K.af vse pišejo o učiteljstvu, šoli. prosvefi in JVU —1 »Težko življenje učiteljskih priprav- nikov« je naslov članku, ki ga prinaša »Večernik« z dne 29. aprila, ki pravi: Ko smo študirali, nismo vedeli, da bodo učiteljski pripr^avniki tvorili poseben stan zase. Tudi nismo vedeli, da se iz tega stanu ne moreš premakniti ne navzgor, ne navzdol. Pribit si z 911 dinarji, s katerimi ne moreš niti živeti niti umreti. Pa kaj — če si sam, še gre. Moraš pač stradati. Ješ enkrat na dan koruzne žgance tako, da se ti kar sline cede, če jedo otroci v pavzi lepa rdeča jabolka, za katera nimaš ti, uboga pripravniška para, kredita v svojem proračunu. Lahko hodiš tudi v raztrganih čevljih in razcapanih hlačah, ki si jih prinesel pred petimi leti s seboj v službo. Seveda si se moral takrat zadolžiti, ker je oče komaj zase zaslužil. Če imaš raztrgane rokave na komolcih in nimaš denarja, da bi si kupil sukanca, se moraš pač obračati od ljudi, ki te prijazno pozdravljajo: »Dober dan gospod učitelj!« — Torej sam boš že nekako — boš pač hodil, kakor Krjavelj nekoč po Dolenjskem. — Toda kaj pa počneš, moj dragi pripravniški tovariš, če si oženjen in imaš enega ali pa dva otroka? — Otroka nič ne vesta, da smo postali pripravniki stabilen stan in močno zgrajen na 911 dinarjih. Otrok hoče jesti. »Ata, daj kruha; zebe me, atek!« — se glasi dan za dnem prijetna pesem, ko prideš prav vesel iz šole. Ali boš, dragi pripravniški atek, ponudil otroku dokument, ki te že več ko dve leti usposablja, da postaneš učitelj IX. skupine in ti daje upanje, da boš vsaj otroku kupil kruha in obleko? Za tcbe in ženo pa še vedno ne bi nič ostalo. — Ne, otroci imajo pravico zahtevati od nas. — Mi pa prosimo merodajne v imenu naših otrok in pripravniške bede — prevedite nas! —1 »Za slovensko šolo« je naslov članka, ki ga prinaša »Edinost« od 29. aprila, in pravi med drugim: Naše slovensko mlado učiteljstvo si je osnovalo književno zadrugo »Pedagoški tisk«, ki hoče v njej izdajati gradivo za sodobno šolstvo in vobče obravnavati vsa ona vprašanja, ki jih postavlja sedanja doba na šolo in dom. Za velikonočne praznike je izšla že druga razprava, in sicer »Moj razred« od učitelja Ledineka Miloša v Teznem. V tej razpravi ugotavlja pisatelj zunanje vplive na miselnost, delavoljnost in sposobnost šolskih otrok. Brez dvoma so se kazali enaki vplivi na otroka tudi že desetletja, niso pa se še spremenile tako na splošno gospodarske in socialne prilike in tudi ne tako na globoko kakor je opažati to danes tudi v osnovni šoli na šolski mladini, kar sili učiteljstvo, da mora iti nova pota pri vzgoji in tudi pri pouku. Razprava ni namenjena zaradi tega na ozek krog osnovnošolskega učiteljstva, služila bo vsakomur, ki hoče vedeti nekaj več o gonilnih silah sodobne vzgoje in šole. Kakor se mora danes boriti pretežni del roditeljev šoloobveznih otrok za golo eksistenco, tako tudi ne ostane ta boj, ne ostanejo te skrbi brez vpliva na dušo in telo otrok. Ko bi mogli postaviti proti današnjemu otroku šolarja izpred svetovne vojne, bi to razliko prav jasno spoznali. Iz tega sledi potem, da mora današnja Šola mnogo globlje orati, nego je bila zahteva svojčas v »stari šo li«. Ta šola je nosila nekak »prisilni jopič«, da je stlačila otroka v časovno omejeni šolski kolektiv, sodobna pa mora ob vsem upoštevanju otrokovega razpoloženja računati na uspehe samo, ako mu omeji svobodo v šolski družbi le v toliko, kolikor mu bo omejevana v širši družbi, ko otrok šolo zapusti. Tako hočc sodobna šola ustvariti trdno organsko vez med šolo in življenjem. —1 Slovenski Narod z dne 29. aprila pri-naša odgovor na članck g. A. N. o »Predelanih natiskih šolskih knjig«, ki je izšel v »Slov. Narodu« dnc 26. aprila, ln pravi mcd drugim:»Peta čitanka« je izšla prvič že pred 17 leti in je ostala nepredelana vse do 1. 1932. Čeprav bi jo spričo napredovanja šolskega dela mo- rali predelati že prej, bi bržčas tudi še po letu 1932. ostala neizpremenjena in bi jc ne predelavali, dokler ne bi dobili definitivnega učnega načrta za višje narodne šole (ki nanj čakamo od leta 1929.). Pred cetrtim natiskom v letu 1932. pa smo knjigo morali izpremeniti; zakaj — pa smo pošteno povedali na strani 6. četrtega natiska, kjer čitamo tole: »Knjiga, predelana v smislu navodil Glavnega prosvet- nega sveta S. br. 359-30, je odobrena kot či- tanka za narodne šole ...« To se pravi: mini- strstvo je odobrilo za rabo v šolah edinole knjigo, ki je predelana v smislu navodil Glav- nega prosvetnega sveta. Kakor četrti iz leta 1932. je predelan tudi peti natisk iz leta 1935. Tega leta je izdajatelj moral prositi ministr- stvo za novo odobritev. Če je to hotel dobiti, je tudi »Peta čitanka« poleg vseh drugih či- tank v vsej državi morala upoštevati dogodke med letom 1932. in 1935. In povem g. A. N. še to, da smo letos za novi natisk morali po zahtevi recenzentov Glavnega prosvetnega svcta čitanko spet predelati, če smo hoteli po predpisanih štirih letih dobiti novo odobritev za njeno rabo. Kdor pa pregleda vse natiske »Pete čitanke«, vidi, kako minimalne so pre- delave, in ve, da rabijo v šoli vse natiske ob- enem, če je le učitelj dobre volje. —1 »Večernik« z dne 25. aprila prinaša daljše poročilo o proslavi 20-letnice mariborskega učiteljskega društva. —1 Nemška šola v Zagrebu. V Zagrebu obstoji nemška protestantska ljudska šola s pravico javnosti. V to šolo sprejemajo ne samo protestantske otroke, temveč tudi neprotestantske otroke nemške narodne pripad- nosti, jugoslovenske narodnosti otroke pa le v omejenem številu. Tako čitamo v uradnem razglasu o vpisovanju otrok v časopisu »Deutsche Nachrichten«. — Izgleda, da je bil naval staršev naše narodnosti za vpis otrok v to šolo tako velik, da so morali sprejem omejiti! Prosvetna uprava bi vsekakor morala tudi tej šoli s pravico javnosti posvetiti svojo pozornost, sicer bo deca našega naroda, ki po zakonu sploh ne bi smela v tako šolo. delala tudi v bodoče napotje otrokom nemške narodnosti v Zagrebu. — »Nova doba« od 28. IV.