Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 2. junija 195« Štev. 1Ž4. Leto X. (XV!I.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gospoaka uU 11 / retaton uradaiifaia 3440, uprava 3466 Izhaja razen nedelja ta praznikov vsak dan ob 14. uri / Valja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Ota, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po cnUoi / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Pottni čekovni račun it. 11.408 99 JUTRA 99 ts tettšftf- domaee Mtifc 9t**n ja ;:^ij.Lvr.:jLi"j;,AW3WgaiLaiy.i JNS V SAVSKI BANOVINI. Včeraj je bila v hotelu »Esplanade« v Magrebu banovinska konferenca JNS za savsko banovino. Za predsednika konference se je izvolil senator dr. Jovan Ba-njanin, ki je imel tudi glavno poročilo o Perečih vprašanjih, ki se tičejo države in stranke. Zatem je poročal bivši minister Juraj Demetrovič, ki se je zlasti pečal s hrvatskim vprašanjem. Pri voltivah ,*o se izvolili za predsednika banovinskega odbora savske banovine Juraj Deme-trovič, za podpredsednika Matija Maksimovič, trgovec iz Gospiča, dr. Matej Pe-odvetnik iz Gospiča, ter dr. Matej ^erič, odvetnik iz Osijeka. KONGRES JRZ ^ bil včeraj v prostorih JRZ v Beogradu. Navzočih je bilo okoli 500 delegatov jz vseh krajev države. Glavni govornik ie bil predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je med drugim dejal: »Kar nam majn-ka, to je malo več sloge in malo več razumevanja, spoštovanja tujih nazorov, ter iskrena želja po bratskem sporazumu. Izrazil je tudi upanje, da se bodo v kratkem lahko uveljavili svobodoumnej-politični zakoni.« Lahko je paradirati z zahtevo po nujnem uveljavljanju političnih zakonov, mi pa moramo računati 2 dejstvom, da imamo tako na desni kakor na levi strani ljudi, ki zlorabljajo dr-^vljajske svoboščine.« Zatem je govo-r‘l minister dr. Krek, ki je dejal, da je kri Povezala stanove Jugoslavije in da kri yeže »ves jugoslovanski narod v splošno človeško zajednico.« — Nato so govorili drugi govorniki, med drugim tudi pred Sednik narodnih manjšin dr. Kraft in Ha-Uiid Kurbegovič iz Jajca. Potem, ko se je sDrejel predlog, da se da izvršilnemu odboru JRZ absolutorij in da se sprejemajo ^rankina pravila in program, se je zaključilo včerajšnje zasedanje kongresa, k* se nadaljuje danes ob 10. uri dopoldne. J^atem je bil v Ratničkem domu velik “anket. STREUCKl . NAGY - DUDO BOŠKO-VIČ. ftivši madjarski narodni poslanec dr. pfelicki je da! novinarjem izjavo, v ka-,eri pravi, da zahtevajo vojvodinski Ma Čilo fronto. Kdor želi dobro v tej dr-*avi- ta ne more iti z Dudo Boškovičem " drugimi separatisti. Tudi to je potreb-da vedo narodne manjšine. *Da, če bi KAKO... vladala sicer konjunktura, sf bi ljudje sicer zaslužili! Toda baš zajček ljudi pada stalno in kupna moč ,rebivalstva se manjša od leta do leta. kako naj bi rasla. Plače drž. name-^eticev znižane, plače samoupravnih na-j. Čencev znižane, dohodek od lesa, ki znašal do 250 milijonov dinarjev in več Jj 'cto. usahnil, dohodek od premoga re-s ciran na minimum, zaslužki delavstva lTU) v Dravski banovini padli za deseti-v. desetine milijonov, nikjer pa novi lr,i dohodkov.« laufiusliG ion ummmi iu dta&i Uitaiska TOK1JO, 2. junija. Agencija Domej poroča, da je nastal v Pekingu spopad med Japonci in britanskimi vojaki ter da je ob tej priliki padel japonski oficir Sasaki. Japonska vlada je radi tega protestirala pri britanski vladi in zahteva preiskavo. ŠANGHAJ, 2. junija. Preteklo noč je zletel v zrak železniški most pri Ti-entsinu, in sicer ravno v trenutku, ko je brzel preko mostu japonski vojaški vlak. Na Kitajskem je veliko razburjenje, ker menijo, da bodo Japonci izrabili to dejstvo kot povod za aneksijo petih severnih kitajskih provinc. Misli se, da so ta atentat izvršili Japonci sami, zlasti, ker so pri tem poginili samo trije japonski konji. Iz kitajske strani se zatrjuje, da so Japonci sami odstranili na nekem mestu tračnice, približno 15 km od Tientsina. LONDON, 2. junija. