St. 21. V Gorici, dne 18» februvarja 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden t Šestih izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje Izdani« opoldne, večerno lzdanje pa ob 3. uri popoldne, in stene z uradniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pro-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6'fi() poi leta . . ^..... , ... 6, 60, , , 3-30 četrt leta . ;" ."."T. VW,"W-¦¦„¦--,- ¦'¦„ WO Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici .Uv. U v Gorici v cGoriaki Tiskarni« A. GabršČek vsakdan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do V-l. ure. >*» naročilu brez doposltuie naročnin* te ne oziramo. „PKIMOKG&(-Uhaja4ieodvisno od »Sočo. vtmk petek in stane vse leto 3 K 20 li ali gld. 1-60. «SoČa» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sckwarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu delia Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra. S O Č A ..........._........_........—X Večerno izdan je.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog i nt narod! Preprečen shod v Kojskem. Narodno-napredna stranka je sklicala v nedeljo javni shod v Kojskem. — Shod je naznanila edino le v ,Soči" in »Primorcu", torej v listih, katerih klerikalci ne smejo citati. Že v soboto, zlasti pa v nedeljo pred-poldne, so prihajala iz Hrd poročila, da klerikalci se pripravljajo na škandale. Imenovali so s* tudi agitatorji, med njimi: neizogibni Štefa Makuc i/. Grojne, župan v Št. Fcrjauu Klanjšček, Skolatis Ant. v Vipolžah in nekateri duhovniki.... Sklicateljev to seveda ni prav nič opla-šilo, marveč šli so, da se vsaj javno konita-tuje klerikalna brezobraznost in predrznost, — katero utegnemo zopet mi o svojem času povrniti »klin $ klinom". Naša stranka je hotela imeti javni shod za svoje pristale, in je računala m to, da se klerikalci vsaj zdaj, ko ni volitev, ne bodo mešali, v kar niso poklicani, kakor bi se ne metali mi, ko bi klerikalci imeli shod za svoje ljudi. Ako pa je klerikalcem ljubo, da začne naia stranka drugače postopati, — pn dobro: naj .se jo] izpolni želja! In jasnost v tem pogledu so klerikalci preskrbeli. V nedeljo popoldne torej je bila Mari-ničeva dvorana v Kojskem polna. Shod bi se bil tudi v redu vrti!, da ni«o dolii duhovniki. Došeijecelogeneralissimus klerikalne armade — dr. Jote Pavlica h goriškega semenišča. Kaj je iskal na shodu narodno* napredne stranke diugega nego — zdražbo in prepir? Saj vedno pravimo, da goriško semenišče je ognjišče vseh razporov v deželi. Vsa zgodovina od 1. 1872. nam to potrjuje ! — Znani vikarček G erbee je pri-lomastil celo iz Zapotoku v kanalskem okraju ob Idriji, torej 4 ure daleč. In kaj je on iskal na shodu naše stranke sredi Brd v Kojskem V Dr. Pavlica se je vsedr-1 že k mizi, pripravljeni za sklicatelje in govornike, tako gotov se je čutit svoje s» «-i. V dvorani ji zavladal mir. — Dr. Turna je spregovoril komaj par stavkov, kn *e se ni prav vedelo, kaj hoče, otvori li thod ali ne — kar zagrmi ;.upan K1 a n j 5 č e k tam iz grnec svojih vernih !*it. Ferjancev, da — naj se voli predsednik. Dr. Tuma odgovori, da shod je sklicala narodno-napredna stranka, da torej Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti wakt dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici Si. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištru. Oglasi in poslanic« se računijo po patit-vrstah, oe tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat ? kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostoru. Haročulno in oglase Je plačati loco Oorlca. »Goriška TIskarna« A. GahrSček tiska in zalaga razen «Soče» in«Primorca> še -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjiinioi» se računijo po SO kr, petit-vrstio«. «Gor. Tiskarna* A, GabršČek (odttov. Iv, Meljavec) tiska in zal. on kot predsednik stranke odgovarja za red j in prostost, ali oglasi se zopet dr, Pavlica, ki tudi hoče volitev predsednika. Podpiralo ga je par prej naučenih znanih klerikalnih agitatorjev, ljudstvo pa je mirno gledalo ta prizor in poslušalo besedni boj o - volit vi predsednika. Vse je bilo prirejeno po istem uzoreti, kakor v Du to vi j ah, namreč: da so že pri volitvi predsednika shod razbije. Ako bi bil izvoljen klerikalni predsednik, bi imeli le klerikalni shod, — ako bi pa klerikalci propadli, hi shod s kričanjem razbili, V Dutovljah jih je bilo le 48, pa so tulili tako, kakor bi jih bilo res 300. — Dr, Tuma je videl take namere, zato je izjavil, da narodno-napredna stranka danes odpoveduje svoj javni shod v Kojskem, vabi pa le navzoče z a u p n i k e na kratek pogovor. Toda klerikalci se niso ganili iz dvorane, marveč vstrajali so toliko časa, da jo bilo možem, ki so dosli večinoma iz okoliških vasij, čakanja že dovolj in bi radi že šli domov, Govorilo se je mnogo. Dr. Pavlica se je delal jako nedolžnega in stvarnega, češ, predsednik naj se voli, pa bo mir, in naj bo ta kdorkoli, bo dr. Tuma lahko govoril itd. —- Toda to hinavsčino dr. Pavlice je razkrfnkal župnik M ari nič % odkrito in možko besedo: ,Mi nočemo, da bi tu govorili, ker bi marsikoga, ki ni z vami, morda vendarle ujeli v svoje mreže in ga storili tako nesrečnega,* — Dr. T u m a je takoj hvaležno fcon-slatoval odkritosrčno izjavo župnika M a r i-n i C a, ki jasno govori, da klerikalci hočejo na vsak način naš javni shod zapročili. — To smo sprejeli tudi na znanje in v ravnanje za bodočnost. Klerikalna brezobraznost hoče imeti Škandale, hoče boja in nemira in jeze in sovraštva, brani naši stranki, da bi sklicevala v miru svoje shode, — pa dobro: naj si pripiše posledice sama, ako naša stranka vrne to glavnico z obrestmi vred! Ko je bilo že pozno, se vspne v sredini župnik Marinič in pravi: Možje I Kdor ima le Se iskrico katoliške zavesti (kriki: imamo jo vsi 1), naj zapusti dvorano.... Rekel je še nekaj podobnega, ali med splošnim krikom ni bilo dobro umeti.... Na to so gnali ljudi proli dvema izhodoma, in sicer ne gicdr na Io, ali so ene ali druge stranke. »Shoda je konec, pojdimo, kaj bomo tu stali"! so govorili'možakarji, ki so opravljali službo vciibaciteljev. Župnik M a r i n i fi je čakal do zadnjega, dokler je bil le Se jeden, u se je tresel pred njegovim srepim pogledom, ki je žugal, da prebode vsakega, ki ** w.\ n". uklc.vi. — V dvorani je ostala izbrana družba veljakov, katerim so se pridružili vračajoči se možje, ko so Izvedeli, da so sklicatelji še v dvorani. Med razgovori in petjem smo se zabavali še uro časa, potem pa se mirno razšli vsak na svojo stran. Shod v Kojskom bomo pa vendarle imeli, in sicer le svojih somišljenikov, drugim bo pristop zabranjen. Naša stranka je prepričana, da samo s pridigami o sv. veri ne pridemo daleč, imamo še drugih potreb, ki so nujnejše I Za sv. vero je lovolj prostora v cerkvi, a duhovniki imajo dovolj časa, da v cerkvah učijo sv, vero. Saj jih za to plačujemo 1 Mi pa hočemo delati za časni blagor našega ljudstva, ki ima velikih potreb, pomočij pa skoro od nikoder l Iz semenišča in iz farovžev pa ta pomoč ni prišla doslej in no pride znnaprej. Zato moramo zastaviti vsi posvetni rodoljubi ivojo moči za boljšo bodočnost našega naroda, a zahtevamo, da nas farovži v takem delu ne ovirajo. Ako pa pojdejo naši nunci po dosedanjem vzgledu, bodo vzbujali čedalje hujli odpor, o katerem vemo le to, kje je pričel, a nimamo danes niti pojma, kje in kako utegne končati, Ako nekateri nunci