnih osnovnih zakonov so hoteli v Avstriji napraviti — »mir«, to je: nemško državo. — Potem razpravlja avtor o važnih zgrešenih razsodbah vojaških sodišč, nagiašu-joč, da je bila med Nemci td.no socijalna demokraciia, ki je ojstro nastopila proti odredbam nesrečnega režima Sttirgkho-vega. — Komu na korist so bile te ob-i»;dbe, komu na korist cenzura, k: je spominjala na najslabše ruske zglede iz časa Nikolaja I.? Komu na korist odprave pisemske tajnosti — brezobzirne internacije, aretacije, razpuščanje društev, zase-ganje njih premoženja, suinn.čenja oseb z neoporečnim prejšnjim življenjem?! Tam zunaj v strelskih jarkih so rama ob rami izvrševali sijajne čine samožrtvovania in junaštva — doma pa kličejo nemški vo-j ditelii po zatiranju Nenemcev, po umet-; j je državo razkosal in upropastil politično in gospodarsko! Menijo morda, da s po-nemčevaniem in zatiranjem Slovencev in | Hrvatov zgradijo nemški most do Adrije in da napravijo iz nje nemško morje? S takimi blaznimi idejami si Nemci le škodujejo, kajti s tem prepričujejo le hladnega opazovalca, da mnogi »državi sovražni čini« političnih »zločincev« niso nič drugega. nego protirežje" nemškim stremljenjem. naperjenim proti pravični Avstpji! Nemci nas hočejo ponižati v državljane drugega razreda in so hoteli postopati z nami kot sovražnim narodom. Onim. ki so bili prizadeti po onih vojaških razsodbah, naj se da možnost, da se opravičijo. Tu mora Avstrija dokazati, da pravičnost ni le izhlapljiv poim, da ni le malorum casti-gotriv, ampak tudi honorum custos. da narodov in posameznikov ni smeti vladati po trenotnih zahtevah neodgovornih strankarskih voditeljev iz vrste kakega Woifa ali Teufela, marveč po zakonu in modri previdnosti, v duhu demokratične dobe. Ideja — zmagovalka! Veliko, od nikogar pričakovano trajanje sedanje svetovne vojne je neizmerno gorjč za — človeka in njegove etične in materijalne dobrine. Za našo narodno bodočnost pa je — ta utis se nam utrja vedno bolj — ravno to dolgo trajanje ustvarilo jamstvo za njegovo bodočnost, jamstvo, da doseže svoj končni cilj. Da je prvo leto vojne prineslo odločitev na bojiščih, prišlo bi bilo morda do kakih teritorijalnih izprememb tej ali oni državi na korist, drugi na škodo, al»i cclo popolno izgubo pozicije, ki jo je zavzemala pred vojno. Ali, na notranie življenje v državah bi bil sklep miru bržkone ostal brez vpliva. Dolgo trajanje vojne pa je porodilo veliko idejo, ki jej je bil prvi glasnik predsednik Zjedinjenih držav VVilson in ki se je je oprijel ves svet kot odrešenice in ^^dlage za bodočo uredbo razmer med narodi — saj jo je tudi današnja provizorična ruska vlada sprejela v svojo mirovno ponudbo kot kardinalno točko in saj ji, vsaj formelno, četudi s klavzulami pritrjaio tudi tisti, ki se je — boje: idejo sainodoločbe narodov! Te ideje se je z vso dušo oprijel tudi ves naš narod do zadnje gorske vasi. Temu razpoloženju in tej volji naroda je dala izraza državnopravna deklaracija naše parlamentarne delegacije dne 30. maia. Narod ji pritrjuješ številnimi manifestacijami svoje volie — spontano, kakor je pač možno le tam. kjer beseda prihaja iz duše. Pritrja jej še pošebno z uničevalno ljudsko sodbi1 nad njenimi domačimi nasprotniki, kakor ie ni še izrekel tako ogorčeno, tako vehementno nad nobenim izdajalcem ta naš sicer pohlevni, skromni in potrpežljivi narod. Sile, nasprotne tej ideji, ker nasprotne naši zahtevi po srečneji bodočnosti v samosvojem narodnem življenju, so našle eksponentov tudi med nami samimi, med činitelji, ki zavzemajo odlično mesto v javnem življenju naroda. Ni treba, da jiii imenujemo — saj so danes v ustih vse naše javnosti. Vse te sile, podpirane po rečenih eksponentih, so se združile, da bi uničile, kar je ustvaril naravni razvoj narodne samozavesti Hrvatov, Srbov in Slovencev: misel jugoslovanskega narodnega edinstva, lastne državnosti. Taki eksperimenti trajajo že desetletja, toda brezuspešno: želje po našem edinstvu niso mogle uničiti. To je naša tolažba, to nam daja vero v našo bodočnost. Po vsakem takem naskoku so se vrste pripadnikov ideje — pomnožile. Na najhujši" priti:-k proti slovensko-hrvatsko-srbskemu edinstvu začetkom vojne je prišla ustanovitev jugoslovanskega kluba; potem se po številu druga stranka na Hrvatskem pridružila majniški deklaraciji, za njo so se hrvatske in srbske stranke v Bosni -Hercegovini priključile jugoslovanskem'! bloku. Tako so se nasprotniki majniške deklaracije, to je: našega narodnega edinstva. skrčili v pritlikave stranke, ki jim pa vrste dnevno postajajo redkeje. In ravno s tem, da se je je oklenil ves naš narod in dokazal s tem, kako zdravo je ostalo njegovo jedro vkijub vsem spletkarjenjem in manevrom označenih eksponentov, jmj-staia ideja silna iu ostane končno — zmagovalka! Treba le, da naš narod ostane zvest sam sebi. svoji sedanji slovesni prisegi zvestobe do velike naše ideje, do narodnega programa, ki mu je dala izraza majniska deklaracija. Vztrajajmo, ne da-jajrno se zavajati po hinavskih besedah, ne plašiti se po grožnjah. Težka bo pot na — Kalvarijo. morda bo zahtevala tudi žrtev. Ali, ravno te grožnje nai nam dado uverjenje; da ta pot je prava, ravno besni-lo nasprotnikov naj nas utrja v uverjenju, da so se nas začeli bati, da jih razburja izpoznanje, da ie naš cilj dosegljiv, da jo naš narodni program izvedljiv! Njihov strah — naša nada, naša vera. da velika ideja, ki je objela srca, ostane — zmagovalka. Strah nasprotnikov nam odpira perspektivo v našo bodočo svobodo in samostojnost. PROSIMO RABLJENEGA PENILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — onn.v V »NVRODNI DOM*. Stran lf. .EDINOST4* ftev. 344 V Trstu, dne 13. decembra 1917 Ta i ioi bujno delo. ki nairi je — poleg marsika-[in v Istri so bili socijalisti edini, ki so po-j stavi sprejemanje zasebnih zavitkov v kega razočaranja — vendar donaialo lepih uspehov, blagega sadu? Ali ima res propasti vse — za vedno? Lepo se je razvijala naša stvar; ali bodi res konec temu razvoju? Tako se je vpraševalo ljudstvo v svojem Sirahu, v svoji narodni vnemi, v svoji ljubezni do rodu in hrepenju po nadaljnem napredku. Bojazen se — hvala Bugu — ni pokazala