KUPUJTE VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni WITEO ■TATE« LETO ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium SyiCTORY BUY BONDS WAR XXVIII. m\ so RED VRAT! iTETTINA ^6ča Vojska zavzela 1baltiško . ' Uničevanje zajetih se nadaljuje ^^NDON. torek, 6. mar- Čvrsto krilo je Baltju P^^trjeno na obalo pro&raH Veijjji t zavzeli dve rye&> Stargard irugp ' Medtem ko so iia se- " ^ udarjale globlje liaja se na- '% Nemcev ^dečg, j%rd j® zavzela U' ^ kato ^ uličnem bo-\cev je padlo 4,000 je udarila ^^'lodiigj^ Altdammu na Htoti isi. Odre, ki stoji K j%%nu in 15 „„j J_ h ustavilo na ■ talf' bližini ^''isče ameriških h «tv, zavzetih v teku "tteva \ z^vskeg 230 \ , k^^ršala « , povelj-1. ^^2eii 9,^^ ^ta tekom <>>»««0 " "■«"' in in vasi tinv. vT^^^edovali 10 ^ """'"I" k Moskve. ! tčerai S, '52 'Savsko %ilj o mesto Pol- katp ^^°^zhodno od 80 čete ^ SPk^'tiitu n ofenzi- ; e t e ^ ofenzi- ^j. Popreje pusti-——~--_ h ^kay , *^®odločena gi ®^kih busov v. ^Sov ^ % nabavo 50 SSg^kro je ker ..JG je igpa CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 6, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 53 stavil iz 10. izpadlo 16 Rev. James Černe prinesel sliko položaja v Sloveniji Vsi zdravi elementi v Sloveniji ^ združeni v Osvobodilni fronti; slovenski kmet zre na "strica Jožeta" in Rusijo Dne 24. februarja se je vrnil v Zed. države s parnikom "Gripsholm" bivši sheboyganski župnik Rev. James Černe, kije preživel v Evropi zadnjih pet usode-polnih let: tri leta na Gorenjskem, zadnje dve leti pa v jetniškem taboru na Nemškem. Takoj po povratku v Milwaukee je napisal skrajno značilno izjavo o razmerah, ki so nastale v Sloveniji po invaziji Italijanov in Nemcev, o notranji borbi med ljudsko vojsko (partizani) in Belo gardo, in o položaju kot obstoji danes v Sloveniji. Slovenski kmet je danes po strašnih izkušnjah, skozi katero je šel zadnjih pet let, prost vseh iluzij in realistično zre na Rusijo in Stalina—"strica Jožeta"—kot na svojega rešitelja, pravi Rev. Černe. Vse odporne sile slovenskega naroda so danes združene v Osvobodilni fronti, ki se je morala boriti proti Italijanom in Nemcem udinjani Beli gardi, ker so "frakarji" v Ljubljani in zame j na vlada v Londonu mislili samo, kako bi se prikopali nazaj na oblast, pozabili pa so na narod, ki se je boril, trpel in krvavel. Poročilo Rev. Černeta, ki je bilo priobčeno 1. marca v "Jugoslovanskem Obzoru," se glasi: ' škega oddelka ob času nemške okupacije, meje so bile nezastra-žene. Ker ni bilo niti policije, je v začetku preobrata morala vsaka občina sama skrbeti za red in mir. Tako so prišle k življenju vaške straže. Narod se ie izkazal ob tej priliki, da '^$jvoditi samega sebe in ubogati. , Diktatorja Hitler in Mussolini sta sklenila, da zasede Nemčija celo štajersko ozemlje, Italija pa Kranjsko. Tri dni so se tresli Lahi, predno so prekoračili s svojo zmagoslavno vojsko mejo pod Korenom. Brez vsake zapreke so cincali zmagoslavno po savski dolini notri do Jesenic. Lukman, brat predsednika Kranjske Industrijske Družbe na Jesenicah, je pohitel v Celovec in (Nadaljevanje na 2. strani) Vesti iz življenja ameriških Slovencev M y ker Se 'zpadlo 16 k' 0(1 . ^ »nesta J. ki je ^ Prpf udeležil se- Sir t?" ostala mest- C '^»a, wal. C V Cr»«to,al na- 'CV f« da Wov Velikega ti- Srčno pozdravljeni! Pet let sem preživel v Evropi; tri leta med gorenjskimi kmeti, malone dve leti v jetniškem taboru na Nemškem. Najlepši dnevi so bili med Gorjanci, kjer ni ne zvijač in ne zavijanja, kjer b.e^geda poye isto, Imr je v srcu. Takole bi vam spregovoril danS's stari očak izpod Triglava, možf ki ni nikdar v svojem življenju trgal hlač po šolah, če bi imel priložnost stopiti pred ameri-kanske Slovence: Ne modrujte več, kot se spodobi! Domovina je danes zasužnjena; pribita na križ trpi in krvavi, med tem ko se vi na svobodnih tleh pričkate med seboj dostikrat za oslovsko senco. Že po zadnji vojni vam je bilo povedano dpsti jasno, da od samih nasvetov in modrovanja se nihče ne more nasititi. Pošljite nam obleke in hrane. Vsa politika ameriške Slovenije ne bo nasitila enega samega lačnega želodca in tudi ne pokrila enega samega nagega telesa. Bodočnost, pravi razvoj in rešitev naših teženj zavisi popolnoma in edinole od našega poštenega in preprostega naroda v domovini. Ko sva bila v zaporu v Begunjah z Dr. Milanom Cundrom, profesorjem medicinske fakultete na ljubljanski univerzi, je spregovoril nekoč sledeče po-pomembne besede: "Naš narod kot tak je zdrav, delaven in pošten. Kar se pa tiče njegove inteligence, je skrajni čas, da poklekne pred ta narod, obžaluje svoje grehe iz preteklosti in trdno sklene delovati v bodočnosti za dobrobit svojega naroda." Mož je poznal resničen položaj domovine in govoril resnico. Takoj po razsulu Jugoslavije se je začul glas Mihajloviča in njegove uporne vojske po celem balkanskem polotoku. Njegovo ime je oznanjevalo upanje in re- j na, da je bil njen sin Frank 3. šitev Jugoslavije. Nesmrtno je j februarja težko ranjen v Nem-imelo ostati njegovo ime, da se jčiji in da se zdravi v bolnišnici, ni naslanjal na direktive london-! — Družina Baier je 17. februarske vlade, katere namen vsesko-: ja dobila sinčka prvorojenčka. zi je bil nadaljevati načrt veliko- Mlada mati je hčer Martina in Frontenac, Kans. — Dne 13. t. m. je umrl Joe Bučar, star 80 let in doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Bil je clan S. N. P. J. in v Ameriki je bival 53 let. Zapušča sina, hčer in brata ter več sorodnikov. Kansas City, Kans. — Dne 7. t. m. je umrl Rihard Spaček, star 67 let in doma od Celja na Spodnjem Štajerskem. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil na cesti, ko ga je povozil avto. Bil je član SNPJ in v Ameriko je prišel pred 40 leti z Westfalskega v Nemčiji. Zapušča ženo, tri sinove (pri Vojakih) in pet hčera. Hudson, Wyo. — Tukaj je vsled žalovanja za svojo umrlo ženo preminil John Delapice, star 73 let, po rodu Italijan in doma iz okolice Trento, Tirole. Imperial, Pa. — Družina Frank Vidrich je bila obvešče- srbske politike. Ta politika, gl"-da od skrajnih mej, je upropa-stila Jugoslavijo; preje ali sleje je morala iti v franže. Vojna je samo pospešila ta korak in pokazala narodu vso gnilobo, korupcijo in izkoriščevanje. Na Gorenjskem ni bilo nobenega voja- Anne Gorenc. REDNA SEJA Nocoj, ob 8. uri se vrši redna seja podružnice št. 41 SZZ v navadnih prostorih. Članice so vabljene, da se je gotovo udeležijo. GEN. ROATTA JE ZBEŽAL TEKOM PROCESA RADI POLITIČNIH ZLOČINOV RIM, 5. marma. — Gen. Maric Roatta, bivši šef fašistične tajne službe in načelnik italijanskega generalnega štaba, ki sedi na zatožni klopi kot politični zločinec, je snoči zbežal iz bolnišnice, kjer se je nahajal tekom procesa. (Gen. Roatta je poveljeval italijanskim okupacijskim oblastim v Jugoslaviji, in maršal Tito je ponovno zahteval, da ga zavezniki obtožijo zaradi vojnih zločinov v Jugoslaviji. Proces, ki se sedaj vrši v Rimu, se nanaša 16 na njegove politične aktivnosti v Italiji-) Gen. Roatta je izginil iz bolnišnice kmalu potem, ko ga je v bolnišnici obiskala njegova žena, katero so oblasti pridržale v svrho preiskave. Aretiran je bil tudi neki italijanski sani-tejski častnik. Proces proti Roatti se bo med tem nadaljeval v odsotnosti obtoženca. Amerikand imajo eno petino Koelna v oblast^ padec blizu De Gaulle-ova vlada in odporno gibanje Kako se obnašajo osvobojeni Nemd; obtožbe in zmerjanje PARIZ.— (ONA).