sanjajo o svoji moči in odločnosti, naj ne pozabljajo, da smo tudi mi tukaj, ki smo svobodni državljani ter pripravljeni, z vsemi sredstvi braniti se klerikalnega jarma. Nikar mišjili, da se bomo dali slrahovali! Goriško semenišče in farovži hočejo boj — pa dobro, ga bodo imeli, ali odgovornost za posledice odklanjamo! Vladni sistem in klerikalizem. Mogočno je donela v sredo po poslanski zbornici na Dunaju beseda narodno-napred-nega poslanca, g. dr. Ferjančiča, ki je povzdignil glas v obrambo toti zatiranega jn teptanega slovenskega naroda ter ožigosal vladni sistem po Koroškem, Štajerskem in po primorskih deželah, kateri je tak, da v prvih dveh omenjenih pokrajinah so izročeni Slovenci na milost in nemilost Nemcem, v naših pa Lahom. K temu je glede na naše razmere dodal še to, da vladni sistem med nami je videti tak, kakor bi delal z vso silo, da naSe dežele ob Adriji padejo ob svojem času kakor zrel sad v roke sosednjega kraljestva. Iz žigosanja vladnega sistema, ki mori Slovence po vseh njihovih deželah, odmeva naš splošni položaj; v tem ga vidimo v vseh glavnih potezah. Vidimo, kako gine naš narod na Koroškem, kateremu so odvzeli pri zadnjih volitvah Se tistega ednega poslanca, katerega je imel, vidimo, kako s silo hoče vlada ponemciti Štajerske Slovence, katerih deželni poslanci ne morejo vstrajati v deželnem zboru vsled nemškega nasilstva in nemSke brez-obraznosti, vidimo, kaj se godi pri nas, po tudi, kako gre na Kranjskem, kjer stavi vlada Slovencem ovire povsod!, kjer le more, Tisti sistem, po katerem nas vladajo, je kriv v glavnem, da se ne moremo razviti in napredovati tako, kakor bi hoteli in kakor nam pritiče. Prav je torej storil dr, Ferjaneifi, da je ožigosal v državni zbornici tisti sistem, kateri nas duši in roznaroduje. Za njegove besede mu moramo biti le hvaležni, in to le toliko bolj, ker % obsodbo tistega si&tema je izrečena neposredno tudi obsodba — k le« ri kal uma, ki se je zajedel v telo našega naroda ter mu trga kos za kosom iz drugače zdravega organizma. Vladni sistem ima mnogo „zaslug«, da se Siri med nami klerikalizem, da klerikalci ostajajo na površju tako, kakor bi ne smeli glede* na splošni napredek in dobrobit našega naroda. Vlada gre klerikalcem na roke, in ti postajajo vedno bolj in bolj vladni. Kolikor bližje pa so vladi, toliko bolj daleč so od svojega naroda, toliko brezbrižnejši postajajo v naših perečih vprašanjih strogo narodnega značaja. Po vzgled v tem oziru ni treba hoditi daleč, saj ga imamo v deželi. Preobrat, kateri se je izvršil z dr, Gregorčičem, govori dosti jasno na to stran. Nekdaj slovenski narodnjak, sedaj zaveznik Pajevjev in poslanec Furlanov l Vrgel je svojo slovensko narodnost med staro Saro in tako še je lahko prvi zatekel v Susteršičev klub ter prezrl popolnoma hrvatsko-slovenski klub, ko se je snoval na narodni podlagi. Tak je Gregorčič kot klerikalni poslanec, in taki so vsi drugi, ki sedii poleg njega v »centrumu", z dr. Su-steršičem na čelu. V ta klub so se zatekli tudi tako zvani vladni Rusini, ker drugodi Rcman. Poljski spi-al Henrik Sienkievvicz. Poslovenil Podravski. Kilon dvigne obraz. Kaj praviš, kaj 't Ne ubiješ me '<< No, ne ubijem te, in ako sem te poprej zgrabil pretrd«» ter ti premen<>al kosti, odpusti mi!c >l\>magaj mi vstati reče (Irk. »Nočeš me ubiti? kaj V Odpelji me torej na ulico, — dalje pojdem sam. t Uršo ^a dvigne s tal kakor peresee ter* ga postavi na noge in odpelje skozi temni hodnik na drugo dvorišče, od koder je dr/.ala pot v vežo in na ulico. Na hodniku si ponovi Kilon znovič v duhu : »Že je po meni« in še le takrat, ko je bil že na ulici, si oddahne ter reče: »Dalje že poj dem sam. t »Mir bodi s teboj!« »Tudi s teboj! Tudi s teboj! —- Dovoli mi, da si oddahnem.« Ko Uršo odide, se Kilon globoko oddahne. Z rokama si jame tipati po prsih in bradi, kakor bi se hotel prepričati, da še živi; na to pa z urnimi koraki odrine naprej. Prekorači vši nekoliko stotin korakov, obstane ter reče : »Čemu me niso umorili ?« In navzlic temu, da se je pogostoma razgovarjal s Eurieijem o krščanskem nauku, navlie temu, da se jo razgovarjal s tem z Ursom nad reko, in navzlic vsemu, kar je slišal v Gstrijanu, ni mogel najti odgovora na to vprašanje. III. Vinicij si isto tako ni mogel raztolmačiti tega, kar se je bilo zgodilo, ter ni bil niti trohice manj osupnen nego Kilon. Kajti ako so se proti njemu ti ljudje tako obnašali, ter namesto tega, da bi se maščevali, obvezali skrbno njegove rane, to je le deloma pripisoval vplivu njihovega nauka, katerega so spoznavali, v dokaj vedji meri pa Ligiji, in lo nekoliko svojemu dostojanstvu. Toda njihovo ravnanje s Kilonom je presegalo vse njegove pojme o mogočem odpuščanju Človeškem. Tudi njemu se je nehote rodilo v duši vprašanje: čemu kristijani niso ubili Grka? Lahko bi bili to učnvUi brez vsake kazni. Uršo bi ga bil zakopal na vrtu, ali pa bi ga bil po noči vrgel v Tibero, po kateri so za Časa nočnih pobojev zarano pogostama plavala človeška trupla, za katerimi nihče ni vprašal, odkod so se vzela. Po Vinicijevem mnenju niso kastijani zgolj mogli, marveč so bili celo dolžni ubiti Kilona. Usmiljenje v obče ni bilo znano onemu svetu, h kateremu je spadal mladi patrieij. Samo Atenčani so postavili oltar boginji usmiljenja ter se dlje časa upirali, da ne bi bile vpeljane v Atenah borbe gladijatorjev. Bilo je tudi v Rimu v navadi, da se je premaganim dalo odpuščanje. Tako je n. pi\ Kalikrat, kralj Bretoncev, ki je bil za časa Klaudija vjet, bil z vsem bogato založen ter je svobodno bival v mestu. Toda maščevanje za osebne krivice se je zdelo vsem, m zlasti še Viniciju, povsem primerno in pravično. Odpustiti krivico, to je bilo nekaj, kar se je vpiralo njegovi duši. ČJul je seveda v Ostrijartii, da je treba ljubiti tudi sovražnike, toda smatral je to za nekako teorijo, ki nima veljave v življenju. Sedaj pa mu pride na misel, da Kilon ni bil ubit radi tega, ker so obhaja nekak praznik, ali da nemara v tem mesečnem času kristijani ne smejo ubijati. Slišal je, da so časi, ko nekaterim narodom ni dovoljeno pričenjati vojske. Toda čemu v tem slučaju Grk ni bil oddan v roke pravice, čemu je dejal apostol, da je treba sedemkrat odpustiti, ko bi se kdo sedemkrat pregrešil, in čemu je rekel Glauko Kilonu: »Naj ti Bog tako odpusti, kakor ti jaz odpuščam?