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da je dogodek pri Tientsinu signal za prodiranje Japoncev v Šansi s ciljem, da se v tej severokitajski provinci ustvari velika vmesna država med Kitajsko iu zunanjo Mongolijo. V ruskih krogih so mnenja, da je ta pokrajina mišljena kot oporišče in izhodišče bodoče vojne Japoncev proti Rusiji. ŠANGHAJ, 2. junija. Poveljnik 19. armade, general Lischengta, je bil ustreljen. Morilec je član njegove telesne straže, ki so ga na to ostali gardisti ustrelili. PEKING, 2. junija. Dopisnik »United Press« poroča, da so japonski voja ki zasedli vse strateško važne točke v mestu, s čimer se je poostril politični položaj severne Kitajske. Na pekinški kolodvor so dospeli trije vojaški transporti z 800 japonskimi vojaki, ki so se pritegnili v svrho ojačitve v Pekingu nahajajočega se japonskega detašmana. Po Pekingu križarijo po ulicah in trgih japonske vojaške patrole s strojnicami. dattdtU atentat m vda ptdcsimskeQa vthavmfa komisoma JERUZALEM, 2. junija. Arabski upor narašča sporedno z ukrepi angleške mandatne uprave. Dočim so bili doslej bombni atentati, požigi in drugi napadi pretežno podnevi, so Arabci prenesli svojo borbo v nočni čas, tako, da mora angleško vojaštvo uporabljati pri obrambi svetilne rakete; Včeraj je bil zopet v okolici Jeruzalema ubit neki Žid. Je to 27. ubiti Žid v zadnjem času. V vilo angleškega vrhovnega komisarja je bilo vrženih pet bomb. Vse šipe v okolici so popokale. Arabci izvajajo sabotažo napram javni upravi. Vse občine so^ ustavile svoje poslovanje, le preskrba z vodo funkcionira. Govori se, da hočejo Arabci proglasiti generalno stavko. Ob priliki binkoštnih spopadov je bilo sedem Arabcev ubitih. Itafmnska J^hsdna Afrika" RIM, 2. junija. Včeraj je bila seja vlade pod predsedstvom Mussolinija. Sprejel se je zakon o organizaciji in upravi italijanske vzhodne Afrike, ki jo tvorijo Abesinija, Eritreja in Somalija. Italijanska Vzhodna Afrika po podrejena generalnemu guvernerju in podkralju ter bo razdeljena na pet guverne-mentov s prestolnico v Addis Abebl in sicer: guvernement Eritreja s sedežem v Eritreji, guvernement Amhara s sedežem v Gondarju, guvernement Gaila in Sidamo s sedežem v Džimi, guvernement Harrar s sedežem v Harrarju in guvernement Somalija s sedežem v Modagisciu. Pouk v arabščini je na vseh šolah obvezen. Muslimanska veroizpoved uživa vsa jamtsva, monofizistka krščanska cerkva se podredi egiptskemu patriarhu v Aleksandriji. Hevava $uMuua Outkoštua nedelja v SeviMi MADRID, 2. junija. Binkoštna nedelja je bila v znamenju krvavih zboro vanj. V Saragossi so anarhisti, člani anarhistične strokovne zveze, motili zborovanje komunističnih voditeljev Diaza in »španskega Lenina« Larga Caballe-ra. Anarhisti so protestirali proti odvisnosti španske levičarske fronte od sovjetske internacionale. Prišlo je do spopada in je nazadnje morala policija zborovanje razgnati. V Sevilli pa so se spopadli socialisti ekstremistične smeri Larga Caballera in umerjene struje Prietosa. Padlo je več strelov in je več zborovalcev obležalo na bojišču. Več oseb je bilo z nožem zaklanih. Tudi tukaj je morala nastopiti policija in razgnati zborovalce. Hoate vstofd v (kitakska vtada LONDON, 2. junija. Jutri se bo oficielno objavila denrisija prvega lorda admiralitcte lorda Monsella. Mesto njega stopi v britansko vlado prejšnji zunanji minister Samuel Hoare. Hepts ufta na vzpostavitev Mesiuife GIBRALTAR, 2. junija. Neguš je dai zastopnikom tiska izjavo, v kateri naglaša, da je prispel v Evropo, da bi započel akcijo za rešitev Abesinije. Prepričan je, da ne bo Ženeva prepustila Abesinije njeni usodi, ampak da bo Ženeva našla tako rešitev, da se Abesinija zopet vpostavi. Neguš je prepričan, da more to doseči samo v Žene vi, pa tudi Ženeva sama lahko to doseže. SCHUSCHNIGG V RIM. Preko binkoštnih praznikov se je podal v Rim kancelar dr. Schuschnigg. To potovanje se spravlja v zvezo z baje-šnjim Mussolinijevim posredovanjem med Nemčijo in Avstrijo. BALKANSKA KONFERENCA NA PARNIKU NA JADRANU. Prihodnja konferenca balkanske zvez , bo dne 12. junija na še neoznačenem kraju na našem parniku, kjer bodo delegati konference lahko nemoteno zborovali na visokem morju. Na konferenci se bo obravnavalo vprašanje kolektivne