—Francosko odporno gibanje je znova postavilo zahteve, da vlada generala De Gaulle-a nemudoma začne delati na reorganizicaji francoskega gospodarskega življenja, ne da bi čakala, da se sestane ustavodajna skupščina. Louis Saillant, predsednik zbora narodnega odpora, je izjavil nedavno pred celokupno skupščino pokrajinskih odborov tega osvobodilnega pokreta, da program gospodarske reforme ne sme čakati, ter da je tudi najboljši porok obnove Francije ravno v teh reformah, ki bodo omogočile Franciji, da najbolje pomaga zaveznikom v skupnem vojnem naporu. . Odporno gibanje zahteva naci-jonalizacijo S tem so stopili odnošaji med de Gaulle-vo vlado in osvobodilnim pokretom odpore v krizo, kajti pokret odpore obtožuje ! vlado, da ne stori ničesar in da NEKJE V NEMČIJI, 28. feb. ^ noče spojiti pokreta z vlado. (ONA). Včeraj zvečer so!Vlada pa obtožuje odporni po-ameriški tanki vdrli v to mesto,! kret, da stremi za tem, da posta-danes zjutraj pa je prispela pe-; xic država v državi. hota. Kraj je ostal popolnoma j gospodarskem polju so po-nepMkodovan, tmbker paotalgbvHme zakkve oswAmdUnega nima rada civilistov, ki se skri-1pokreta naslednje: Nacionaliza-vajo po hisah in zavratno stre-j bank, zavarovalnih družb, l^ajo iz z a s ecie, Se je mcM.alo :,T,ao]kop{)v ui]premog;oko]pov, ter zbrati vse prebivalstvo na mest-1 monopolnih industrij. De Tri ameriške kolone vdrle v mesto od severa, zapada in juga; Nemci beže preko Rene PARIZ, 5. marca.—Oklopne sile ameriške prve armade so danes prodrle več kot miljo globoko v Koeln in zasedle več kot eno petino mesta, potem ko so tri ameriške kolone udarile v prestolico Porenja od severa, juga in zapada. Vsa znamenja kažejo, da padec industrijskega velemesta ob Reni ni več daleč. Nemci so oči vidno prišli do zaključka, da je četrto največje ° ^ ^ je zane la I ameriška artilenja, ki brez pre- ! Stanka bruha na mesto. Koeln je navječje nemško mesto v porenski Prusiji in je normalno štelo 763,000 prebivalcev. Tu je sedež mogočne industrije, ki je zalagala nemško vojsko z municijo in orožjem. Sedaj se civilisti skrivajo v kle- mesto V" Nemčiji izgubljeno za nje, kajti v zrak so pognali ve-j liki Hohenzollernski most in soj ga začeli obstreljevati z vzhodnega brega Rene. Divji beg nemških čet preko Rene Poročila s fronte javljajo, da Nemci bežijo s čolni preko Re-jteh, medtem ko zunaj divjajo ne, in neki štabni oficir je iz-'boji, ali pa so zbežali nazaj v razil mnenje, da je ostalo v me- j ozadje ameriških linij in vzeli s stu samo še kakih tisoč mož po-' seboj toliko svojih posesti, ko- sadke. Večji del Koelna leži na likor jim je bil mogoče nesti. zapadnem bregu Rene. . . . .tt- 4. -1 • •• J TVT • Rneinberc m Homberc padla; Ujetniki pravijo, da se Nemci j .... . . i ■ J 1 , , • Nemci izgubili 100,000 moz umikajo v stan del mesta, ki! ® ' predstavlja samo eno četrtino j Nemci so pognali v zrak most njegove površine, ki znaša okrog < v Duesseldorfu in tri mostove 25 štirjaških milj. I v Duisburgu, predno je dospela tja deveta ameriška armada. nem trgu. I Gaulle je "podal naslednji petek Kmalu nato je prispel častnik ; tozadevno izjavo in se je bil pri zavezniške vojaške vlade in je pravil za predložitev nekoliko našel vse ljudi do zadnjega otro-1 spremenjen načrt nacionalizaci-čička na trgu. Bila je to prva ^ je, ki bo omejil prizadeto industrijo. slika sedanje Nemčije. Sto ruskih deklet v nemškem mestu Med ljudstvom se je nahajalo preko 100 ruskih deklet, katere Konflikt na političnem polju se ostri Verjetno je, da bo mnogo njegovih nasprotnikov zadovoljnih so bile Nemci prignali v suženj- j tudi s takim spremenjenim pro stvo, poleg njih pa tudi nekaj j gramom, pod" pogojem, da ga bo Poljakov, Francozov in Belgij-1 takoj začel izvajati. Ako pa bi cev, ter mnogo Nemcev. Vse te | hotel počakati, da se sestane Skupine so se porazdelile vsaka I ustavodajna skupščina, bodo na- na svojo stran, Prva je spregovorila plavola-sa lepotica, Rusinja iz Rostova. "Prepozno ste prišli," je dejala, "včeraj so odvedli vse druge žene našega oddelka. Me smo tu, ker smo se poskrile po kleteh." "Oberinspektor" pravi, da je postal nacist iz potrebe Od Nemcev je potem govoril Čete tretje armade prve vdrle v mesto Prve so vdrle v Koeln sile ki je poprej poplavila Rheinberg in Romberg, kjer se nahajajo veliki premogorovi in rafineri-^ tretje ameriške armade ob 7:10 je sintetičnega olja. zjutraj, ki se nahajajo kake| , , _ . J ^ ■ ■ Kanadska prva armada le 11 dve mine od osrcia mesta, in • . , , , , : milj severozapadno od ruhrske- 'ga mesta Wesel zaplenila fer- njim je sledila 104. infanterij ska divizija, ki je dospela z za-j pada ob 9:30 zjutraj. Kmalu za ry-parnik preko reke Rees, ame-tem je udarila v Koeln z juga - riška deveta armada pa je za-osma infanterijska divizija. ; plenila nadaljnega p r i Orsoy, Nobena izmed omenjenih treh milj severno od Homberga. kolon ni naletela v mestu na, večji odpor, iz česar je razvid- Sile devete ■ armade so danes no, da je nemška armada po-;tudi zaplenile veliko nemškega zabila na Hitlerjevo povelje, da vojnega materijala, med dru- stala globoka nasprotstva v političnem življenju Francije. Poleg gospodarskih vprašanj se pritožuje osvobodilni odporni pokret tudi radi tega, ker de Gaulle-ova vlada ne upošteva dovolj takozvanega konzultativ-nega sveta, ki začasno nadomešča parlament. Poleg tega pa je de Gaulle baje mnenja, da je po-i kret odpora storil, kar je imel naj se za Koeln borijo tako kot so se Rusi borili za Stalingrad. Civilisti se poskrili ali zbežali za ameriške linije Koeln je zavit v oblake dima gim 17 vagonov roketnih bomb Glavni stan zavezniških sil čuna, da so Nemci v bitki Reno do sedaj izgubili 100,000 mož. ra- za sivkast in sivo oblečen možakar, j storiti, ter da je zdaj preživela ki je bil najvišja uradna oseb- j institucija, ki bi morala izginiti, nost v mestu po odhodu župa- j y tem pa se osvobodilni po-na, ki jo je pravočasno pobrisal, | kret ne strinja z njim, ker je namreč oberinspektor. Rekel je,' prepričan, da je važno, da ostane da ima za seboj 30 let mestne službe. Povedal je, da je ostalo v mestu najmanj 90 odstotkov prebivalstva in da je mogel vsakdo ostati, kdor je le hotel. Trdil je, da je postal nacist leta 1937, ker je bilo to potrebno za njegovo službo, toda "da je brez nacističnih prepričanj." Med ljudstvom je začelo vreti, Naši fantje-vojaki ★ ★ Za 30 dni se nahaja na dopustu Cpl. Milan Sosič, sin Mr. in Mrs. J. Sosič, 448 E. 157 St. Na Pacifiku se je nahajal 41 mesecev, kamor se bo zopet vrnil po na delu, dokler ne bo nova usta-J dopustu. Prijatelji so vabljeni, vodajna skupščina oblikovala i da ga obiščejo. nove Francije. POBIRANJE OBLEKE Progresivne Slovenke, krožek št. 1 opozarja rojake v collin-woodski naselbini, da še vedno pobirajo staro obleko za pošilja-tev v staro domovino. Kdor ima slišati je bilo klice, da je ravno gg dobro ohranjeno obleko, kate- ro sam več ne rabi, je prošen, da ČLANICE ODLIKOVANE Na seji društva St. Clair Grove št. 98 Woodmen Circle, ki se vrši nocoj v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, bodo odlikovane s posebnimi zlatimi znaki, ker so pri društvu že 25 let, sledeče članice: Jo-jo prinese v Slovenski delavski! sephine Meznaršič, Mary Barle, I Stella Braidech, Caroline Bresk-j var, Agnes Haffner, Pauline nasprotno resničen nacist pra vega kova. Med tem je že stopil naprej j dom ob večerih. drug možakar, ki je povedal, da |- je petina vsega mesta članov na- j se kmalu razgreli in vedno več je j Sesek, Gabriella Smakal, Magdalena Zupančič, Anna Urik, Ivana Zetko ter Dr. Adam Szczytkowski, ki je tudi član društva že 25 let. cistične stranke in da je