« Saj mu je vendar napravil Kilon najgroznejšo krivico, kakoršno le more človek človeku storiti, in Viniciju je pri samem pomisleku na to, kaj bi učinil z onim, ki bi mu umoril Ligijo, zavrela kri kakor krop. Vedel je, da bi ne bilo strašnejSih muk nego so one, s katerimi bi se bil maščeval. Oni pa je le odpustil. Pa tudi Uršo mu je odpustil, on, ki bi bil mogel ubiti v Rimu vsakega, kogar bi bil hotel, a to povsem brez kazni, ker njemu je bilo treba samo, da ubije kralja nemorenjskega gaja ter zavzame nje: govo mesto. Ali bi se mogel človeku, kateremu se ni ubranil Kroton, upirati gladijator, ki je dosegel to čast, do katere se je povspel, samo s tem, da je ubil poprejšnjega »kralja«? Na vsa ta vprašanja je bil samo jeden odgovor: oni niso ubijali ljudij samo radi svoje dobrosrčnosti, tako velike, kakoršne šo doslej ni bilo na svetu, marveč radi brezskončne ljubezni do drugih ljudij, ki jim je zapovedovala, da naj povsem pozabijo na samega sebe, na storjene jim krivice, na svojo srečo in nesrečo, ter da žive za drugo. (Dalje pride.). bi jih ne bili sprejeii nikjer. — Torej so združeni v tem »centroma* slovenski klerikalci z nekojimi drugimi ter celo s poslanci, ki se imenujejo kar naravnost vladni! Da v takem krogu ne more biti dosti navdušenja za narodnostno delovanje, je pač umevno, umevno pa je tudi, da taki življi ne bodo kalili vladi vode v narodnostnem pogledu. Zato nam daje poroštvo tudi že klub sam na sebi, kateri ne pozna narodnosti, marveč le krščanstvo in ljudstvo. In v takem krogu sedi dr. Gregorčič tačas, ko obupno bijemo narodnostni boj proti Lahom in njihovi zaščitnici — vladi. V takem krogu sedi pod komando pristnega brezdomovinca dr. Šusteršiča on, na katerega so gledali še nedavno hekoji možje kakor na poluboga, in za katerim stoje še nekoja gospoda, ki pa uvideva bolj in bolj, kam dere dr. Gregorčič-s svojo politiko pod Šusterši-čevim absolutizmom. Za glavo so se prijemali nekateri Gregorčičevi pristni v deželi, ko so videli, kako je prezrl za nas edino pravi hrvatsko-slovenski klub ter se priklopil »cen-trumu". Niso hoteli tega verjeti ali sedaj verjamejo. Ali se obrnejo proč od njega?! Ako prevdarijo, da dr. Gregorčiču ni za narodnost in njene pravice, kakor ni za to nobenemu izmed poslancev .centroma", ako prevdarijo, da klerikalci se vežejo z vlado, so torej njeni zanesljivi stebri, ter ako pomislijo, karo nas vede in kaj dela z nami tisti proslali vladni sistem, potem jim mora presuniti srce" ogorčenje in z istim se morajo obrniti v stran od — breznarodovcev !------- Da bi nekako nadomeščali to, da iz-puščajo narodnost, pa tim pridnejše povdar-jajo gospodarska svoja stremljenja, češ: v tem tiči vse. Ali to ni res! Na sploh že smatrajo Slovane v Avstriji kot pleme nekake druge vrste ter nas zapostavljajo povsodi v vsakem pogledu, tudi v gospodarskem, dočim so Neslovani v vsakem oziru nad nami, torej tudi v gospodarskem. Ako vržemo strani narodnost, kaj mislite, da nas bodo potem bolj upoštevali na gospodarski strani ?! Kaj še ! Še slabše bo, še manj bodo nas upoštevali. Kdor nima pravic za svoj jezik in svojo narodnost, kdor ne velja nič, kar se tega tiče, tisti tudi nima pričakovati kdo ve kake ravnopravnosti od države na gospodarskem polju. Le politični otročaj bi mogel trditi kaj nasprotnega! — S tem je pač dovolj povedano, kako deluje klerikalizem in v kaki zvezi je z vladnim sistemom, ki nam je toliko sovražen. Ostre obsodbe je vreden sistem, aH še ostrejše klerikalizem, ki je nastal med nami samimi, ki razdvaja, cepi ter tira narod naravnost v tujstvo, počasi ali gotovo. Zato proč s vladnim sistemom, pa tudi proč z njegovo oporo med nami, s klerikalizmom, ako hočemo, da se naš splošni položaj kedaj zboljša. Vspefii Sienkiewicza v Rusiji in za mejo. Pod takim naslovom je priobčil neki ruski ilustrovan žurnal o delovanju H. Sienkiewicza tako-le poročilo: .Pred našimi očmi se godi nekaj v resnici nenavadnega: evropejski zapad, ta ponosni evropejski zapad, ki se tako ponaša z znamenitimi pisatelji, kateri poprej ni niti dopuščal možnosti, da bi sredi slovanskih narodov zamogli biti veliki pisatelji; zapad, ki je nekako prezirljivo zrl na slovansko književnost, je nakrat — v teku kakih pet ali šest let, popolnoma spremenil svoje nazore. Doslej ušesom tujcev tuja imena Tolstega, Dostojevskega, Turgeneva, Orzeszkove, Sienkiewicza, Prusa so postala evropejskemu zapadu bližnja, skoro sorodna. Umotvori, spisani v »barbarskem« jeziku in prišedši izpod peresa avtorjev, pripadajočih k narodom, katere so še do nedavna smatrali za »pol kulturne", so se jeli tam prevajati in izdajati v številnih izdajah; tam razpravljajo o njih, jih rešetujejo in posnemajo; to je dejstvo, ki zasluži našo splošno pozornost. V najnovejšem času je obrnil evropejski zapad svojo pozornost zlasti Sienkiewiczu. Zanimanje, katero je vzbudil za mejo roman »Brez dogme", sme se smatrati v resnici za nekaj nenavadnega, nenatornega, zlasti ako se vzame obzir na lor da je to zanimanje vzrastlo pred našimi očmi, v teku dveh-treh let, Sienkiewicz se pojavlja na literarnem poprišču še le četrt stoletja. Poljsko občinstvo in poljska kritika je po obelodanenju njegovih skromnih pisem iz' Amerike, »Črtic z ogljem* in drugih drobnih pripovedek opažala v njem nenavaden talent, po obelodanenju obširnega romana ,Z ognjem in mečem* pa je trdila, da Sienkiewicz ni samo nenavaden talent marveč tudi velik pisatelj. Sluh, dohajajoč na ušesa zapadnib kritikov o tem »velikem* pisatelju, je izzval pri poslednjih samo skeptičen nasmeh. »Mi vemo", so dejali, »kako Poljaki pretiravajo pomen in talent svojih rojakov. Sienkiewicz verjetno pripada k številu onih umetno vstvarjenih znamenitosti)', katerih slava se vzdržuje z jedinim poljskim patrijotismom." Ruska kritika in rusko čitajoče razumništvo se je obnašalo do Sienkiewicza nekoliko drugače: ono je priznavalo v avtorju romana »Z ognjem in mečem" odličnega pisatelja skoro sočasno s poljsko kritiko in s poljskim čitajočim razumništvom. Da, še več: ako omenjam ogromen vspeh umotvorov Sienkiewicza v Rusiji, obilico prevodov njegovih spisov na ruski jezik, obilico kritičnih člankov o njem (a to v najbolj resnih organih in posebnih izdaj •.& pa se nam nehote vsiljuje vprašanje: kje prav za prav je Sienkiewicz popnlarnejši, na Poljskem ali v Rusiji? To je prav ono vprašanje, katero je izrazil neki ruski kritik glede1 Tolstega in njegove popularnosti na zapadu. Popularnost Sienkievvicza v Rusiji je skazaia poljskemu pisatelju veliko službo, kajti, naj se tudi glasi to nekako čudno, resnica je vendar-le, da Sienkiewiczeva slava je prodrla na zapad Čez Rusijo. Se le potem* ko je ruska kritika in rusko razumnižtvo z nenavadnim zanimanjem, spreminjajočim se pogostokrat v neizmerno radost, jelo govoriti o njem — se je jel zanimati za poljskega pisatelja evropejski zapad in Amerika. Toda njegovi romani »Z ognjem in mečem", »Potop", »Pan Volodijevski", tako bližnji duhu ruskega čitatelja (ne glede na njih specifičen poljski značaj), niso mogli v zadostni meri zanimati zapadnega čitatelja. Celo romana »Brez dogme" in »Rodbina Polaneekih", s tako rečeno univerzalnimi tipi, nista bila zmožna, vzbuditi dovolj zanimanja. Povsem drugače pa je bilo, ko je bilo zamejnemu občinstvu dana prilika: seznaniti se s poslednjim obširnejšim delom Sienkiewicza, z romanom ,Quo vadiš". Tu je vspeh prekosil vse pričakovanje. (Konec prihodnjič.) Dopisi. [ ? Gorici, 18.febr. (Tutti frutti). — | Prijatelj mi piše: — Klobase! Ali se vam j ne eed6 sline ? Kako bi se vam še le cedile, j ko bi spoznali slast naših pustnih klobas! j Naša klobasama je že dlje časa na glasu, a I bolj v domačih krogih. Dobro izvežbanega j klobasarja smo dobili tam nekje od beneške j meje. Sedaj, ko vse sega po klobasah, bodisi I oženjen ali ne še oženjen, bode stala moja j reklama menda na pravem mestu. Inserat I pa uvrstite pod vzglavje »Tutti frutti", da ga f nobeden ne prezre. Za vzorec Vam pošiljam j dve: — J Vdova je. Otroke ima. Otroci pa niso I zapuščeni, ne. Vzgojitelja imajo, dobrega J vzgojitelja. Vsaki dan pod noč pride in po- j učuje in vzgojuje to nedolžno otročjo nedolžnost. Večkrat se tudi z materjo na samem razgovarjata o metodah vzgojevanja. j Pozno v noč zapušča vzgojitelj svojo deco. j Na pol ure dolgi poti ga srečamo. Po- I zdravimo ga po staroslovenski navadi z »Bog j daj dober večer!", a kako se začudimo, ko I nam ta odzdravi z »brr, brr!" »Morda je f tako zamišljen v svoj pouk", si mislimo, in t mu