opravičeno. ve, kaj koristi njemu in domovini, kaj izjalovila uničevalne načric sovražnikov ter ponmcžiije njegovo imetje. Podpisuje dar izpremenila mišljenja svojih namenov Boril se je proti terorizmu, 'ki je več mesecev dušil to mesto, proti brutalni reakciji. ki mu je hotela skoro prepovedati pisanje v italijanskem jeziku, proti navijal-cem cen rn afarizmu. proti strahopetnemu Slovensko rodoljubje, narodna zvestoba, jn bestijalnemu ovaduštvu, ki je dajalo od- bijali irredentizem z odprtim vizirlem. s Trst. Izvzeti so potrebni zavitki (pošiljke poštenim orožjem. Ne socijalnodemokra- z bojno opravo na vojaška poveljstva in j tična stranka, ne »Lavoratore« nista nik- vojaške osebe ter pošiljke z zdravstveni-; misel na bodočnost so nadvladale tudi to strašno krizo. V zadnjih časih se je zopet duška sovraštvu in zavisti. Pobijal ita-liiansko narodno-Jiberalno strarrko kot na- začelo gibati naše snovanje. Predvsem sprotnico proletarijata in je branil poire- ni pod težkimi udarci dogodkov zamrla požrtvovalnost našega ljudstva, izlasti v narodno - kulturne namene. Z globoko hvaležnostjo in srčnim zadoščenjem gledamo. kako to naše ljudstvo, kljubujoč tenkim, tu pa tam celo obupnim življen-skim razmeram, polaga svoj oboi domu na oltar. V našem »Narodnem domu« so se začele razne predstave v rečene svrhe. Skromne sicer, kakor pač zapovedujejo sedanji časi, toda vzlic temu, ali pa morda ravno zato, vabljive za naše ljudstvo. Vsakokrat je dvorana nabito polna, da bo italijanske nevtralnosti. Tedaj »Gaz-zeta« še ni bila rojena, pač pa so nje predniki, heroji »Ci t ta dina«, ki so podpirali oderuštvo. veliko in malo, proti aproviza-cijski komisiji, ki so gojili ovaduštvo proti pošLenim rodbinam, hoteč huiskati meščane proti meščanom, zahtevajoč preganjanja in vislice za one. ki drugače mislijo nego tista svojat (genia). Resnica da je ta, da »Lavoratore« ni nikdar podpiral kapitalističnih interesov in da mu ni v navado, ua bi hodil po stojnicah ne k c. kr. uradom, ne k bogatim buržoaziicem, lepših — poleg moralnih — materijalnih kjer se dajal i- plačevati. Tudi v nui-uspehov niti v normalnih časih nismo hujših časih, ko k bil v največih stiskah, imeli povprečno! Nadebuden znak je to, ki oživlja vero v bodočnost. V nedeljo je začel tudi naš rodoljubni Ske.lenj z njega bogato društveno organi-! zaciio. In sicer je smotreno začel tam, in najnujneja: s < , ] kjer je potreba največa i (obrojiia st. 4> sj;rbio za naše malčke. Saj so ti naša Oglje, 10 kg na iz'- aznice. - Rdeče i>:kazi»'Ce. S\. Vid: št. 1537 one 17 12., pri A. Cei pri S. Luci (cena ^^bodri^t! Podružnica sv. vm. kg). — Staro in-jsto: st. 291—4/0 (ob-. [n Meloda je oživela pod vodstvom, r a st. A) dae 13. 12 prt J. Taucer ul. ki nain daje jan^tvo za uspešno delo. In Vol o 2 (c«.na 5?S v m. kg). — Slara m m- - c-: št. 1451—S620 (obrobna št. 4) dne 13. 12.. pri P. Bnttus, ni. S'litario 10 (cena 56 vin. kg). — Nova mitnica: št. 2b35— 2 -1 (obrobna št. 4) dne 13. 