tretjina bilo zmerjanja in prerekanja. od teh pobegnila. Dodal je, da je bila tretjina mesta v nacistični Zadnji moški je ogorčeno grozil, da sedaj jih bodo naciji "do- takozvani fronti dela. Duhovi so'bili po grbi," MR. DURN V BOLNIŠNICI V University Hospital se je podal občeznani trgovec in akti ven društvenik Mr. Joseph F. Durn, 15605 Waterloo Rd. Danes zjutraj se je moral podvreči operaciji in v bolnišnici bo ostal od 10 do 12 dni. Za časa bolezni, bo njegova soproga, Mrs. Mary Durn, vodila vse posle društev in SANSa, itd., pri katerih je bil Mr. Durn aktiven. Želimo mu, da bi čim preje okreval in se zopet vrnil zdrav v krog svoje družine in prijateljev! KROŽEK ŠT. 3 PROGRESIVNIH SLOVENK V sredo, ob 8. uri zvečer se vrši redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, v Slovenskem društvenem domu, na Re-cher Ave. Obenem sporoča tajnica, da se pri krožku še vedno pobira staro obleko, katero naj euciidski rojaki oddajo v Doniu na Recher Ave., in odbor jo bo potem odpremil na pristojno mesto, da bo poslana potrebnemu jugoslovanskemu ljudstvu v domovini. Kopajte vojne bonde In Tojno-varče-ralne uuunke, da bo čimprej poraženo osUde in T*e, kar ono predmlavljml STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 6. marca, ' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PBINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sunday: and Holiday« SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)________$5.50 For Hxlf Year — (Za pol leta)___________3.50 Por 3 Month* — (Za 8 mesece)_____________________2.00 3y Mail in Cleveland, Canada and Mexl»o: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ____________ Por Half Year — (Za pol leta)__ Por 9 Months — (Za S mececc) _ _»7£0 _ 4.00 - L25 Por Europe, South America and Other Foreign Countriem: (Za Evropo, Juino Ameriko in druge Inozemske driave): Por One Year — (Za celo leto)________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta)___________________________________4.60 Entered u Second Clau Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879. Mirko G. Kuhel: Slovenija v borbi za svobodo VI. Obleganje cerkve v Žužemberku ' _____ 2užemberčani so se silno postavljali z lepo novo dvo-stolpno cerkvijo, ki je stala okrog osem milijonov dinarjev. Belogardisti so jo spremenili v močno utrdbo, kot so sosednjo šolo in farovž. Stala je na gričku nad glavno cesto med Ljubljano in Novim mestom. Kdor je 'kontroliral to pozicijo, je kontroliral tudi promet na cesti. Partizani so jo skušali večkrat zavzeti, toda niso ji prišli do živega. Sovražni "otok" v Suhi krajini, ki je drugače bila vsa del partizanskega teritorija, jim je zastavljal promet in varno gibanje. Marca 1944 so postavili artiljerijo na brdo onkraj doline in z bombardiranjem in jurišom infan-trije je sovražna postojanka padla. Našteli so nad 300 belogardistov—živih in mrtvih. , Pred seboj imam fotografije žužemberške cerkve, posnete kmalu po zavzetju. Vrha obeh zvonikov sta odstre-Ijena; kjer se je dvigala ponosna streha glavne ladje, zija črna, okajena luknja. JCgr niso razdejale bombe in krogle, je uničil požar. Zanimivo je beležiti mišljenje naroda glede tega incidenta. Suha krajina je bila precej časa simpatična napram belogardistov, zlasti še, ker jih je zagovarjal sam ljubljanski škof. Toda njihovo obnašanje je bilo tako divjaško in nizkotno, da so ti ljudje pričeli dvomiti o njihovih pravih namenih. Toda čim je bila porušena žužemberška cerkev, so zasovražili belogardiste in dejali: "Ce bi ne bilo Bele garde, bi še vedno imeli našo cerkev, ki ji ni bilo para v vsej okolici." Kdo podira cerkve? Klerikalci so se posluževali lažnjive propagande, da so partizani brezverniki, Antikristi ter da rušijo božje hra-move. Partizani pa so jim odgovarjali, da cerkve samo čistijo K^logardislične golazni ler da čim poslane cerkev sovražnikova trdnjava, preneha biti hiša božja. Isto stališče zavzema ameriška armada v svojih bojih v Italiji in Nemčiji. Bitka za cerkev in samostan v Cassinu, ki je služila Nemcem za trdnjavo, ne bo nikoli pozabljena. Na osvobojenem ozemlju pa je še mnogo cerkva, ki se jih bitke niso dotaknile. V Črmošnjicah, na primer, ki so požgane do tal, je ostala cerkev in župnišče nedotaknjena. Domači duhovnik opravlja cerkvene obrede nemoteno, dasi so ostale v vasi le še tri družine. Maja meseca 1944 so nemški bombniki napadli Draga-tuš v Belokrajini. V bližini se je tedaj nahajal tudi stan ameriške in angleške vojaške misije za Slovenijo. Tarča prvih bomb, ki so jih metali Stuke in Dornierji, je bila vaška cerkev. Zavezniški oficirji so opazovali ves prizor in snemali slike. Tudi to je bil ljudem dokaz, da je sovražnik tisti, ki podira cerkve, ne pa partizani. Stališče Osvobodilne fronte napram cerkvenim « voditeljem Nobenega dvoma ni, da smatrajo voditelji Osvobodilne fronta cerkvene oblasti odgovorne za organiziranje Be-legarde ter zveze z fašisti. Obenem pa se tudi zavedajo, da je pametnejše pustiti klerikalcem delati napake, kajti pri tem vprašanju je ljudstvo zelo konservativno in občutljivo. Partizansko stališče, da držijo roke popolnoma stran od cerkve, duhovnikov in verskih obredov, je gibanju zelo veliko koristilo. Ljudem dokažejo potom faktičnih dogodkov, kako lažnjiva so klerikalna gesla, in narod se sam prepriča potom lastnih preizkušenj. Osvobodilna fronta stalno izjavlja, da nima namena zavirati vere in cerkve, temveč da je to vprašanje osebna zadeva vsakega posameznika. Jasno pa je povedano, da ne bo dovoljeno cerkvi mešati se v narodno politiko —; da morata država in cer- kev biti ločeni, kajti vsaka ima svoje posebne funkcije in dolžnosti, katere nimajo nobenih skupnosti. V Sloveniji se malo sliši, vidi ali čita nekaj, kar bi dajalo povod misliti, da vodi Osvobodilna fronta kako propagando bodisi za cerkev ali proti cerkvi. Nevtralna je. Ni pa tako v nasprotnem taboru v Ljubljani, odkoder se sipi je nizkotna propaganda o "antikristih" in pa o "judovski internacionali." Sicer pa je tudi ljubljanskim listom zmanjkalo laži in smrt belogardizma danes jasno spričuje pravilnost partizanske taktike glede vprašanja cerkve — v bistveno katoliški deželi. Kadar je kak duhovnik zasačen, da se udejstvuje v delu proti Osvobodilni fronti kot vohun ali na kateri koli drug način, so partizanske oblasti zelo strpne in ne povzame j o takoj potrebnih korakov. Najprej pride opozorilo. Če to ne pbmaga, šele tedaj se poslužijo postave. Partizanski tisk tudi ne napada cerkve. Duhovniki imajo polno svobodo pri izvrševanju vseh svojih poklicnih poslov. Božič, Velika noč in vsi drugi glavni prazniki se praznujejo v glavnem stanu in drugih partizanskih taboriščih z istim občutkom kot po deželi. Posebno navadni vojaki se praznikov veselijo, kajti za nje ti pomenijo tudi petje, vino in ples. Osvobodilna fronta še ni kršila niti ene verske tradicije. Ce so bili kaki prestopki, so bili posledica posameznikov in njihovega navdušenja za maščevanje. Partizanska disciplina je zelo stroga in ne dopušča, da bi osebni občutki nekaterih nestrpnežev delali škodo celokupnemu gibanju. Vsi taki so podvrženi kazni. Nasprotno pa Osvobodilna fronta celo vzpodbuja nekatere verske tradicije, kajti te tvorijo del folklora (šeg in navad) slovenskega naroda in kmečkega življenja na deželi. Rev. James Cerne prinesel sliko položaja v Sloveniji (Nadaljevanje s 1. strani) naznanil tam Nemcem, da Kranjci ne marajo za Lahe. Tako je pospešil prihod Nemcev na gorenjska tla. Prihiteli so črez Ljubelj na motornih kolesih in razobesili svoje zastave po mestu Kranj, še predno