oprostimo. Pa oglejmo si nekoliko to j nočno prikazen 1 Velika njegova postava ¦>je j zavita v žensko ruto ; izpod nje se mu vidi j nekoliko suknje, ki je menda črne barve, ako i nas noč ne moti. j Ne daleč od vdovinega doma je za- j puščena krčma. V njej je danes veliko svetlobe. Poglejmo malce skozi okno. Za pečjo zapa- J zimo našega znanca, našo znanko in krčma- J rico. Razgovarjajo se in okrepčujejo. Beseda J da besedo. Pozno je že v noč. Noč je temna, j Treba je oditi. Krčmarica ponudi luč. Vzgoji- I telj se je zbrani, češ, vidi se dovolj. Ko stopita naša znanca ven, bi se trebalo raziti, jeden na desi>o, drugi r'» levo. A kako pu- I stiti samo žensko v tr./-* temno noč! Lahko j bi kam padla, nogo zli lila! Tega se naš vzgojitelj spomni in glej obroto dobrotasto! Vodnik je tu. j Izginila sta v temi. Le potrudimo se tiho za njima. Vse je tiho. — Le tih o t ni koraki naših znancev se Cujejo, | Tam s ovinku pod zidom je bilo. Nesreča nikdar ne spi. Potrudimo se bližje, da vidimo, kaj se je zgodilo. Revica, padla je, dvakrat zaporedoma a brž je vstala. »Do tretjega rado teče* in lop! zopet je na tleh. O, ti grda, slaba pot l Vodnik jej hoče pomagati, a glej t tudi njemu se zdrsne in pade. Obdržal se je na kolenih.-------- Po noči pa je imel v sanjah čudno vizijo: Tam iz luninih višav priplava prikazen. Na glavi ima visoko, škofovsko kape. Brada mu je poraščena. Nekaj časa nv>!či, slednjič zažuga s prstom in izpregovori z zamolklim, svarilnim glasom: ,Joško, Joško, ne poznaš H mojih ukazov?" Prestraši se. Srce mu bije hitreje. Nekaj časa molk. — Konečno se vendar-le osrči in reče: „Ne poznam jih. Kdo pa si?" »Jaz sem Gregor sedmi." »Poslan sem k tebi, da te posvarim." »Je-li res pa, kar praviš,* reče sanjač. »Imaš h priče?" »Bog mi je priča, kateri me je poslal." »E, kaj Bogtu pravi sanjač razburjen, »tega napravim jaz vsaki dan!" Prestrašil se je te svoje smelosti tako hudo, da se ;3 prebudil. Znoj mu je kapal s čela, vsak las je imel svoj curek. Pa zopet je zaspal v strahu, ves zarit pod odejo, in imel je čudne sanje o celibatu Gregorja sedmega, o »dobri volji" in o »slabosti mesa." — »V farovžu sem bila. Sestra moja je bila v kuhinji, a jaz sem smela v gospodovo sobo. Gospod je bil tako dober, da mi veli sesti za mizo. On se sprehaja gori in dol«. Misli. — Brati ne znam, a gospod mi ponudi veliko, debelo knjigo. Odpre jo. Poina je raznih lepih in nelepih slikarij. Prijazen gospod mi kaže na podobe in preobrača liste. Obračal je hitro, da prehitro. Ko je prišla na vrsto kaka lepa možka postava, mi je privzdignil knjigo prav pod nos; ne vem pa, zakaj. To pa vem, da gospod je jako uljuden. A poslušajte, kaj se zgodi l - Tema se mi je začela delati pred očmi, pala sem v nezavest; zdelo se mi je, da sem zaspala. Ce bi dobrega gospoda ne bilo zraven, gotovo bi padla in se morda poškodovala, Cez štiri ure se prebudim. Blagi gospod me je spravil v posteljo. Prav lepa postelja je bila, no, bilo je lepo. Samo sanje sem imela težke, čudne. Sanjalo se mi je namreč, da sem ležala doma v postelji. Luč sem bila ugasila pred kratkim. Tema je, kakor v rogu. Vendar se mi je zdelo, da vidim lezti črnega mačka v oosteljo k meni. Zona me je obhajala. Sapj mi je zapirala. Ljudje božji, poznate li »moro" ? — Ta je bila. Groza me še sedaj sprehaja, ko se spomnim teh mučnih sanj. Maček mi je zlezel najprej na noge in zdelo se mi je, da gre višje in višje. Slednjič me prime tudi za grlo. Nič si nisem mogla pomagati. Dihati nisem mogla več.— Ko se prebudim, je stal gospod zraven. Sram me je bilo, da so me morali v farovžu odnesti na posteljo. Prijazni gospod me pa potolaži, češ, kaj jednakega se lehko pripeti vsakemu. »Dolgo te je držala nezavest," pravi, »sedaj bodeš morala oditi." Odšla sem. Sestra v kuhinji me je že težko pričakovala. Pozdravila me je z besedami: »Kaj si delala tako dolgo pri gopodu?" Ker sem pa bila takrat še vsa zbegana od sna, sem jej odgovorila na kratko: »Gospod mi je pisal štiri pisma v Trst ,po drugi šprahi." Tako se je godilo naši Jeri. Še je živa. Ako se čitatelj hočeš o resnici prepričati, lahko se še. Rada ti pove o tisti »mori". — Iii Svetega pri Komnu, dne 13. febr. 1901. — Po klerikalnem geslu: »Najpoprej spravimo pod nogi* našega vbogega krnela in vse bode naše"! je priobčila »Gorica* od II. feb. t. 1. dolg dopis, v katerem hvali v deveto nebo našega načelnika, a zasramtije po klerikalni navadi naše može in ude starešinstva komenskega, ki ne trobijo v klerikalni rog. Hvala načelniku, sestavljena po znanem Lojzku v Gorici, je poslana od našega načelnika samega in reči moramo javno: lastna hvala smrdi! Res je, da so naši naprednjaki vložili utok proti volitvi novega gospodarskega sveta, a dokler isti ni rešen od pristojne oblasti, ne more ne g. načelnik ni nikdo drugi govoriti ni pisati, da dotični ugovor je piškav in tudi če se ne ugodi omenjenemu utoku, bodo svečanski naprednjaki vsejedno ostali v Svetem, kjer se nahajajo i danes. i Tone Jakončov piše, da smo mi na- prednjaki temeljito pogoreli pri volitvi novega gospodarskega sveta. Kako more on o tej I pogorelosti govoriti, ne vem, kajti naprednjaki se niso volitve niti udeležili, torej niso mogli pogoreti. Istina je, dragi klerikalni J Tone, da mi nismo pogoreli! Dalje piše »Gorica", da naši naprednjaki so si izmislili novo zvijačo, namreč, da hočejo odpraviti »gospodarski svet" in da se pri tem poslužujejo nepoštenih sredstev. Prav, Tone! Ako se mi poslužujemo nepoštenih sredstev, udarno se radi, a ker imamo čisto in lahko vest, ne moremo tega storiti. Res je, da naši vodnjaki so v zanemarjenem stanju, česar je kriv sam naš g. načelnik Tone Jakoncev, in večina občinarjev, 48 na številu od 90 obstoječih, je temu pritrdilo s tem, da so se prostovoljno podpisali na prošnjo za odpravo gospodai skega sveta, ne da bi jih bil k temu kdo silil in delal kake obljube, kakor piše klerikalni Tone. Da nima kat. občina Sveto nikake koristi od gospodarskega sveta, je jasno kakor beli dan, in isti jej služi le za »ponos* in nič drugega. Kako škodo pa prinaša rečeni gospodarski svet občinarjem v Svetem? Občina Sveto mora prispevati županstvu v Komnu potrebne zneske, a poleg tega mora vzdržavati lastni gospodarski svet doma, ki jo stane vsako leto najmanj 2600 K, a ker gospodarski svet obstoji gotovo prej kakor od leta 1887., znašajo ti brezpotrebni stroški gotovo veliko več kakor rečeno. Dokazano je torej, da gospodarski svet je naši občini v škodo in ne v korist. Kaj je napotilo namreč ohčinarje do tega sklepa, da se odpravi gospodarski svet, je znano, namreč brezpotrebni troški in izjava g. načelnika Toneta, da ako ne bode i nadalje on načelnik občine, ukrene on potrebne korake, da se odpravi gospodarski svet; take se je on izrazil lansko leto o košnji sena, kje, ve on sam prav dobro. Torej, ker ima on take misli, zakaj bi jih ne imela večina občinarjev; ali ste razumeli gospod Tone ? ! Kar klobasari »Gortčin* dopisnik o delovanju sedanjega načelnika Toneta, odgovarjamo to le: Kar je on potirjul, so plačali občin ar j i sami, in kadar je on to tirjal, je vršil le svojo sveto dolžnost načelnika in nič drugega, ali da se ni pri tem delu posluževal eksekutivnih korakov, gre hvala občinarjem samim, da so te zneske plačali, ne da bi trpela njih imovina. Glede obrekovanja podpihovalcev v Komnu na naše napredne može, ne odgovarjam jaz, ker sem gotov, da se znajo oni sami