12.. pri A. An; ch. o'. Scrssa i-' (cena 66 vin. kg), š; 2 Č5--3133 (obrobna št. 4) dne 14 12., J. Taučerju, u?. S. Zaccaria 3 (cena 5S vin. kg). — Greia: št. 220—473 (obrobna št. 2) in štev. 1—146 (obrobna št. 3) dne 13. 12.. pri Stock. ul. Squero nuovo 15 (cena 60 vin. kg), št. 147—240 (obrobna št 3) dne 13. 12.. pri Lovissich, Greta 126 (cena 74 vin. kg). — Kjadin: št. 26=5— 394 (obrobna št. 3) dne 13. 12. pri M. Ru-pena. ul. Foscolo 19 (cena 74 vin. kg). Premoč koks, 10 k* na izkaznica — Ri'iče izkaznice. Nova mitcica: Si. 1—90 (obrobna št. 5) dne 13. 12., pri Mamich. ul. Scussa 12 (cena 23 vin. kgL — Stara mitnica: štev. 1621 — 171? obrobna št. 4) dne 13. 12., pri P. Buitus. ul. Solitario 10 (cena 23 vin. ig). — Greta 3) dne 13. 12 pod kakimi avdicijami! Niso časi razpoloženja za veselje, ali v nedeljo smo se v Skednju radovali od srca. Udeležba naravnost ogToin ia, potek zborovanja duha dvigajoč. Obljubljeno nam je sicer posebno poročilo. Vendar si ne moremo »kaj, da ne bi že sedaj nagiašali, da je bilo vse prirejeno tako, da je moralo razvneti srca. V nagovorih in poročilih je bilo poleg potrebnih stvarnih podatkov toliko žarkih akcentov slovenske plemenite duše, da smo naravnost z ganotjem poslušali. In to ki penje je valovilo tja čez na pozneji prijateljski sestanek, ki je bil prav za prav nadaljevanje zborovanja — z razliko le, da smo čuli tudi prisrčnih odmevov sedanjih dogodkov na Slovenskem. Duhovnik je nazdravljal: učiteljstvu, zbranemu v res častnem Številu, to je prirejalo ovacije duhovniku, urednik se je v globoki hvaležnosti klanjal domačinom, zbranim tako številno, orila je slovenska pesem, — ta verna glasnica narodnega st. 241—-335 (obdobna št. j veselja in narodne žalosti — iz vseh grl: pri Lovila-c h. Greta 126 p^vaH so skupno tudi možje, ki so že preučena 23 vin. kg). istopili prag starčkove dobe — in končno Drva za kurjavo, 20 kg na iz^az- i so se vsi, složno in z vso dušo pcivlonili njce>. — Rdeče izkaznice. duhu Njega, ki nam je z velikim svojim Siaro ineste: št. 47! 532 (obrobna št. j srčen! podaril našo sedanjo slogo. Tako 15. 12.. l-^-^ar »1 Crsnitelli !4il—i925 (obrobna št. 4) dne 13. iprihodnjost je, da mislimo na mladino, 12. prt A. Loze j, ul. Bo»- ević 53 (cena 30 da nam bo ra^iia zdrava na duši in vTn kg), št. 1926—1987 (obrobna št. 4) telesu. !nc 14. 12.. pri Mania F. ul. \::Jirivo 7 Prodaja manuiakturnega blaga dež. ura-Uv vin. Star^ mitnica: štev. da za preskrbo oblačil. Tukajšnji deželni 17H pri / v C 13 /✓/ ! 2! T> kg) i > (rbrt h^a št. 4) dne !3. 12.. urad za preskrbo oblačil je dal v razpro-l:-. Set te i M.ane 156 (ceu dajo nekaj partij suknenega. bombažnega ši. 1778—1839 (obrobna št. 4> in volnenega blaga ter srajce in sicer v pri d.iiili manufakturnih trgovinah: /•r^ttr V. uš. Farneto ^6 delavskih konsumnih zadrugah, v kon-s ]s.'»-s —t1 m• i «obn-bna Mn.ini zadrugi privatnih uradnikov ter v Fr. 4) dne 15 12., pri Zcrjal O. ul. Sel te nasie - -ic 250 (cena vin. S. idri. ul. Lorgia št. 5, Josip Camuffo, prc-: -»?* tio- - 2M kg n? »z- ; ul. Mari c Terez'je št. 18. Just Sedmak, ul. 1 - — V odre »zk:-7uce. ! !! Rivo št. 19, M. Bomman, ul. Cavana Iv . - , . . . . . 