so Italijani zagledali Radovljico. Po dogovoru so končno Nemci zasedli celo gorenjsko stran doli do Ljubljane. Za nameček so si privoščili tudi Litijo in Kostanjevico na Dolenjskem. Večina Slovencev je pričakovala, da bodo Nemci vsaj toliko dostojni kot nekdanja Avstrija. Oči so se kmalu odprle. Na Štajerskem so izselili cele vasi in naseljevali Nemci. Na Gorenjskem je močila nedolžna kri ka-menita tla. Samo v občini Gorje je bilo v šestih mesecih več žrtev kot jih je požrla prva svetovna vojna v štirih letih. Ta kri je poklicala v življenje ostanke jugoslovanske vojske v kamniških planinah, pri Blegašu nad Škof-jo Loko in Jelovci nad Radovljico. Imenovali so jih deloma šu-marje, deloma gošarje v počet-ku. Takoj od početka se je videlo, da so dobro organizirani, ker so jih vodili častniki jugoslovanske vojske. Šumska uprava, skrivna oblast, ki je delila dobro za dobro in gorje za slabo, je nastopila v deželi in jasno pokazala, da Nemec nikakor ni edini gospodar v deželi. Gošarji in šumarji so si nadeli te-le važne naloge: zadrževati prevoz nemških sil in provi-janta skozi slovensko zemljo; braniti odvoz lesa, živine in hrane iz Slovenije. Njihovo geslo, nabito na vseh javnih prostorih, se je glasilo: Borimo se za našo zemljo! Iztrebimo vse izdajalce in prebivalce nedolžne krvi! Nemci, katerim se je vedno mudilo naprej, so morali držati velike posadke po celi deželi zaradi šumske oblasti. Poleg tega so upoštevali šumsko oboroženo silo v toliko, da se niso upali klicati gorenjskih fantov v vojaško službo, medtem ko so pobrali na Štajerskem vse, kar jim ni pobegnilo v kamniške gore in v gozdove od dneva Anschlussa. Naravnost občudovanja vredna je hladnokrvnost naroda v teh burnih dneh. Uboji in umori so bili na dnevnem redu. Enkrat je tekla kri na eni strani, drugič na drugi. "Preveč je govoril!" so imeli ljudje navado reči; ali pa na kratko; "Prav se ni obrnil." Nemci so pokopavali svoje žrtve in somišljenike s paradami in govori, in sami potrjevali s svojimi nastopi, da ima šumska uprava dobra ušesa, bistre oči in mirno, pa težko roko na razpolago. Dajmo našim šumarjem čast, katera jim po vsej pra-vici gre! Po dveh letih nemške okupacije ljudje niso mogli navesti niti enega slučaja krivice ali pa nedolžne smrti od strani gošar-jev. Narod je odobraval njih delovanje in se zavedal, da ne morejo živeti od zraka; na skrivaj jih je podpiral. Seveda, veliko mladih žrtev, ki so bile vnete z dušo in telesom za domovino, bi bilo prihranjenih, da se niso ozirali na sladke besede in obljube iz Londona, in na bobnanje ljubljanskih frakarjev. Kaj pa Bela garda? V življenje jo je poklicala italijanska vlada za policijsko službo in za svoje sebične namene. Po razpadu Italije je vzela nemška vlada v svojo službo gardiste in jih pomešala s hrvaškimi I ustaši. Ljudstvo jih je gledalo .po strani in jih sovražilo. Ker Nemci niso mogli in se niso upali pregnati gošarjev, pred katerimi so imeli velik rešpekt, so pošiljali gardiste v ogenj. Tako sta nastopila brat proti bratu, po strogo nemškem receptu. Kri je tekla in teče se danes in kriči k nebu za maščevanje. Zaradi nezdrave politike v Ljubljani in Londonu je prišlo na površje partizanstvo, ki je združilo vse odporne sile v Osvobodilni fronti, število borcev je narastlo skokoma, ko se je napravila zveza z oddelki partizanov po južnih delih Jugoslavije. Mihajlovičeva zvezda je zašla in Tito je stopil na njegovo mesto. Vsak gorenjski kmetič ve danes, da je edina rešitev naroda danes v večji in močnejši Jugoslaviji, ki naj bo enakopravna, federativna država vseh balkanskih Slovanov. Tudi to ve vsak, ki ima le količkaj soli v glavi, da je tako majhnemu narodu kot smo Slovenci, nemogoče doseči tisočletno stremljenje brez ruske pomoči. Na cepljenje las, na ideologijo in strahove se naš kmet ne ozira. Krvava realnost je tukaj in treba je z njo računati. Zato on pravi na vsak ugovor: "Vsak lahko zabavlja in podira, zida pa le oni, ki je velik in močan. Da si pribprimo 'staro pravdo', bo treba težke roke, ki bo vezala nas magari če treba s silo, dala zaslombo v bodočnosti, in udarjala po prstih zemlje lačne sosede. Tako roko ima pa danes na svetu le en človek, namreč 'stric Joža.' Tako modruje danes naš gorenjski kmet. Jaz sem, na mnoga vprašanja, samo posnel njegove misli in besede in jih danes ponavljam v poduk in izobrazbo svojemu narodu v Ameriki. Rev. James Černe. Ali imajo ljudje šesti čut? v Ameriki je bil nekoč velik kongres učenjakov, ki se udej-stvujejo v zavodih za slepe in gluhe. Na kongresu so obravnavali vprašanje, ali ima človek šesti čut. Pri tej priliki ni šlo za okulistična r a z i s kovanja, temveč za pojasnilo onih skrivnostnih sil dojemanja, s katerimi so nadarjeni slepci in gluhi. Te doslej še ne razkrinkane sposobnosti slepih in gluhih nadomeščajo kakor se zdi pomanjkljivost drugih čutov. Splošno je znano, da imajo slepi ljudje posebno oster sluh. V tem pogledu gre za tako zvano kompenzacijo, to se pravi za nadomestilo izgubljenega čuta z drugim čutom, ki ga lahko imenujemo šesti čut. Na kongresu je bilo podanih nekaj zelo zanimivih referatov. Dr. Robert H. Clark, ravnatelj ameriškega zavoda za gluhoneme, je pripovedoval iz svoje prakse. Pri svojih poiskusih s slepimi se poslužujem naslednje metode. Posadim slepca s hrbtom proti .oknu in sedem naravnost nasproti njemu. Vzamem palico, ki je na koncu razcepljena in v razcep denem papir. Potem počasi krožim s palico in z listkom, okrog slepčeve glave v oddaljenosti okrog 7 cm, zdaj na desni, zdaj na levi, a povsem nepravilno. Vselej, ko premak-nen?-palico, vprašam, kam sem premaknil listek. Slepi človek že od rojstva se zmoti zelo redko. Zadnjič sem napravil ta poskus s 40 let starim slepcem in pri 200 poizkusih se ni zmotil niti enkrat. Potem sem mu zamašil ušesa z bombažem, da bi slepec morda ne slišal premikanja lista ob njegovi glavi. Toda tudi potem se ni enkrat ne zmotil. Ta sposobnost se mi zdi pridobljena z dolgo vajo. Narava je t a k o'odškodovala slepce za njihovo slepoto. Pod vplivom posebnega vežbanja v raznih poklicih se takšne sposobnosti lahko razvijejo pri ljudeh. Spomnimo se na pr. na to, kako dobre oči ima mornar, dalje na izredno fin tip mlinarja, ki med prsti razpozna razne vrste moko, kakor pokuševa-lec vina da spozna vino na jeziku in končno na izredno dober sluh primitivnih bojevitih plemen. Nekaj podobnega sem odkril v neki banki pri uradnici, ki je dan za dnem štela bankovce. Bankovce je štela izredno hitro in medtem je od časa do časa vrgla iz čopa ponarejen bankovec, ne da bi se motila pri štetju. Vzeli smo v roke enega izmed odvrženih bankovcev in samemu bankirju se je zdel pristen. Uradnica se pa vendar ni zmotila, kakor se je pozneje izkazalo. V odlomku sekunde je ugotovila pod prsti, da je bankovec ponarejen. Prof. Edwin G. Boring iz barvarske univerze je pa re-feriral naslednje: Domnevam v šestem čutu lastnost, ki nima nič opraviti z boleznijo ali kakoršnimkoli patološkim pojavom, šesti čut se lahko privzgoji, odnosno priuči. Povečane sposobnosti dojemanja dopolnjujejo katerikoli čut. Slepec ali gluhi človek vidi, odnosno sliši z nekimi drugimi nevidnimi čutili. Jaz sam sem gluh, a počutim se na cesti povsem varnega kljub še tako živahnemu prometu. Hotel sem se zavarovati proti nesreči na cesti, a izkazalo se je, da me je zdravnik zavarovalnice uvrstil med najprimernejše objekte zavarovanja, in sicer na podlagi statistike zavarovalnice, ki povsem potrjuje naša eksperimentalna raziskovanja; gluhi se namreč bolj redko ponesreči na cestah, kakor