NE V OBSOJANJE, AMPAK V RAZMIŠIJANJK
Bežanje pred lakomnostjo
Dobro se še spominjum ugodnih besed in vzvišenih ocen, ki so padale oh lanskem srečanju predstavnikov skupščine, družbe-nopolitičnih organizacij, obrtne zadruge z obrtniki in predstavniki obrtnega združenja. Napovedovale so širše odprta vrata za za-sebno drobno gospodarstvo v naši-občini in pristope k razreševanju zank, ki ovirajo v gospodarsko-stabilizacijskih napovcdih toli-ko željeni razmah obrti.
O čem razmišljajo te dni obrtniki v naši občini?ne le da tuhtajo in se odločajo, ampak se celo že pripravljajo na izpeljavo dejanj, ki bodo našo občinb osušila za nekaj najbolj davčno donosnih delavnic in gostiln.
Pot davčene politike so v zadnjih tednih pokazala svoje kremplje in številni obrtniki so dobili na nakaznicah zapisane take števil-ke, da sejimje zavrtelo v glavi. Pa ne toliko zaradi številk, kot številk, ampak pogojev, pod katerimi so nastale. Odmerjevalci ne upoštevajo več močnega porasta stroškov poslovanja, posebnosti delavnic in gostiln, izobrazbene sestave in delovnih obveznosti obrtnikov zaradi močno oteženih pogojev gospodarjenja. Operirajo le s takimi klešča-mi, ki naj iztisnejo iz obrtnikov le čimveč dohodka. Tudi za take žrtve, kot so zapira-
nje delavnic, nezaposlcnosl. ptvhajanja stn-rih dobrih gostiln v zadružne bifeje, itn.
Če ima delavec pri obrtniku lansko povpre-čje med 30 in 40 tisoč dinarji za osemurno delo, je prav neverjetno smešno, žaljivu in vredno ogorčenja, da npr. gostilničarju z viš-ješolsko izobrazbo in z opravili od nabav-ljača do direktorja, priznajo pri obračunu 34 tisoč dinarjev osebnega dohodka mesečno. Celo manj kot ima poslovodja gostilne v'3*3 družbenem sektorju, pa tudi, če posluje z izgubo.
Po vseh, večkotletodni trajajočihpogovo-rih o novih poteh družbenega in zasebnega drobnega gospodarstva, se nabira obrtni-kom, tudi v naši občini, v ustih le priokus po zaslepljevanju, ki je sicer napovedoval nova obzorja, aje pozabilpristaviti, da so za njimi vreče brez dna. Ker vanje ne priteče dovolj družbenega denarja, naj bi jih zaposlila sredstva zasebnikov.
Pa se vrnimo k začetni napovedi. Številni. obrtniki vedo, da v drugih slovenskih obči-nah ne ravnajo tako kratkoročno in z zmer-nostjo počasi, a vztrajno pridobivajo nove obrtne delavnice. A le najboljše. , Prav neugodno bi bilo, če bi obrtnikov Nasvidenje, pomenil pravzaprav Adijo!
STANE JESENOVEC