1-Ti® (enrobna št. 13) i-:. 12, Pavel <5c Franc Tropeani. t a Bor-! T.az^mt. ta oogodek pristop davLn^o- lo zre?h trgu št. 6. Vik:or Fei. ul. Bnrriera ni iskal podpore ne pri vladi, ne pri buržoaziji. Pa tudi potem, ko se je list povzpel do sedanje moči, ni izpremenil mišljenja in je, kot poprei. nadaljeval delo v obrambo ubogega ljudstva, socijalizma, internacijonale. Ne vboštvo, ne bogastvo, mu nista omaiala idealov, ki so mu dražji, nego življenje. Ostal je vedno isti: zvesi stranki in proletarijatu, proti sovraštvu med brati, za mirno medsebojno življenje ljutH različne narodnosti. Vedno za svobodo in za gospodarsko in jM>litičuo osvobojenie proletarijata. Končno vnrašu-je »Lavoratore« »Oazzetto«: kaj heče orna. koga predstavlja, za koga govori, kateri stra iki služi, kako politiko zasleduje?! — Pristavlja pa malicijozno, da noče s tem spravljati v zadrego ne gospodarjev, ne služabnikov! — Odgovor v socijalno-demokratičuem glasilu je — to treba priznati — dobro zapopran. Le to malo hibo ima. da sloni le na trditvah, glede katerih je šele vprašanje, ali se bodo mogle vse vzdržati pod nožem objektivnega presojanja. To velja izlasti za tiste trditve, ki smo jih gori podčrtali. Ne bo škodilo, če se o priliki malo porazgovo-rimo o tej zanimivi polemiki. Dohodnina, davek na plače in rentni davek. C. kr. finančno ravnateljstvo nam javlja: V svrho odmerjenja dohodnine, nadalje davka na plače pri prejemkih nad 6400 kron in rentnega davka za leto 1918. se na podlagi §§ 202 oziromma 138 zakona z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, poživljajo one osebe, ki so po § 153 citiranega zakona v obliki novele z dne 23. januarja 1914., drž. zak. št. 14, oziroma po § 124, na Primorskem dohodnini ali rentnemu davku podvržene, da vložijo pismene napovedi pri pristojni c. k*, davčni administraciji, oziroma pri c. kr. okrajnem glavarstvu (oziroma pri onem c. kr. davčnem uradu, ki se ne nahaja na sedežu kakega okrajnega glavarstva) do 31. januarja 1918., ali pa da dajo iste na zapisnik. — Dolžnost predaje napovedi k.a dohodnino in posledice, če bi se to zna-biti opustilo, niso odvisne od vročitve morebitnega individualnega poziva v smislu § 204 zakona o osebnih davkih. Osebe, stopiv^e tekom davčnega leta v davčno dolžnost, bodi ker so se nastanile v ozemlju, na katero se zakon nanaša, jodi, ker so dosegle stalne p'.^će, morajo smislu § 228 zakona o osebnih davkih mi predmeti;, nujni zavitki s kvasom (z dr-žmi) in denarne pošilja t ve. Zavod sv. Nikolaja uo iinel sejo jutri v petek ob 4. popoldne, bdeleža naj se vse od bor niče. P Jš;!.:ke z darili in poštni zavitki za vojne ujetnike in internirance. V času od 1. do 22. decembra 1917. se ne sinejo sprejemati pošiljke z darili in poštni zavitki za vojne ujetnike in internirance. Učiteljsko društvo za Irst Mi okolico priredi v nedeljo, dne 16. t. m., društveno zborovanje \ prostorih zapo*:ovji;:ih le-čajev goriškega učiteljišča, ulica Torrcn-te Št. 12. II. Zadetek točuo^ob > irr pol dop. r-nevn« red. > Nagovorv.2. ?t\ačr' ; reu-stiojitve naš"ga šolstva«, pča tovariša Ferdo pl. Kleinmayer in F. Oangl. 