ljudje z neokrnjenimi čuti. To pa ni noben čudež. Ti ljudje imajo samo podobno razvite sposobnosti dojemanja, njihovi živčni sistem deluje boljše, to se pravi pomagajo si s šestim čutom. S. C. Swift, slepi knjižničar je poročal: Čakal sem na vogalu ulice na tramvaj. Med tem sem se pogovarjal z znancem. Nenadno sem zaslišal ropot tramvaja in dejal sem znancu, da prihaja moj voz. Začuden me je vprašal, kako morem to vedeti samo na podlagi sluha. Slutil je za tem okultno silo. Vendar je ta stvar povsem enostavna. Ko se bliža slepcu tramvaj, slepec najprej zasliši drsenje armature po električnem dovodniku in šele potem ropot koles po tračnicah. Po tem ropotu lahko presodi oddaljenost bližajočega se voza. Vsak tip voza ima svoj posebni ropot, in slepec lahko tudi razpozna, ali pelje le en voz ali več vozov. V knjižnici sem se pogosto stikal s tovariši v trpljenju. Njihove sposobnosti orijentaci-je so bile naravnost neverjetne. Nekateri so tako dobro razpoznavali človeka od človeka, četudi ga niso slišali, da so bile njihove lastnosti podobne jas-novidstvu. Prepričal sem se, da so imeli fizične sposobnosti, združene z drugimi neokrnjenimi čuti, neizrečeno rahločutnega dojemanja, česar niso mogli z okrnjenim čutom. Dr. Edward E. Allen je povedal : "Nekoč smo potovali štirje z nočnim vlakom domov. Ko je slepec Belson zjutraj izstopil na svoji postaji iz vlaka, je bilo zelo neugodno vreme s snežnim viharjem. Zapadlo je že 10 cm snega. Kljub temu se je Belson odpravil sam domov, okrog 15 km daleč od postaje. Pozneje mi je pripovedoval, da je prispel domov prav tako lahko, kakor sicer ob lepem vremenu. Normalnega človeka bi takšno vreme zelo oviralo v njegovi orientaciji, medtem ko slepca prav nič. Razpoznaval je drevesa in druge predmete ob poti, kakor vedno. Trdil je, da tudi mrtvi predmeti oddajajo od sebe nekakšen fluid, ki ga telo lahko dojame. To je sposobnost šestega čuta, pradavni nagonski čut, ki je v normalnem človeku le v primerih, ko ima okrnjen ta ali oni naravni čut. Tako dremlje v slehernemu človeku skrita sposobnost dojemanja, ki se zbudi le po potrebi. V afriški celini bi se beli človek kmalu izgubil, črnec ali Arabec se pa prav lahko ori-jentira, čeprav je pot še tako dolga. Angleški raziskovalci, ki so proučevali to posebno nadarjenost pripadnikov primitivnej-ših plemen, so zavezali Arab- ci* cem pri takem poskušali so jih na vse načine zmotiti. Kljub t® Arabci našli pravo sfflef tacije. Po vseh teh raziskovr' ugotovitvah je torej už no, da šesti čut ni bo -pojav, temveč je poslfit" nagonskih sposobnosti pliciranega organizma- Umetna razp'^"' megle Mnogo je bilo že ^ tudi je bilo izdelanih ' paratov za razpršitev ^ na najmanjšem to vprašanje ^ ^ ii| rešeno in poskusi se nadaljujejo. Pozitivne tivne uspehe na te®^ ^ zbral nedavno prof', Po njegovem mnenju ^ razlikovati d v e v r ^! Ena nastane, ko se j površini ohlaja v ' druga pa, ko Lf in lažji zrak nad oW ■) d šino zemlje. Megla nastane samo, če ne P Zaenkrat še ne stva, kako bi jg s* glo. Megla druge vr ^ premika z določeno zato jo lahko ^ nega kraja ker n^J ^ji stvo, ki bi vplivalo smeri vetra. pjjjiS, V tem primeru zažiganje plina ko u nejše sredstvo, da meglo in segrejejo ^ p(i ' To sredstvo p^ . omejeno z gotovini ,' si predstavljamo, ( gli okrog 5 gratu'^. hlapov, da se tleh in v najvišji" »le razlikuje, da se P^ j 1 Iju gla s hitrostjo na] g«! %- ter v sekundi, . v jj) v minuti 200 ^ „i; ^^iripiiioce ^ iei v miiiuu -- ^ . jjj plina, ali odlocujo^^^ ^ rafina, da prežene 1 pmsWra 10&WW trov. POŠASTEN I- DONSKEM V londonskem ^ stj L baje na vso moč c ^ Irofrtvtrtrvo nillf^G ^ f/AOt , h v izHiefl ,i katerega nihče , valcev ne upa ses ' g, £ na ta stol, ne nao način zbrati ali jppFj način zbrati a svojih misli. M' začne nekaj dufe^y- |čy| muzejsid čitalnici- ^ iuui!,t;jsiu VI Jjj if j'65^ profesor, ki dela je pripovedoval: 0 "Nihče izmed o" krat sedli na ta s »"jj (g skušal, da bi sede ^ gič. O tem čudn^^jj^^ % vse polno legend- s že nekajkrat F® p) JI % nanj, ker pa -g 'kn več misliti in gt \ siti, sem hitro ® ^ li^. noge." iifics"''/ , % Nekateri so pi'®^ nekdo izmed čitalnice u m r % AP/Z O iV 1 marca, 194'! ENSKOPRIVNOST. STRSN 3. ^iovenski ameriški narodni svet 3935 W. 26th Street, Chicago 23, lU. 'Cleve^^^' konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 odbwaT izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir- ČASTNI ČLANI: lOms ADAMIČ, MUford, N. J. SI1.K MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, ■ UK. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Pteiseioj.. CLANI EKSEKUTIVE: ♦ ^ ^*^1STAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. d N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. Dlinois* A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, ^ KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111. ^Pisaikar- lACAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Chiij. ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111. ^TON 1*40 W. 22nd PI., Chicago 8, lU. lEOPoLn^^"^®' 1636 W. 21st PI., Chicago 8, HI. ^BINA 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ^®4Nk 7ai Gil? St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, lU. nadzorni ODBOR; lU. predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, '®SEpu 2avpo Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. RXNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. DPR ŠIRŠI ODBOR: p 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. ®SEPhijj"p pd 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. ^BEsa 52: No. Chicago St., Joliet, 111. T^OX aORYPx^^' Ave., W. Aliquippa, Pa. ipp?' ®®ite No. 4, Princeton, 111. Math Washington St., Denver, Colo. KLTivr St., Pittsburgh 1, Pa. 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn. vJ^'BEru^j, 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. In^ SVartt^ 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. fOLLort ' Station St., Bridgeville, Pa. jj- 1^' 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. ^Ol\EtXE Menahan St, Brooklyn, N. Y. 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. std ' Ave., St. Louis 16, Mo. 1» RTnxT, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. VinSl®"' 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. '06 Forest Ave., Johnstown, Pa. >EPa • A- F. u. Bldg., Ely, Minn. » 1045 Wads worth Ave., No. Chicago, III. jajno opremljene kavarne itd. V novejšem času je postala Ljubljana zaradi svoje divne okolice važno središče tujskega prometa. Venec prijaznih letovišč sega od nje na vse strani; snežene planinske velikane in tiha gorska jezera pa veže železnica in avtobus v par urah z Ljubljano, a tudi Ljubljana sama, obeta v zelenje svojih vrtov, parkov in drevoredov, je kraj, ki ga le težko zapustimo. RAZGLED PO LJUBLJANI 1. Ljubljanski grad A k o hočemo Ljubljano in njeno okolico prav spoznati, j» najbolje, da sc podamo na Grajski hrib, odkoder se nam odpre krasen razgled na vse strani. Najpripravnejši je dohod z Vodnikovega trga skozi staro študentovske ulice, sestop pa po južno zapadni strani v Florjancsko ulico ali č e z Rebsr na Stari trg. V štirih za-vinkih premagamo iz Študentovske ulice neznatno višino 60 m in smo v 10 minutah na vrhu planote. Tu stoji ogromno poslopje prastarega gradu, pozidanega na severnozapadni rob grajskega hriba, najstarejša stavba ljubljanska. žarhega čuvaja, odtod pa mimo starinske ure ih zvona na ploščad na vrhu. Tu se nam odpre veličasten razgled. Tik pod nami zagledamo stari del mesta s svojimi visokimi strešnimi slemeni, onstran Ljubljane pa se nepregledno širijo novi deli na vse strani. Na zapadu prehaja mesto v senčnate gozdove šišenskega vrha ifi Rožnika. Za njima se vzdi-guje veriga drzno oblikovanih Polhovgrajskih dolomitov, dalje naprej proti Gorenjski vidi-mg Sv. Jošt nad Kranjem, dvo-glavi Ratitovec.in dolgi hrbet Jelovice, za njo pa ob jasnih dneh Julijske alpe in Triglav, snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja, najvišjo goro jugoslovansko. Desno od njega drži na severu proti Ljubljani ne-prekipjena veriga naših Gorenjskih planin: Karavank s Kepo, Golico, Stolom, Begunj-ščico. Storžičem in Košuto in Kamniških Alp s Kočno in Grin-tavcem, Skuto in Brano, Planjavo in Ojstrico pa tja do Me-nin3 planine, moravških in zasavskih hribov in do bele cerkvice na Jančjih. Bližje proti Ljubljani se vzdiguje pod vencem . planin dvoglava Šmarna ^0 lepi Sloveniji V H .N, * * I I>R. RUDOLPH ANDREJKA ^ Sni v N A slika h,,, vzhodnih odrast- iSrsy ^Pneniških Alp, v ko ilk^.' kži v, Jadranskega ^ plodnega Ljubljana, I odno banovi- ^ lad 6ft ^ slovenskih de- :^ljC'.