zagovarjali, ako se jim bo zdelo sploh vredno, oglašati se na tiste norosti. Ob tej priložnosti ne morem si kaj, da bi ne pogledal nazaj na dneve volitve volilnih mož za državni zbor. Naš Tone je bil namreč glavni agent klerikalne stranke in ponujal je — pišemr samo ponujat— srebrne kronice zapeljanim volilcem, a na dan volitve ni bil tako dobrosrčen, da bi plačal MaJodolcem, ki so čakali lačni cel dan v Komnu, par litrov vina, ampak nesel je srebrne kronice nazaj, od koder so prišle. Dragi Tone! Znano nam je, da ste klerikalni podrepnik, jezuvit prve vrste, kajti niste toliko odkritosr&d, da bi gledal z očmi v človeka, kadar govorite z njim; to je torej očitno znamenje kosmate vesti in nič drugega ! Iz Lokavca pri Ajdovščini. — Neki dopisnik iz Lokavca dne 31. pret. m. je radoveden, kaj se je zgodilo z »Zavarovalnico goveje živine za Lokavec", katero se je ske-nilo ustanoviti na shodu pri Rebku že pred d vem i leti. Prav nič do 7. decembra 1900. Ta dan pa so se poslala pravila c. kr. nameit-ništvu v Trst v potrditev. A c. kr. nameat-ništvo, katero je že nebroj sličnih pravil potrdilo, je pravila jednostavno zavrnilo z motivacijo, da tako društvo je nekak denaren zavod in potrebuje potrditev c. kr. mini-sterstva. Vprašal bi dopisnika, kako bi on to dtUštvo hitreje oživil od 7. decembra pr. leta, morda s telefonom?! O krivdi, kdo je toliko časa zadrževal sklep shoda pri Rebku, bi naravnost trdil, da dopisnik sam. I no, kako to! Gujte, on naj bi založil koleke, dal pravila sposobnemu človeku, ali sam napravil prošnjo za potrjenje in — mirna Bosna, — pravila bi bila potrjena in društvo bi že ! delovalo. Vsa pravila te vrste so bila poprej po-I trjena, a naša ne, Zakaj ? Zato ker c. kr. namestništvo se je blagovolilo premisliti in sklenilo, ne več potrditi slična pravila. Tako je bilo vsaj zatrjeno od kompetentne strani. In dopisnik je to vedel, a vendar išče dlako v jajcu. ««_¦«—. Domače in razne novice. Smrtna kosa.— Pogreb j:aii Marijane Maser a v Kobaridu- je časten, ginljiv, in dokazoval je veliko sočutje ljudstva nad izgubo , predrage tržankc Žganovke. Blaga žena naj počiva v miru v domači zemlji. Preostalim pa naše iskreno sožalje, — Dostavljamo, da vrla pokojnica je dala goriškim Slovencem 'uglednega sodnega uradnika in jednega sina še visokošolca. — Pokojnico so poznali daleč na okrog, ker Zganova gostilna je bila veliko let zatočišče in prenočišče popotnikom. ___ ~ Zborovanje zborov .pevskega tu glasbenega društva v Gorici" je bilo jako dobro obiskano, in je ta dober obisk dokazal, kako žive simpatije goji razumništvo goriških Slovencev do tega velepomembnega društva. Natančno poročilo moramo radi o bitega drugega gradiva odložiti za prihodnjo številko. Nesreča. ~- Hlapec Dorjev (gospoda Izidorja (Mana) s Srpenice je vozil včeraj po navadi s težkim vozom v Gorico. Morda je zaspal, a na ročinjskein klancu je padel z voza, ki mu je šel čez obe nogi in jedno roko. V strašnem stanu z zmečkanimi udi, aH živ, je obležal na cesti. Konji so šli naprej. Došla ga je večerna pošta, na kar so ga spravili v Ročinj in v bolnišnico v Gorico. Vipavska železnica. — Podjetnika t inženirji sta došla. Te dni se zaznamvajo zemljišča, katera železnica pobere, da jih posestniki ne bodo več obdelovali zdaj, ko se pomlad bliža, in se zapored odkupijo. Priporočamo povsod mirno poravnavo, ker posilna razlastitev navadno ni v korist posestniku. — Cis je, čas, da prihajamo od besed do dejanj! .Bokbarlja 1» boksarji« aH velika umkarada »Goriškega Sokola* se bo vršita danes. Čitalnična dvorana je jako okusno okincana t raznimi eksotičnimi rastlinami in znaki krasote daljne Boksarije. Maske opozarja odbor, da so demaskiranja proste le one, hI se izkažejo z vstopnico, katere ima na razpolago tudi še danes gospod Rudolf Konjedic, trgovec v Gorici. Vso ostale maske pa se bodejo morale demaskirati dvema odbornikoma, ki sta za to odločena od odbora. Veseliški odsek je storil vse, kar je bilo mogoče, da napravi veselico zanimivo in živahno, kar gotovo tudi bode. Na svidenje torej zvečer mej Boksarji! Kolesarsko društvo .Gorica* In telovadno društvo »Goriški Sokol* priredita svojim članom jutri na pepelnično sredo v hdtelu pr« »Treh kronah* v svrho ozdravljenja vseh od Pusta pobodenili želodcev veliki »Sanatorium muco rum*. Kot »arcnije* zapišejo navzočim razne suhe in marintrane arnike, v arornatični čebuli namočene ruše, sardele, sardine, kaviar in druge jednake »mačka" moreče substance. Gostje dobro došli !• Pričetek ob 8. uri zvečer. Volitve za cestni odbor kanalskega okraja so se vršile v soboto IG. t. m. v Kanalu. Vst-h volilcev je bilo 55, volitve se je udeležilo 51. Izvolleni so bili: Testen Joži f, župan v Kalu, 7.51 glasovi; Konjedic Andrej, župan v Deskli, z51 glasovi; Zega Miha, žup.m v Kanalu, z 51 glasovi; Lovišče k Luk.», župan v Ajbi, z 51 glasovi; Stanič Valentin, župan v Balah, s 47 glasovi; Zbogar Jakob, podžupan na Banj-šicah, s 37 glasoti in Medvejšček Janez, župan iz Auhovt-aa, s 36 glasovi. Za namestnike : G v e t r e ž n i k Andrej, podžupan iz Avč, z 51 glasovi; Vinkicr Blaž, podžupan iz Lokav ca, z 51 glasovi in Perše Alojz, župan iz Ročinja, s 36 glasovi. — Kol največji davkoplačevalec v-topi v novi cestni odbor g. Ytt~,c M al nič iz Kanala. — Volitev je bila živahna. Ker je v okraju 10 županstev, niso mogla dobiti vsako svojega zastopnika; dobila pa so županstva Avče, Lokovcc in Ročinj namestnike. To je bil tudi vzrok, da se voliici iz Lokovca niso udeležili volitve. O volitvl cestnega odbora kanalskega. — Pišejo nam: Kakor čujemo. se je všlelo najvišjemu davkoplačevalcu g. Fr. M a 1 n i t u tudi osebni davek, kar bi se po našem mnenju ne bi bilo smelo zgoditi, ker ni o tem v cestnem zakonu in drugih zakonih nikjer nič določenega. Ako pa velja U odredba vlade za volitev v cestne zakone, zakaj ni veljala tudi za državnozborske volitve. Ako bi se bil pri poslednjih všteval tudi osebni davek, tedaj smo bili skoraj gotovo imeli Slovenci na Goriškem toliko velikih posestnikov, da je bil v tej skupini izvoljen Slovenec. Ali se je to vštevanje osebnega davka zgodilo nalašč ali nevedorna P Dognali smo, da se je zaradi tega vložila pritožba. Potres. — V soboto zvečer ob 9.05 je bilo čuti lahek potres. V Gorici so ga culi v hišah, ki so zidane bolj elastično, dočim v močnejših zidovih niso nič vedeli o potresu. Poročila o potresu so došla z raznih stranij dežele, tako iz Kanala, černič, Sturij, Riliem-berga, Dornberga, Podlake itd. Iz Kamenj na Vipavskem se nam poroča, da so ga culi tam dne 16. t. m. ob 8. uri 56 min. zvečer. Gibanje bilo lahko, krog 5 sekund. Gibanje bilo od juga proti severu. — Potres so čutili tudi v Trstu in drugodi, kakor čitamo v listih in kakor se glase druga poročila. Iz Sežane, 16. febr. — Pri današnji volitvi načelništva cestnega odbora sežanskega je bil z, v s k 1 i k o m zopet izvoljen načelnikom ob.če ljubljeni in spoštovani na-yMt,w rodnjak g. dež, poslanec Anton Muha v vejirTtlolfvi" in' ffataro tako podnačelnikom pa gosp. utsm. Andrej Kocijan, župan povirski. Interpelacija dr. Gregorčiča. — Dr. Gregorčič je stavil v državnem zboru interpelacijo, ki se tiče v glavnem kozjereje v gorenji soški dolini, ovir, ki se jej stavijo, itd. Končno pravi v vprašanjih do minlsterstva: 1. Ali je voljno prenehati z eksekutivnim iztirjavanjem zastarelih glob radi kozje paše v občinah : Drežnica, Žaga Kal (Bovec), Soča in Trenta vpolitiškem okraju tolminskem na Primorskem ? 