3. Načrt za »Poslovni red-: Zaveze poroča lov. E. Oangl. 4. Slučajnosti. Prosimo in pričakujemo polno^tevilnc udeležbe. it*, ertsednik. K pionietu zasebnih vojnopoštnih zavitkov so dopuščeni vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi s številko: 1) 5, 11, 39, 49, 51, 95, 115, 117, 120, 131, 138, 142, 144, 150, 153, 161, 166, 167, 168, 170, 171, 172, 176, 180, 185, 190. 193, 194, 196, 199, 203, 209, 211, 229, 230. 232, 246, 257, 265, 285, 299, 342, 362, 387, 404, 421, 438, 448, 459, 516, 605, 527. 642, 234, 247, 258. 266, 286, 324. 259, 267, 287, 332. 239, 249, 260, 272, 2S9. 333, Kfl BANKA - ^^ a ii er/ c *a k ud KBiKiKva Trsi, Vid Cassa di eis? ?rmio 5 (L?stno poslopje) Kapital In ^ rezerva K I3,20d.<>00.— Fl LIJ ALKE: iK-oaj TeReth«fstid-is« 7 9, Dubiovnlk. Kotor, Ljubljana, Metković. Op uija Spilt, Si enik, Za J«'. VLOG t NA KVJIŽtCE - rs 1 o-- ---2 0---:- od dn»'va Tloge do dneva vidika. Kentai «lavr«'i p aču.o banki 8Toje/ i ^ l J i P i O t V i C\ 1 no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne | OllfcJ, K I^UUpi^U J t5JU LVJ . ? naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. — Novoletno voščilo za 1. januvarja 1918., v obliki vi-zitnice, stakne 10 K. — Inseratni oddelek »Edinosti«. hrvatsko OGLAS 1 1. Deklica Velun vrh. Slovenka, za <«prem-tvo otrok v Šolo p se pprejme takoj — Predstaviti t»e: al. Tigor šu 5, IV nartstr K»6? Prodam d e molzni k tri. Sco cola-(Jo o'eo ! 771. U nt. 1«'»<.2 v ake vrste kupuje Jako^ Mar^on. Via Solitario 21 (pri me ;tni b >lai.š ii i) (M>27 Novo mes dne 13. 12.. (cena 13 vi ri : st. A. G ;m)£c!, ul. Genr; st. -71 Cf.brobn? \ cehi? št. 11. in Hektor Butti. ul. Marije S: 1>) dne !4. 12.. ^ri A G m ; jI. ulica Terezije št. 32. Blago se prodaia pu ce-Ocp a 10 (ce Ml 13 vin. k%), -st. 572—131 laah, ki jih je določil imenovani urad. < Irobna št. 13) dne 13. 12., pri A. Lozej Razd.lievćnje vina. Včerajšnjo objavo n! T> rocvić 53 «cenn 13 vin. k^'. — St?- o v inskih ccnah je popraviti v toliko, da lica: I] k. 9) dne k cet«a t - • •• za gostilničarje in kr- 13. 12.. nri A. Ga-tia. ul. S .'ice 7 (cena 13 čmarje K 5 02 in ne 5'44. kakor ie b.!o po-vin. Všt. 342—714 (obr bla ti v dob; 14 dni. priloživši naznanilu rukoveti, v kateri moraio izkazati dol;o- Tukajšnja .->Gaz- k^. št. 342—714 f obrob na št. <>) dne; motoma objavljeno. P 12! pri Guastia. nI. Salfcf 7 (cena 13; Zanimiva polemika. •, ••*, sv štev. (• i ob-' zetti ie obdolžila socijalne uemok'aie, ro' na" i. 7) dne 13. 1*2.. pri h. \crhec ul.: da niso storili marsikaj, kar bi bili morali iiiu:=anVl2 9 (obrobna št. (») dne 13. 12 i^ri z mima: ničesar ni storil, kar bi bilo na Sk: au ul. Valie di l?i zzol 7,^ (cena 13 šivajo meščanstva, ničesar, kar bi bilo v \ in. k?). j nasprotju z njihovimi načeli, ničesar, kar *>j.tvi (briquci(^» 1 bi moglo biti v bolest hi strah rodbinam Ig . j izkaznico Vlučrc • kaznics. tega mesta. Kar K storil, je bilo vse ua S hi -o wcct::: Št. 37—331 (oI_o: iu št.! korist delavskih slojev. Storil je svojo Ml Jne 15. 