^.Prebivalci. *^^0 že od dav- %nr-^ nateljstva pošte in brzojava, mestnega poglavarstva, poUcij-ske uprave. Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, advokatske, delavske, inženirske, notarske in zdravniške zbornice. Pokojninskega zavoda za nameščence, Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Poštne hranilnice, vrste inozemskih konzulatov itd. Ljubljana je bila od 16. stoletja kulturno središče Sloven So v prometnih cev. Tu je Primož Trubar s pr- iQii morje in juglvimi slovenskimi knjigami 1551 alpsk: t? s plodnimi " ^ Tudi da- .L imi deželami, j položil temelj našemu književnemu jeziku, tu je osnoval J. Mandelc 1. 1575 prvo slovensko tiskarno. V dvorcu Žige barone Zoisa so se konec 18. stoletja zbirali zastopniki prvega slovenskega preporoda. V Ljubljani se je tiskal 1797—1800 prvi slovenski časopis "Ljubljanske Novice" in igrala prva slovenska predstava. V njej je bila 1919 ustanovljena univerza kralja Aleksandra z bogoslovno, filozovsko, juridično, medicinsko in tehnično fakulteto, kjer študira čez 1700 slušateljev. Tu je tudi najvišja glasbena šola v Sloveniji, državni konzerva-torij, nadalje trgovska akademija, 4 dr. gimnazije, 1 mestna ženska gimnazija, velika tehnična srednja šola, drž. moško in žensko učiteljišče, trgovska šola, cela vrsta meščanskih in v,„. Ha ^ svetovne ^ proge, ki >>v,' ^unchena v iz 1',.Bukarešta in .. I k Prage i„ h • 2 Benetke, ^ a! ^^"^kega letali- J® le pol ^ "h 1"^ Celo- uro v Be- S te% ^ Ljublja- Sa? kar S fV ij ka% v. krasnih Tudi a Ql. •• lA JG odlično , "** -5 ' Ut*lli ^ S t 1 V ■ v Ljub-g08.^r osrednjih ^ .' ^'^Ižitev orga- zavodov. a c„ . Veku je bila osnovnih šol itd. Ljubljana slo- SSS Q" vklif^^aria in de- t »'1 1. 1462 tu. ^ plemstvo in k, o iiiiv. danes Hi^iiik|?SoVi^ ?*"' veljavi. in "^®sto ilir- ^ Hiij Posta). ^ odhodu ^ k '" k. av-kraljevi- K.VN SS''' °Ma. ^ f iti J župnije, »»Sa L- ^ drž jT^nUatva, ■ ^^Gznic, rav- vi po svojih bogatih knjižnicah, izmed katerih ima drž. študij-s k a knjižnica nad 150.000 knjig, po svojih starih arhivih, znanstvenih in prosvetnih društvih. Tu izhajajo 4 dnevniki, nad 20 tednikov in nad 100 mesečnikov in revij. Ljubljana ima dvoje gledališč — operno in dramsko, dva ljudska odra, znamenito Narodno galerijo z deli slovenskih umetnikov izza 3 stoletij, glasoviti Narodni in Etnografski muzej. Njene cerkve so zakladnice umetniških spomenikov vseh dob. Mesto je preskrbljeno z iz-bdrnim vodovodom, bogato e-lektrično in plinsko razsvetljavo, električno cestno železnico in avtobusnimi programi, ima čez 50 km dobro tlakovanih, snažnih cest, prelepe izložbe, moderne in udobne hotele, si 2 § LJUBLJANA, terasa pred^adom Ljubljanski grad, ki se prvič omenja 1. 1144, je bil že v 11. stoletju sedež kranjskih mejnih grofov, potem koroških vojvod. V 15. stoletju so, tu gori stolo-vali kranjski deželni glavarji, a se že v 17. stoletju preselili v udobnejši dvorec v mestu. Ko je siloviti potres grad 1. 1511 razrušil, so pozidali novega, do danes ohranjenega. L. 1809 je trpel grad mnogo po obstreljevanju Francozov; od 1. 1814 naprej do 1895 je služil za ječo; med evropsko vojno 1914—1918 so bili tu internirani vojni ujetniki in politični osumljenci. Po vojni ga je mesto, v čigar last je prišel, v notranjosti preuredilo za stanovanjske namene. Najznačilnejša stavba grajskega poslopja je 31 m visoki štirioglati, zobčasto obrobljeni stolp na jugozapadni strani, ki 30 ga sezidali v sedanjem nor-manskem slogu 1. 1848. Ker je najvišja točka Ljubljane in njeno najodličnejše razgledišče, 03 podamo po vijugastih stopnicah navzgor do stanovanja po- gora in podolgasta Rašica, pod njima teče, 5 km od Ljubljane, bistra Sava. Plodno Ljubljansko polje med njo in našim mestom pa je posejano z velikimi, snažnimi vasmi, od katerih se mnoge že dotikajo ljubljanskih meja. Prelep je ta okvir! Planinski velikani so ravno za toliko odmaknjeni, da ne teže pre-mogočno nad obzorjem in da ne zmanjšajo, ampak okrepijo občutek zaokrožene prostranosti, ki ji gospoduje Ljubljana. Zopet druga slika na jugu! Tu beži pogled č«z ogromno Ljubljansko barje, ki se razprostira, 7 km široko in 23 km dolgo, od Ljubljane do Škofiji-ce> Iga in Vrhnike. Leno in v mnogih vijugah priteka Ljubljanica med njegovimi osuše-nimi travniki, logi in še neizsu-šenimi močvirji. Dve, tri nizke gorice gledajo iz njega zelene sredine kakor predpotopne živali z morja. Na južnem obzorju mu gospoduje 1107 m visoki Krim, levo od njega vidimo Mo- Roosevelt Meets With Royalty kric in Kurešček, Sv. Ahac in Ribniške gore, desno pa vrhniško pogorje in za njim, že v I-taliji, notranjske in vipavske gore: Snežnik, Nanos, Hrušico, Javomik in Trnovski gozd. 2, Ljubljansko barje Ljubljansko barje, mnogo obširnejše ko Ljubljansko polje, meri okoli 180 štirjaških km. Vso to veliko ravnino je v predzgodovinski dobi pokrivalo jezero, ki se je odteklo, ko si je Sava v soteskah med Litico in Zidanim mostom izkopala pot na vzhod. Do takrat pa je v dobi od 1. 3000 do 2000 pred Kristusom prebivalo ob jezeru in na njem ljudstvo, ki ga imenujemo po načinu njegovih prebivališč koliščarje ali mostiščarje. Stanovali so v koliščih, v lesenih, s slamo kritih kočah, ki so slonele na gosto v breg ali v jezersko dno zabitih ko-leh. Njih prebivalci so živeli iz večine od lova in ribarstva, manj od živinoreje. Posluževali so se za oddaljene vožnje po jezeru čolnov, izdolbenih iz enega samega debla, dolgih včasih 4—5 m. En tak čoln, ki so ga leta 1927 izkopali na Barju, hrani ljubljanski muzej. Patch Wins Honor Lt. Gen. Alexander Patch, commander of the 7th army, is shown after being decorated by Gen. Charles de Gaulle with th^ cordon of a Commander of the Legion of Honor and Croix de Guerre with palm, at Saverne, Alsace, France. Ko se je jezero odteklo, je nehalo tudi življenje na koliščih, prebivalstvo se je nasehlo ob bregovih močvirja, ki je tod nastalo. Rimljani so ga skušali osuševati in kolonizirati; še celo Ljubljanico so preložili proti kamenolomu pri Podpeči in jo uravnavali; po barju pa so gradili ceste in pota. Po propasti rimskega cesarstva je prenehala za dolga stoletja vsalka kultura na Ljubljanskem barju. Ljubljanica, pojačena s 50 večjimi in manjšimi pritoki, se ni mogla zaradi premajhnega padca in premnogih jezov v mestu in pod njim odtekati in je povzročala tudi v Ljubljani sami pogostoma strahovite povodnji. Za to so se začeU že v 16. stoletju baviti z vprašanjem, kako bi se Barje osušilo in Ljubljanica uravnala. V večjem obsegu so se pričela ta dela šele konec 18. stoletja, ko so na pobudo patra Gabrijela Gruberja poglobili strugo Ljub- Ijanice v mestu, obenem pa so pod vodstvom majorja Strup-pija med Gradom in Golovcem izkopali kot drugo strugo odvodnico globoki Gruberjev prekop, ki 'SO ga svečano odprli dne 25. novembra 1780. Res je s temi deli padla voda na Barju za 70cm in se je barjanska zemlja osušila, vendar ne v pričakovani meri; zato so v letih 1823—1829 podrli vse jezove na Ljubljanici od Ljubljane do Sela in poglobili Gruberjev prekop. Najnovejša osuševalna dela so se začdla 1. 