2. Ali je voljno, popolno odpustiti omenjene zastarele globe, ker zadevajo ubogo ljudstvo, ki se bori z revščino? 3. Ali je voljno, urediti kozjerejo v navedenih občinah na tak način, da se bo pri tem jemal ozir ne le na korisli gozdo-reje, ampak tudi na koristi prebivalstva in sicer prezpogojno in v polni meri? 4. Ali je voljno, dovoliti kozjo pašo v navedenih občinah, dokler se stalno ne uredi, pod istimi pogoji in na isti način, kakor je to veljalo 8e pred desetimi leti ? Ta interpelacija nas spominja živo one interpelacije, katero je stavil lani dr. Turna v deželnem zboru ter jo naslovil na ministra za poljedelstvo, kamor tiče. Ista skončuje; Ali pozna Njega ekscelenca obupni gospodarski položaj Tolminskega in posebno Bovškega okraja ? Ali ve Njega ekscelenca, da je obstoj planinskega prebivalstva edino le v živinoreji, in da je ta odvisna po vsem od planinske in deloma od gozdne paše? Ali je Njega ekscelenci znano prestrogo postopanje c. kr. gozdnih oblasti brez gospodarskega načrta f Ali je Vaša ekscelenca voljna storiti konec takemu škodovanju planinskih živinorejcev ? Ali misli Njega ekscelenca storiti urnih korakov, da se oblastva lotijo zajezevanja hudournikov, pogozdovanja bregov, regulacije vodotokov po splošnem načrtu, ki se ima polagoma izvršiti tekom gotovo dobe? Ali misli Njega ekscelenca ublažiti že naložene globe, oziroma oprostiti prizadete plačila istih, posebno v slučajih, v katerih gre za prepovedi nekaterih delov planinskih pašnikov in planinskih gozdov ? Gitatelji morejo razvideti iz tega podobnost obeh interpelacij. Kar se tiče vsebine obeh interpelacij, moramo reči le io, da bi želeli, da vlada končno sprevidi potrebe, v njih navedene, zlasti v prvi temeljilo označeni interpelaciji dr. Turne. To se nam je zdelo potrebno omeniti radi tega, da pokličemo prizadetemu prebivalstvu v spomin, da dr. Turna se je potegnil že ob svojem času za obupni gospodarski položaj posebno bovškega okraja ter da dr. Gregorčič ni povedal nič novega; menda se bo ta interpelacija tudi tako prav tolmačila l Izrekamo željo, da bi se vstreglo opravičenim zahtevam prizadetih, in upamo, da ne bo nikdo napačno fruktificiral te interpelacije za najbližjo bodočnost. O unijatstvu. — Zadnja .Gorica* piše o prestopu Ricmanjccv v unijatsko cerkev tako-Ie: »Pri vsakej priložnosti se ga spominja »Soča* in grozi duhovščini s tem dogodkom. Revica, ali veš, zakaj se prav za prav gre? Ricmanjci so pn-j ko siej še vedno katoličani, imajo še vedno prejšnjega katoliškega duhovna, imajo še vedno rimski obred, imajo še vedno rimskega papeža za poglavarja — le jezik je mesto latinskega — staroslovenski. Katoliška slovenska duhovščina se tega dogodka in ednakih prav nič ne boji, saj se je nekdaj v šolah učila tudi staroslovenščine in je morda bolje zna kot urednik ,Soče" in nje pomaga !ci, ki komaj znajo staroslovenski abc." Tako, sedaj ste Culi! Na obreganja ob nas se ne oziramo, pač pa na drugo vsebino. Ali smo trdili mi kedaj kaj drugega glede Ricmanj in unijatske cerkve ?! Saj smo vedno tako pisali tudi mi! Vsa vera ostane ists, le obred je staroslovenski, veljaven v katoliški cerkvi ? To je vse tisto, kar lino pisali i mi I — .Prirn. List* "pa laže o Tiari veri, o staroverskih obredih itd., kaker da bi bila unijalska cerkev čisto nekaj drugega od rimsko-katoliške tudi v veri! Sedaj pa ga je lopnila sama »Gorica* po lažnjivih ustih I — Tu vidite, kdo piše resnico o unijatstvu. Tako je res, kakor je pisala »Soča", kar je sedaj potrdila, menda nehote, tudi »Gorica". Letno poročilo o morskem kopališču Gradež. — Prod nami ieži poročilo tega prevažnega morskega kopališča za preteklo leto. Iz istega posnemamo, da lani je bilo sprejetih v to kopališče 251 škrofuloznih otrok, in sicer 113 dečkov ter 138 deklic, skoro vsi v starosti 6 do 14 let. Od teh jih je zapustilo kopališče 117 ozdravljenih, 131 se je zdravje jako poboljšalo, pri 13 pa je ostalo stanje neizpremenjeno; umrl ni nihče. Povprečno Število oskrbovalnih dnij zna a 53'/8. — Med kraji, iz katerih so bili doma bolni otroci, čitamo iz naše dežele imena: Gorica, Podgora, Snežatno, Gabrije, Šmartin, St. Ferjan, Lokve, Komen, Pliskovica, Tolmin, Bovec, St. Andrež, Solkan ter cela vrsta krajev iz Furlattije. Potem pa iz dragih krajev: s Kranjskega, Tirolskega, Štajerskega z Ogerskega, iz Trsta, z Dunaja itd. Letni račun kaže take-le številke: Blagajnični preostanek od lani K 10.976-20; dobrotniki so darovali K 24.907-94; uplačar.i vzdrževalni troški K 1556; troški za zidanje K 2713-29; troški za spremstvo K 104066; troški za nadziranje K 1181 in zraven še razni drugi troški. Dohodkov je*bilo skupno K 37.440 14, izdatkov pa K 18.11503. Društveno premoženje: poslopje, park, premičnosti, perilo, razne potrebščine itd. znaša s koncem lanskega leta K 205.325-11.— Predsednik temu dobrodelnemu podjetju je Franc grof Coro-nini. — Konečoo še par opazk: Poročilo je pisano v nemškem jeziku. Ali je izdano tudi v laškem, ne vemo; najbrže pa da. Pričakovati bi pač smeli, da vodstvo kopališča spoštuje v toliko slovenski, domači deželni jezik, katerega govori večina prebivalstva, da bi izdajalo svoja letna poročila tudi v našem jeziku. Potem pa pisava krajev: Plescovizza, Snesatna, Loqua itd. Takih krajev ni, pač pa: Pliskovica, Snežatno, Lokva itd. Boleč je pisan pa pravilno slovenski. Na to stran bi bilo pač umestno malo več prav opravičenega obzira! Po hribu st. Valentina nad Solkanom je bilo videti v nedeljo zvečer imeniten prizor. Najbrže so bili zažgali dečki travo, ki je sedaj suha, ali pa so hoteli zakuriti kak kres, vsled česar se je razširil s čudovito hitrostjo ogenj po celi strani hriba, kar se je videlo iz Gorice kakor neka izredna prikazen. — V nedeljo namreč je bil »shod« v Št. Mavru, kakor je vsako leto na nedeljo po sv. Valentinu. Tako svetlo in sijajno pač ie niso obhajali tega »shoda*, kakor preteklo nedeljo. Ljudsko Štetje. — Sodni okraj ajdovski je štel dne 31. dec, lani 2250 hiš s 14.471 prebivalci, kanalski 2272 hiš s 13.301 prebivalcem, v goriški okolici pa je bilo 7285 hiš in prebivalcev 40.834. Od nekod, — Cujte to zanimivo do-godbico: Prišel je po opravilu v zadevah krajnega šolskega sveta k predsedniku istega — v farovž. Na hodniku stojita župnik in kaplan pred sprejemno sobo, Po kratkem pogovoru odpre g. župnik vrata sprejemnice in reče: »Prosim naprej". Stal je slučajno prvi pri vratih. Nič sluteč in kakor gost je ime! po svojem mnenji prednost, prvi vstopiti, ker g. kaplan je itak domači v farovžu. Res stopi prvi na prag sobe. Toda za njim se oglasi g. dekan: „11 m, j a, prosim, naj gre gosp. kaplan naprej! Veste mi duhovni imamo p rednost. Mi imamo več šol in znamo tudi večl Hm, jal* — Razume se, učitelji so ničle l Ti, uboga učiteljska para! Radovedni smo pa, kako so sprejeti gosp. učitelji nasprotnega tabora v furovžih, ako se naprednim tako godi. — Ves daljši komentar o razmerju med duhovščino in učiteljstvom prepuščamo p. n. či-tateljcm, ki naj upoštevajo tudi to, kako grdo piše »Gorica* o naprednih učiteljih in kako grdo dejanski postopa ž njimi duhovščina! Gorenji slučaj govori cele knjige! Razglednice % lastno sliko (portretom), krasno izvršene, izdeluje slovanska tvrdka E. Wogrintsits, Dunaj, IX./2. Lazareth-gasse 6, po vsaki fotografiji, ki se ji pošlje. Gena za eno razglednico je samo 12 krajcarjev a naročili se mora najmanj 10 komadov od 1 slike. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda; opozarjamo zato čitatelje na to podjetje. Dr. Susteršlču t album. — ,Jedinslvo*, glasilo hrvatske narodne stranke v Dalmaciji, piše: »Slovenskim klerikalcem hočemo reči le par besed. Ako sta na žalost dva parlamentarna kluba na Dunaju, namesto jednega, za poslance slovanskega juga, zato naj obdol-žujejo svoje ljudi, kateri so hoteli, da naši poslanci vstopijo v šusteršičev centrum, na kojega vrulih je stalo zapisano, da v njem ni prostora slovenskim naprednjakom. Hrvatski poslanci, ob katere se obrega »Slovenec", so bili povsem lealni. Obžalujoči razpor med Slovenci se niso vanj vmešavali, ali izjavili so, da oni nočejo v klub, v kojem ne bode mesta vsem južnim Slovanom. Ker je Su-steršič osnoval centrum, z izjavo, da v ta centrum ne morejo slovenski liberalci, je bil osnovan drugi klub hrvatsko-slovenski, koji sprejme vse, liberalce in klerikalce, samo da so Slovani. , V drugem pa najbolje odgovarja »Slo- vencu* češki časopis »Nar. Lisly", ki pravi: »Konstatujemo žalostno dejstvo: razdor med Slovenci je gotova stvar. Slovenci so razdeljeni v dve skupini. Vsi poskusi za zje-dinjenie so se izjalovili. Razbili so se ob neznosljivost in trdoglavost dr. busteršiča, o kojem se celo govori, da je postopal v smislu dr. KSrberja samo, da se razdvoji hrvatsko-slovemka delegacija, kar je bito vladi pri srcu, isto kakor je Mda, da^ se razdelijo tudi Cehi Ve se o dr. Susteriiču, da je pomočnik vseh vlad ter da se klanja vsem, kakor tudi dr. JSbenhoch, samo da bi iz tega izčrpal kakorinokoli korist kle~ rikalizmuS — To bo menda organu klerikalcev, »Slovencu", zadosti, kar mu pišejo bratje Cehi iz Prage, in to naj mu bo ceh odgovor na ono besnost, katero meče proti Hrvatom v Dalmaciji, kateri znajo razločevali vero od narodnosti ter razumejo, da se v cerkvi služi Bogn, v parlamentu pa narodu. Vse- na svojem mestu 1« — To je lep, zna- čilen glas od uglednega Časnika v Dalmaciji, ki popolnuje obsodbo politike in postopanja dr. Susteršiča. Obsodili so ga napredni Slovenci na Kranjskem, Goriškem, Štajerskem, Hrvatje v Istri in tudi v Dalmaciji, torej na vseh straneh! — Mein Liebchen, waa willst du noch mehr? Listnica. — Gospod Andrej Jakii v Rupi: Gledč na VaS cenj. dopis od 14. t. m. potrjujemo, da Vi niste pisali dopisa iz Mirna v št. 15. »Soče« ter ne stojite ž njim v ni-kaki zvezi. — Gosp. Hrabr. Vogrič v Tolminu : Z ozirom na cenj. Vaše pismo od 15. t. m. potrjujemo, da Vi niste pisali dopisa iz Tolmina z dne 9. t. m, v »Soči« ter ne stojite ž njim v nikaki dotiki. Razgled po svetu* Avstrijska posest na Kitajskem. - Po vzgledu ostalih držav si je prisvojila tudi naša monarhija košček kitajske zemlje, da si sezida na njem konzulatsko poslopje iu poslopje za nradništvo in druge avstrijske podanike. Po naročilu poslanika barona Gzi-kanna so dospeli 10. t. m. podkonzul Silvestri, poročnik Gassemajrr in stotnik Wojczik v Tientsin ter v ime našo vlade zasedli 06 kvadr. kilom. kitajskega sveta ob cesarskem prekopu. Okupirani svet meji baje na jedni strani reka Peiho, na severni cesarski kanal, na zahodni pa takozvani Mud-Wall, neke vrste utrdba, ki zaokrožuje na zahodu kitajski del mesta Tientsina, mej tem ko na vzhodni Btrani deli reka Peiho ta del od ostalega mesta. Južnega trikota so se polastili Nemci, potem pride angleški, francoski in japonski del. Nato sledi četverokoten del pravega kitajskega mesta, ki se na severu in vzhodu dotika najnovejše avstrijske posesti. Ta se, kolikor je sedaj mogočo presoditi, ne dotika niti železnico niti reke Peiho in bo torej zveza mogoča le po cesarskem kanalu, Na Španskem se razvijajo razmere čedalje hujše. Demonstracije so obrnjene naravnost proti dinastiji in vladi, katera si ni mogla pomagati drugače nego da je uvedla vojaško diktaturo, v Madridu pa je razglašeno obsedno stanje. — Toda težko, da bi odstranile So tako trde odredbe bližajočo ie revolucijo, ki nastaja kot odpor proti dosedanjim gro/,nim nasiletvom. Tretji kongres slovanskih Časnikarjev bo letos v Dalmaciji v Dubrovniku, počenši od 8. aprila dalje nekaj dnij, Nalogo, urediti vse, kar tiče za ta kongres, je prevzet g. dr. Mazzura v Zagrebu. Avstrijska trgovina In Švioa, — Združene države so odvzele v marcu pret. leta Švici največje eolninske ugodnosti, na kar je proglasila Švica nasproti Združenim državam isto. Nastalo je razmerje, ki koristi največ Avstriji, ker bodo mogli zdaj avstrijski izdelki konkurovati amerikanskim. Celi vrsti izdelkov se odpre s tem pot v Švico. Za boj r južni Afriki so Angleži doslej dali 86 milijonov funtov šterlingov, a sedaj so najeli zopet v ta namen 11 milijonov funtov šterlingov. Angleška je doslej poslala na bojišče 267.000 mož, od katerih je 80.000 mrtvih in ranjenih, 20.000 jih je postalo s časom za boj nesposobnih, 173.000 možem pa 20.000 Burov ovira vsako napredovanje. Stara pestunja. Poljski spisal M. Balucki. (Dalje.) Ko so prižgali že svetilnice na ulicah, sta bili do dobrega utrjeni v svoji domišljiji in Kasija si je prva drz-mil 3. i*©6i * »Bržkone so ga vrgli ti krivoverci, ti profesorji! . . .« »Nu, čemu on ni prišel?« vpraša Ljucinka nevoljno. »Zato, ker je ponosen, pa se sramuje.« . »Me bi ga razvedrilo m potolažile . . .« . . »Mar ne kaže, stopiti jl njemu?« Ljucinki so se zabliščale oči in zahvalila je starko za to misel; poslednja pa, videča, da je njen nasvet gospodični všeč, je urno dela na-se robec ter zdirjala proti Hipolitovemu stanovanju. Toda v njegovih oknih je bilo temno in vrata je našla zaprta. Skoro jedno uro ga je čakala zam&n pri vratih. Dočakala je samo njegovo služabnico, ki je prišla v hišo ?. zavojem peoiva in dvema steklenicama vina. Kasija je poznala to žensko, pa je ni ljubila, ker je bila kaj lahkomišljena oseba. Toda sedaj je bila primorana, prva ogovoriti jo, vprašavši jo, če mar ne ve, kje je gospod Hipolit. »Da, pri moji gospfi. Ona me je poslala po večerjo. Gospod Hipolit jo prestal preskušnjo, torej imata sedaj praznik«. »Kdo je ta gospa?« vpraSa vznemirjena Kasija. »Kdo jo pozna! Marsikaj so govorili o njej. Sedaj se je Se le jela postavljati, odkar jo je gospod Hipolit snubil«. »Snubil? To je nemogoče!« zakliče Kasija s takim glasom, kakor bi jo kdo udaril po kakem bolnem udu. »Jaz naj bi ne vedela tega ? Hvala Bogu, nisem slepa! Saj se ne ljubita od današnjega dne" in na svoja ušesa sem slišala, da se oženita, kakor hitro moj gospod prestane preskušnjo. Če bi se bil bližnji zvonik zvalil na Kasijino glavo, ne bilo bi ji to napravilo večje bolečine in osupnenja, nego ta no*viea o Hipolitovi ženitvi. Revni starki se je zdelo, da se ji hoče glava razleteti na drobne kosce in ona jo je nezavestno potipala z rokami; v očeh se ji je stemnilo in gugajoča se, se je naslonila k zidu. »Ali ga potrebujete?« jo vpraša služabnica. »Lahko ga pozovem.« »Ne, ne, nič ni nenavadnega, jaz pridem jutri«, odvrne urno Kasija, katero je"strašila mimmrmisel, zsgledati sedaj človeka, tako modno žalečega njeno gospodično. »Kesnica: čemu ju vznemirjati, naj se grlita golobčeka«, odvrne služabnica z zlobnim nasmehom ter steče navzgor po stopnicah. Kasija je ostala pod vrati, oprta ob steno; vprši oči v tla in žalostno odkimovaje z glavo, je rekla globoko vzdihnivšf: »O revna moja golobica!