1 2.. pri Ture >vich ul. ra 12 d ; ;>iost socijalnoiemokratičnega glasila, . Novo ine^io: štev. oštencffa glasiia, v teh hudiii časih, ob-t 7- (obrotma >1. 13". dme 1 L 12.. pri kolje; ga od & .cev različnih sovražni-A. Ga -el ul. Gei.pa 10 (cen t 38 vin. kov in napadenega zavratno vsled zavika. št. 1—2.59 (obrobn:< št. 14) dne 13. |-ti od velikih in malih — lopovov (fara-12.. p : A. IvOzcj ul. Boroević 53 (cena 3S tutti). — Na to odbija »Lavaratore« oei-vin. — Stara mitnica: š:. 715- ^55 tanje »Gazzette«, da je niival protekcijo 9) dne 15. 12.. pri A. C<;cian- vlade, a sedaj da igra nialcga-sredniega- c ga uživaio tekom ostaiega de'a ita\ enega !era. — Istočasno se opozarja službodajalce, ki izplačujejo plače v let-reni znesku nad 1600 kron, di vlož'.io predpisane prlbve slnžbenih prejemkov do 31. januaria 1918. pri pristojni davčni oblasti. — Kazenske določbe za slučaje neresničnih m opuščenih napovedi in pri-;av službenih prejemkov se nahajajo v 239—244 zakona glede dohodnine. Semenska pšenica. Člani Tržaške kmetijske družbe, ki so se prijavili za semensko pšenico, lahko dvignejo njim odmerjeno množino od danes naprej od b—9 predp. v društvenem uradu. — Vsak dobi tri kg. Člani, bivajoči na Prošeku, d o Vi o pšenično seme pri g. Sergiju Goriupu. Nabiralke sainaritan>kega dneva, ki niso še izročile nabiralnikov, so vljudno nu. roSenc. da iste oddajo v Nar. domu <. Ot!hwova seja ženske CM podružnice Sc bo vršila danes. 13. t. m., ob 4 in pol popoldne. Nezaslišano. ().>:;ii državnih redarjev v Gorici se je naročilo na naš list in osem M« ViMrJil i'nam na H^rjn) ketn ve i sto metrov iiU prJOaJ nire/anih drv v ^ozdu nad leć od ž«l po>taje proti takojšnemu plačilu. Presk bim tu d vo aike. Kupci n^j se oglaiijo pri Ius. od . Ednosti. 312' —----f ZOBOZDRAVNIK j Dr. J. Černiak \ v Trstu uilca Poste vecchle 12 f vogal ulice del!e Po^te. Izdirenjs zobov brez bolečine. — Plornbranje. -- UMETNI ZOBJE -- ^rno ln be,° prodani Idlf&KU lf*[|y na debelo za krčmare. M: ks Gulič, Trst, Via Petronio 2. (18G0 žtiKlje kupujem v vgi'.ci runo/.iui. Fran Eabič ulica Molinogrande št. 2\ 1653 ZDRAVNIK — PRIMARU Dr. Oskar Horpurso za splošne notranje bolezni ln bolezni otrok Ordinira od 2 do 4 popoldne Trst ulica Bosctietto 11 2 vogal ulice Tintore Til UMU iLIHHT iP^Tilg^ ^'^rr. - „aliiiittnstj U | Trst - Uia S»n !0 - Trsi j S Odprt od zvečer naprej1 I Vstopnina K l ^^ I s Zlofarnlco sr Q feiTi O mm v Trsta te Je prc&eiila na Corso St. 15 % blvlo zlatarnico G. Zertuvitz & KlgUn. Ve^Jka Jzhera srebrnih in tlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Ceae zmerne. Cene zmarne. št. 12) in siev. 1—25 ( 1.3. (ii. enibra pri F. Gra 4 i a 38 \ in. kg). — Sv. Jakob H 1 925 (obrobna št. 7) dne 13 M. I cJc^ 'ii ui. Bcrsco 32 (cena 38 vin kg). ;hrt»hiia .:i raznih drugih vr^'Inot, pAp^l tona varno proti ulomu n poiara. urejeno po 'ia)rA)7t-jf.c »i .i^ijiui *»«t j« o l.lsia v najem po naj/tižjih cenah. STAKiLi VLOG NAD 10 MILIJO;tC J Iraiie m: iti 2 sa 12 acp. is (d J c3 5 m toJK jjž it.mi oi arjjin bti!j