1908 s ponovno poglobitvijo Gruberjevega prekopa, ki so jo dovršili leta 1911. Poglobitev Ljubljanice v mestu se je ustavila v evropski vojni 1. 1914 a po končani vojni zopet nadaljevala. (Dalje pnuodnjlč) Kopajte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstJivljal ZAVAROVALNINO proti ognju, ta+vinl, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri; ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 r, ? ' Ako iščete delo? I Ako Iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV X President Roosevelt has a friendly talk with King Farouk, (In admiral iiuiform), of Egypt, aboard a U. S. warship near Cairo, and with Halle Selassie I, emperor of Ethiopia. The result of the Big Three con-ferenee was explained to these rulers. Other visits were scheduled by the President bct'ofc bu rctuia to the United States. VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IS(EJO... POMOtl! Kadar vprašate za delo, ne pozabite onneniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti STRAN 4. ENAKOPRAVNOST v METE2U MARIJA KMETOVA Roman (Nadaljevanje) "Torej tako je bilo. Čudno— skoraj ti ne bi verjela. A zakaj nisi pisala?" "Čemu? Vi ste bili vedno na strani Tonetovi in bi mi ne verjeli, še manj pomagali." "Pa če ti je bil že sploh tako zopern, zakaj si ga bila vzela?" "To vprašanje? Vi, mati? Kaj se ne spominjate več? Kdo me je poročil s Tonetom? Dobro veste, da se jaz sama nisem!" Udarec je bil tako hud, da je materi zastala beseda in je omahnila na stolu. In s tresočim se glasom je dejala počasi: "Slaba hči si, ki tako žališ mater. Bog ti odpusti! In če je bilo vse tako res, le dobro sem ti hotela. Kam bi bila šla takrat z otrokom? Kdo bi bil pogledal nezakonsko mater, nezakonskega otroka? Le ne očitaj mi tega —in ne žareči se, tudi ti imaš hčer, da bi ji Bog odmeril drugačno pot, kakršno je tebi!" "Da bi ji—res," je odvrnila Tina in hudo ji je bilo. In pristavila je: "Toliko sem prestala že v teh mladih letih, da ne želim niti najhujšemu sovražniku teh muk. A zdaj je konec—in ne gre več tako dalje." "Vidiš, Tina, saj smo vse ženske reve. Meniš, da je bilo z menoj drugače? Da mi je bilo s tvojim očetom kakor v nebesih ? A potrpela sem in potrpela še in še—in vsaka mora potrpeti. Že zaradi otrok. In sploh—kar tako ne gre in ne gre. Kam pride svet, če se boste kar takole ločili—za take malenkosti. Tudi v tebi je krivda, priznaj—in vrni se in trpi." "Že prav. Do smrti, kajne—in ko bom že golo okostje in bo hiša polna otrok—potem naj rečem hvala in kako lepo je bilo na svetu? O ne, ne! Jaz ne maram žive smrti in ne maram groba! Še sem tu—mlada sem še in ne bom se mrcvarila v takem mrtvaškem domu, v kakršnem sem bila doslej. Še bo lepo—le nikar, mama, je vse zaman, ne pregovorite me, ne in ne!" Tina je odločno izgovorila zadnje besede. "Moj Bog, Tina, kako me tepeš ! Kako moreš! In kaj bo zdaj, kaj bo s teboj, kaj z Vando? Kam bosta?" "Pri vas ne ostaneva in teh "skrbi vam ni treba imeti." "Misliš torej v službo? Kolikor te poznam, služba ni zate in ne boš obstala nikjer," je že bolj pomirjena odvrnila mati. "Vem, vem—služba ni zame, kaj še! Niti ne mislim nanjo. Poročila se bom, da veste." Mati je od začudenja dvignila glavo in se naslonila nazaj. "Kaj—kaj praviš?" je le s težavo izgovorila slednjič in pristavila: "Poročiti se misliš spet? Kaj zares noriš?" "Ah, moj Bog, kako ste sitni, mati! Kaj me mučite s toliko vprašanji in razmotrivanji in tako dalje! Milijonarja vzamem." "Ki te že čaka, seveda." "Da, čaka me in še prav težko. Pa dajte, da vam povem, čeprav sem teh zgodb že od grla sita in jih moram praviti kar vsak dan posebej. Tak poslušajte in potem povejte, če norim ali ne." V kratkih besedah je Tina brž razložila, kako in kaj je z Gornikom in njo in kako i ločitvijo in da bo poroka v najkrajšem času. Mati je zmajevala z glavo, ob koncu pa se je že bližala Tininim načrtom in je dejala že vsa pomirjena: "Pravzaprav ti ne verjamem kdovekaj. Vendar, če je denar, že vem, da te bo držalo. Da te ima rad, je tudi prav, čeprav sodim, dw tebi ni dosti zanj." "Kako to?" je vsa osupla vzkliknila Tina. "Ker te poznam, saj si moja hči. In prav to me boli, če me sploh more šei kaj boleti po vseh teh težkih potih iz mojega življenja! Veruj, Tina, da sem že kakor kamen. In glej, danes, takole sediva in si mi pripovedovala o svoji raztrganosti in zdaj spet, da si ločena žena, in spet, da se civilno poročiš z drugim. Kaj meniš, če bi imela še vso ono življenjsko, svežo silo v sebi, da si ne bi zdajle izvrvala še teh nekaj sivih las, ki jih imam ? Da se ne bi razjokala in spodila do obupa in v skrajnosti—da te ne bi zavrgla in spodila pri tej priči iz hiše?" "Bežite, nikar ne glejte vse tako črno, saj ni prav nič hudega vse to in je le življenje, ki je pač zamotano, kakor sami veste." "Je zamotano, res—in nič pre-črno ne vidim; saj to je, da ne vidim več tako. Bog mi odpusti, a jaz ne morem več in ne morem drugače. Tu si—delaj, delaj, kakor sama veš in znaš, ti sama boš trpela." "Ne bojte se, mati. Ljubezen in denar—to oboje je podlaga srečnega zakona." "Morda—v začetku, a ti nisi v pričetku; pri tebi je že drugo poglavje. — Glej, da se ne ope-češ!" "Ne bom se—in še vam bom pomagala." "Že mogoče, a ne verujem v to. — In kaj bo z Vando? Očim je sicer res boljši od mačehe, vendar tudi ta ni, ki ljubi otroka, kakor bi ljubil svojega." "Vanda pojde v zavod v Ljubljano. Sem že po poti sklenila to sama pri sebi. Pri vas, vem, da ne bi bila—in pri nama—ne maram, da bi kaj iztikala za besedami, čeprav vem, da bi jo Gornik rad videl pri sebi. Vendar— jaz nisem za to in kolikor vem, bo tudi Vanda rajša v zavodu. In bo tudi vzgoja boljša in za življenje je tudi prav, da gre malo med tuje ljudi in se privadi vsemu." "Tako, tako. Morda imaš prav, da bi le šlo vse po sreči. To je že, če bo denar, to že gre, saj te poznam. Pa dobro torej, varuj se, od te poti ne bo potem nobene več." "To vem tudi jaz. Ah, sicer pa, mati, svet je velik in je širok — in če ima človek še toliko hrepenenja po življenju, življenju, mati !