« in solz6 so ji v potoku tekle po licu. Izmučena, onemogla od gorjfi, se je privlekla domu. Šla je, kakor bi imela svinec v nogah, a vendar je še prišla prezgodaj. Ona je hotela, ko bi bilo mogoče, na celo večnost odložiti to minuto, ko bo morala stopiti pred gospodično. Kaj ji naj tudi poreče? Resnice ni moči povedati, lagati pa ona ni znala, to ji nikdar ni Šlo po godu. Toda tu se mora zlagati; taka novica bi mogla na mestu ubiti Ljucinko. Že njej sami je tako bridko slišati to, a kaj še le taki nežni, krhki stvariei! Rekla je torej, da gospoda Hipolita ni našla doma. »Vi, Kasija, gotovo niste potrkali. Nemara se je zaprl, čuteč se bolnega. Treba bi bilo poiz vedet*.« »J&z sem trkala, gospodična, da, trkala sem, pa služabnica je rekla, da je odšel« »In ni prišel k nam! Da bi si le kaj ne naredil . . .« »Ej, kaj vam še vse pride v glavo!« odvrne rezko starka. Žalilo jo je, da se Ljucinka vznemirja za njega, ki tega ni trohice ne zasluži. »A kaj pa mislite, Kasija? On je tako ponosen, ko se jame mučiti, pa zajde sam Bog ve kam«. »O, le mirni bodite. Moški se znajo potolažiti. Zajde v restavracijo, se dobro naje, še boljše napije, in vse je kakor z gosi voda.« »Kasija, kaj je z vami ? Vi nikdar niste bili taki,« odvrne Ljucinka karajo. »Za to, ker je on sedaj nesrečen, ga vi ne pomilujete . . .« »O pomilujem ga, gospodična, po-milujem«, odvrne starka, zbegana po tem ukoru, poljubljajo roke svoji gospodični ; »toda preseda mi, da se vznemirjate po nepotrebnem.« »On se tam, Kasija, še huje vznemirja. Stopite k njemu jutri ter poiz-vejte, kaj je ž njim. Še poprej predno greste po zemlje. Prav, Kasija, ali ne pohabite?« »Ne pozabim, ne pozabim«, jo pomirja starka, dasi je sama še bolj potrebovala pomirjenja. Ob vsakem pogledu na svojo Ijubičico se ji je trgalo srce od bolesti pri misli na to, kako bo trpelo revne dekle, ko izve vse to. Lomila si je glavo, kako jo pripraviti k temu, kako ji to povedati. (Da^je pride.) Anton Pečenko Mala oznanila. Kflftir)? dob{ takoi doDro službo. Oglasi nubijnc naj se pri upravništvu, kjer dobi pojasnila in naslov. Sto^aTls^81"1^ Kie? Pove upravništvo. MfitilliliBk. ^re*VI "a maskaradf izveš za" čakoval. ' nimivo novico, katere nisi pri- Vrtna ulica 8 - GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in Črna vina iz vipavskih, 4^ furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od aR litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«n« zmtrn«. Postrežba poštena. Dunajski zobni atelje v Gorici, RašteU št. 21, II. nadstropje. Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabi ji vi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjenja zobnih korenin. (lafr** Zobovje na zračni tlak (Spedjaliteta), Popravyanje in prenarejanje obrabljenega zobovja. Naročila Ugotavlja dobro, hitro in v ceno. Govorne ure s od 9. ure dopoludne do 5. popoludne. fOl Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Tettnrlnt štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih Trgov.-cbrtna rsgistrovana zadruga z neomejenim jamstvom. ? GORICI, scmenlška nI. št. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jodno leto po 5%, navadne po 4V3 % in vloge na Conto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez i'2gubc obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po G'15%. Vplačevanje so vrši osebno ali potem položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Dobre ure in po ceni! i '.Muliiiiu pir-monim jamstvom azj)f>iilj;i na zasebnike tianns Konrad, tovarna ur ter izvoz zlatnine Most (Ce^ko). Dobra ura IJem. iz niklja 11. ."'?.'>; srebrna ura It .¦in. 11. TrSO; srebrna verižica 11. I 20; buililnik iz niklja i-o:,. Tvrtlka ie. odlikovana s e. kr. orlom: ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče jniznalnib pisem. Ilustrovnn cenik zastonj! Anton Potatzky v Gorici. >*a sredi HaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Srctinjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice. iišna obuvala m vse lefne zase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarjc; prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. i 35 8 l^arol praščuV pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za "b1'rnTaTJ^r'forTe'T.T."d7" Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Za trpeče na kili (Bruch). Ravnokar je izšla popravljena brošura, razpravljajoča o ozdravljenju vseh vrst kile iz peresa dr. Reimann-a. Isto pošilja na zahtevo popolnoma brezplačno Dr. M. Belinami, Dunaj 512. VII./2. Nr. 61 poštni predal. jLeta 1881. y Gorici ustanovljena t t roka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zilogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščenesveee itd."vse" po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo, Zadnji teden I Prvikrat v Gorici v Vrtni ulici LfffeOT veliki historični mehanični muzej in panoptikiim v katerem so umetniška dela modelirske umetnosti in mehanike, izde'ana v zgodovinskih in mitologiških voščenih Hgnrah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj §e niso kazale. Vstopnina 30 vin.; vojaki iti podčastniki plačajo 20 vin. Odprto vsak dan od 9. ure dopoludne naprej. Zahvala. O prebridki izgubi naše preljubljene matere; oziroma soproge Marijane izrekamo svojo najsrčnejo zahvalo vsem sorodnikom, prof', duhovščini, gosp. zdravniku Votočki, gg. uradnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli izkazal pokoj niči zadnjo Čast in pozdrav. V K o b a r i d u , I r>. februvarja f '.»01. Družina Mašera, »Ljubljanska kreditna banka11 v Ljubljani Špitalske ulice itov. 2 prevzame prijave za nakupovanje HiimI i ranili, al nitil nhifljlvilt 1'/»?;, ohllsftieij ilol* nl*ke i!ni/¦!»(• osredkih lokalnih ži-IcznU-, do iukl. 22. t. m. po originalnem kurzu !>."»%, Prijave se bodejo po možnosti in kolikor easn traja zaloga, v polni mori upoštevale, ter h<» vrednostni papirji lahko prevzamejo do 1>. marca t. !, Navedene obli^.fije HcJobrosMijcjo na podlagi navedenega kurzu po 4' t!1°;0 ter"se potom izžrebanja vrnejo v nominalni vrednosti. Izžrebane obligacije z zapadlimi kuponi vnoveimo mi v Ljubljani, kakor tudi v.se veeje banke tu in inozemstva, brez^vsake^a odbitka"davkov in stroškov. Izšel je ravnokar Kažipot in koledar po Primorskem z natiMjjčiiimi podatki .vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd. Dobiva se v .Goriški Tiskarni44 A. Gabršcek v Gorici. Cena: K 1*60; po pošti lO vin. ver*. Naročniki »Primorca* dobe »Kažipot* za l krono. ¦ w % L*S"8S5@^ ©0©©0©0©0©0©000©0©®®< i* Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici © Konjedic & Zajec ® (prej G. Darbo) J? pred nadSkofijo gtv. 5. Podružnica konec linSteln Stv 2. w Zaloge v aliei Moreili št 12, v Gosposki ulici it. 7. v posojilnični hiši. VSf Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega S štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjans in medene plo-ičevine, orodia za razne obrit in pohlsnega, fttedllna ognjišča, peči, cevi in predpečnlke, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse ^Jl naroebe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. |M| Glavna zaloga za Gorico in okolico g izdelkov c. kr. priviligovanih livarn, jž Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a %S% v Ajdovščini po tovarniških cenah. S Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. t Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz 4^ prvih tovarn. Kupujeta staro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni. /gk 0000000000000000000000