—potem so tudi še pota, še in še so—in so tudi zame še." "Bog daj, no, Aog daj." Gospa Poldi Bizjakova je tekala v silnem nemiru iz sobe v sobo, je klicala služkinje in jih spet odslavljala in je dajala povelja vsekrižem in je sproti pozabljala, kaj hoče. Goste je bila povabila za ta večer in še v zadnjem trenutku si ni bila na jasnem, katero obleko bi oblekla. Omare so bile odprte, obleke razvrščene po stolih—izbirala je zdaj to, zdaj ono, se oblačila in slačila—a zadovoljna ni bila ne z barvo obleke ne s krojem, niti s širino niti z dolžino. "Grozno je to," je vzdihala na glas in se vrtela pred zrcalom. "V tej črni svili sem tako oglata in rumena. In sploh,\ta Pircu ni všeč. Rdeča? V tej sem spet kakor natakarica; lilasta? Sem spet prerevna. V beli ne morem biti zvečer, rjava je vsa tako okorna; siva? Poizkusimo!" "Si gotova?" se je oglasil gospod Bizjak, debelušni dobriči-na, in se je s smehljajem zazrl v svojo gospo. "Ah—gotova! Da te ni mogoče pripraviti do tega, da bi imeli novo hišo!" je vzkliknila vsa CLEVELAND ORCHESTRA SEVERANCE Četrtek, 8. mar., 8:30 DVORANA Sobota, 10. mar., 8:30 JOSEPH KNITZER Violin Vstop. Severance dvorana CE. 7300 jezna Poldi in zapenjala sivo bar-žunasto obleko. "Poldi—pa kaj ti hodi na misel zdaj nova hiša?" "Ker se v tej starini že ne morem videti več—. Niti poštenega zrcala ni moči kam postaviti, da bi se človek dodobra ogledal v njem. Na—saj se ne vidim! Obrni luč—" "Zaradi zrcala bi hodil v novo hišo? Za božjo voljo, kaj spet fantaziraš?" "Fantaziraš ti—ki ti ni moči dopovedati ničesar. Pomagaj mi, pomagaj ?" "Saj imaš služkinjo .. "Je za nič—sem jo že odslovila. No, kaj boš?" "Le ne vzburjaj se—saj si lepa zame." "Zate!" Po velikih težkočah se je Poldi končno oblekla, a zadovoljna ni bila. "Ves večer mi bo skažen," je dejala in odhitela iz sobe, Bizjak pa je počasi odšel za njo in za-mrmral: "Koliko skrbi in jeze za prazen nič. Bog pomagaj!" Komaj je utegnila Poldi še enkrat pregledati rože v salonu, ko je zabrnel zvonec in je kmalu vstopila Meta v salon. "Dober večer," je pozdravila in obstala pri vratih. Poldi ji je prihitela naproti in vzkliknila: "Ah, pozdravljena Meta! Kako me veseli, da si prišla prva, da mi poveš, je-li vse tako v redu, kakor sem pripravila, ali ni." "Seveda, vse prav, vse dobro," je dejala v smehljaju Meta in si ogledovala salon. "Prav lepo izbomo—in bogato, bogato." "No da, kakor kdo more—saj veš." "In ti zmoreš veliko.—Pa kdo pride še nocoj?" "Gornik, oba Rižnarjeva in— Pire." "Kajpa—in Pire," je ponovila Meta in se poredno namuznila. "Če pa ne.pride?" "Kaj? Ali si izvedela, ali kaj veš?" se je v silnem nemiru zgrozila Poldi in prijela Meto za roko. "Poldi, Poldi, kako se izdajaš! — Ničesar ne vem, le podražila sem te." "Nikar—že vsa sem nervozna, že zaradi obleke. Saj vidiš—uf— kar preoblekla bi se spet." "Oh, Poldi, da se ti ljubi! Saj je vseeno—in prav dobro ti pri-stoja ta obleka." "Zares? No—potem je dobro. Še nova je, pa kaj vem, ali je— ali ni." "Je, je—le potolažena bodi." "Hvala Bogu, saj pravim, da je prav, da si prišla prva. Pa čuj, čuj, prihajajo—še drugi so tu." Poldi je vstala in odhitela k vratom. "Klanjam se!" je pozdravil Gornik in odstopil, da je prva vstopila Melanija, za njo Rižnar in za obema je zaprl Gornik vrata in poljubil Poldi roko. "Dober večer, dober večer," je pozdravljala Poldi in segala v roke vsem trem. Ko so sedli, je dejala Poldi: "Gospa Rižnarjeva, malokdaj se vidiva, kako to?" "Kaj, vedve se še vikata?" je vprašala Meta, "Moja žena tako poredkoma prihaja v goste," je dejal profesor Aleš Rižnar in se nasmehnil. "In se rajša z nikomer ne tikam," je pristavila Melanija. "Pa kako—zakaj?" je vprašala Poldi. "Ali ni krasno—ti in ti—ali ni tako jugoslovansko!" "Že mogoče," je dejala mirno Melanija in zresnila obraz. Spet so se odprla vrata in Pire je vstopil. "Ah, gospod doktor!" je vzkliknila Poldi in vstala. "Ali se ne tikata?" je z naj-mirnejšim glasom dejala Melanija in se ozrla v stran. Poldi jo je ošinila z jeznim pogledom, Rižnar se je prestrašil. Meta se je zasmejala skoro glasno. Gornik pa se je namuznil in bi bil najrajši stisnil Melaniji roko za to opazko. Pire pa je stopil k Delo dobi ženska ali dekle za tri dni v te-,dnu v grocerijski trgovini. Do-jbra plača. Pokličite GLenville 0230. Will Attend Meet Dean Virginia C. Gildersleeve of Barnard college will be the only woman member of the U. S. delegation to attend the United Nations conference to be held at San Francisco. Boy Spy Gets Life Karl Arno Punzeler, 16, a Hitler youth leader, is shown as his sentence of death as a spy was changed to life imprisonment. Lt. Gen. Courtney Hodges changed the sentence. Philippine Capital Set Afire If- Melaniji, ji poljubil roko in de-jal: "Izvrstno, gospa, seveda se tikava s Poldi ini prav, da ste napravili to opazko. Tako bomo brez krinke." "Moj mož ..je povzela Poldi in res je vstopil Bizjak. "Tvoj mož . . je hotel reči Pire, a se je brž okrenil in dejal: Za delavce Za delavcc Mali oglasi Fires that may continue for weeks liave been set on Luzon Island. In the city of Manila, a large part of the city will be in ruins before the American forces can get the flames under control. Many of the Japs are still hiding in the city, setting new fires in various locations. V najem se odda 2 sobi za dva fanta; si lahko tudi kuhata. Najemnina $3.00 tedensko za vsakega. Vpraša se na 5512 Carry Ave. VAŠI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. JOHN ARSENA LATHING AND PLASTERING CONTRACTOR STUCCO AND ORNAMENTAL WORK Izvršujemo vsakovrstna pleskarska dela. majhna in velika. Cene zmerne 3577 E. 149 St. 3511 E. 153 St. LO. 3764 LO. 5090 VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: vhod na 62. cesti Enansovo poslopje 6131 S t Clair Ave. SKLEPNIH MIŠICAH PITAJTE I '' JOd 1867 god I jZanesljiv liniment I SLOVENEC vam inštalira na premog ali plin, forneze, lermosiale, avtomatične grelce za vodo, tanke in opremo za kontroliranje. Popravim in imam dele za vsakovrstne forneze ČISTIM Z VACUUM Za jamčeno delo po zmernih cenah, pokličite DL 2479 Heights Heating Service John J. Pinter 1361 SCHREIBER RD. Maple Heights THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja t downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone^ Lepa darila za vaše drage za velikonoč dobite pri David's Prstani z velikimi diamanti od 29.75 in vsakovrstna zlatnina za vsako priliko Moške vse-volnene obleke vrhnje suknje in fini čevlji DAVIDS 932-934 E. 152nd St. (5 Points) PosluSite se vašega kredita $1.25 tedensko odplačevanje IŠČE SE! HORIZONTAL & VERTICAL BORING MILLS OPERATORJE ENGINE LATHES ^ MOŠKE IN ŽENSKE ZA SPLOŠNO TOV* ŠKO DELO Dobra plača od ure poleg overtime Zglasite se pri The Osborn Mfg. Co- 5401 HAMILTON AVE. Mali oglasi Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GftiNDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS Mi imamo stalno delo za DELAVCE V PERILNICI Moške in ženske POMIVALCE POSODE Moške in ženske KUHE IN KUHARICE KUHINJSKE POMOČNIKE Moške in ženske PASTRY ŽENSKO COUNTER ŽENSKO Zglasite se v Hotel Statler E. 12th & EUCLID SNAŽILKE-3.30 Popust na osebnih Stalno delo. Tede^ THE HALlj^^ išces| ženske z«/" Prospect WjJ Cleani"', 1107 Bolivar Rd. _^ Delavno dekl® ® za v našem depa pecivoi« m ur Nič dela ob Uniforme m o Vprašajte ,f6 COLDNNADEfl Bonds- Over America TOOL & Delo na bene« ImP«s="Lpf$ tool 1 .,^A IV J lire I Plača od ure^ ^ TURRET^J^K' 0PER5., Warner & . Delo^^ Zglasite Steel a & Forge • 970 Mali TENNESSEE'S CAPITOL America's devotion to freedom, which the purchase of War Bonds directly helps to maintain, nowhere ' has a more exemplary shrine than the State Capitol at Nashville. The $1,500,000 building memorializes years of struggles of sturdy iolk. Tennessee's first Legislature met at Kingston and adjourned to Knox-! ville. Later it met at Nashville and ! Murfreesboro. Nashville became the permanent capital and the comer-stone of the present building was laid in 1845. It took 14 years to complete. _ The same love of freedom that inspired those early legislators in selecting a seat of government motivates the state's 186,000 I men now in the U. S. armed forces. U. S. Treasury Department Kupujte vojne bonde! nADio 1363 E. 45 St' Prvovrstna m -- Kupojte vojoe ^ ^ Talne znamk®' ^ osišče In Iščeses' s 5 sobami ^ be. Najraje ni okrog St- ^ je pripravlja do $35 mesečo ^ pusti V uradu^ najem v " -,1 r 74 kraju, na ^ Ave. Za KE. 3362. y y \ A\