varnosti. »PLEMIČI«. Agencija Stefani poroča, da je avstrijsko katoliško plemstvo v posebni spomenici zahtevalo, da se odpravi zakon, s katerim se je bilo svojčas v Avstriji ukinilo plemstvo. NI BILO REKORDA. Orjaški parobrod »Oueen Mary« se že nahaja v ameriških vodah. Po poročilih pa se ni posrečilo potolči dosedanjega rekorda, ki ga še vedno ima francoska »Normandie«. STAVKA V LJUBLJANI. Radi neuspelih pogajanj med delodajalci in staVbinskimi delavci so pričeli stav-binski delavci v Ljubljani stavkati. Delavci so v svojih prazničnih oblekah zasedli nove stavbe in pazijo, da ne bi kakšen stavkokaz pričel delati. XVII. KONGRES INŽENJERJEV IN ARHITEKTOV je bil za binkoštne praznike na Bledu. Kongres se je vršil v okviru proslav 80-letnice Nikole Tesle. Obenem s kongresom Združenja inženjerjev in arhitektov je bila na Bledu tudi glavna skupščina inženjerskih zbornic, ki jo je vodil inž. Lenarčič, predsednik Zveze industrijcev. Na kongresu in skupščini so se sprejele važne resolucije, ki zadevajo interese vseh naših inženjerjev in arhitektov. CARNERA V BOLNIŠNICI. Znanega laškega boksarja Carnero so morali v Newyorku odpremiti v bolnišnico, ker se mu je izpahnila leva noga. Je to posledica naglega nevritisa, ki ga je zadobil ob priliki borbe proti Hay-nesu. DOTIK S CIVILIZACIJO. »Irg. list« z dne 28. t, m. piše v uvodniku: »Dotik s civilizacijo nas je le obliznil, da se leskečejo naše namazane frizure, dočim je v naši notranjosti povzročil le pustošenje, ker nam ie vzel naše narodno kulturno izročilo. Posledica tega je bila, da je naša družba prenehala biti čuvar naše nacionalne kulture in tradicije in da ni ona znala in mogla več vzgajati naše ljudi, da bi sicer prevzemali vrednote civilizacije, a obenem ne podlegali njenim slabim stvarem. In ker je naša družba na to svojo nujno in visoko funkcijo pozabila, zato se je morala začeti korupcija, ker se je ta mogla nasloniti na družbo, ki je sama podlega v dotiku s civilizacijo. Zato pa je tudi ves boj proti korupciji bil doslej vedno brezuspešen in zato bo ostal tako dolgo, dokler ne ustvarimo družbe, ki bo iz naše nacionalne tradicije, iz vrednot naše narodne ter obče-č!oveške kulture črpala one sile, ki jo usposobijo za pravilno uporabljanje pridobitev civilizacije.« Ne pozabi naročnine! Okm m svet ŠiiAuui kfidtŽAPddift cžtkuBM sete MADRID, 2. junija. V vseli samostanih so med drugim odvzeli vzgojo redovnicam ter Jo preuesii na državo v znanih dekliških vzgojnih zavodih in sicer v šoli »Santa Isabella«, ki jo je bil v 16. stoletju ustanovil Philip II. in šok) »Marija Christina«. V istem smislu so se podržavile razne cerkvene in redovne šole v Korunu, Tortosi, Logronu, Valenciji, Palmi in drugod. Samo redu »Učečih križarskih vitezov« je bilo odvzetih 19 šol, kjer se bo odslej vršila vzgoja v strogo državljanskem duhu. MADRID, 30. maja. Policija je aretirala 8 oseb, ki so se na nepojasnjen način znašle v stanovanje voditelja španskih fašistov Prima de Rivera, ki je bil, kakor znano, nedavno obsojen na 5 mesecev zapora. vtste Tekme Sokolic za olimpijado v Berlinu V Ljubljani so bile na binkoštno nedeljo dopoldne tekme med našimi in češkoslovaškimi Sokolicami za letošnjo o-limpijado v Berlinu. Tekmovalni vrsti Sokolic je prvi pozdravil namestnik starosta SSKJ Engelbert Gangl, v imenu načelstva SSKJ pa je pozdravila tekmovalke načelnica Elza Skalarjeva. Za pozdrav in sprejem se je zahvalila načelnica čOS M. Provaznikova. Tekmovalke so tekmovale v obveznih in prostih vajah na j gredi, na dvovišinski bradlji in v prs skokih čez konja na sir brez ročajev. Češkoslovaška vrsta si je priborila 426.6, jugoslovanska pa 400.3 točke. Tekme so pokazale, da so češkoslovaške Sokolice v orodni telovadbi na izredno visoki stop nji, odlično pa se je postavila tudi vrsta naših Sokolic. Z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom so se češkoslovaške Sokolice odpeljale v Prago. Otvoritev XVI. spomladanskega ve’e?e!ma Ljubljani V navzočnosti gospoda divizijskega generala Petra Nedeljkovdča. kot odposlanca Nj. Vel. kralja Petra II., ki je pokrovitelj tega velesejma, je ‘ban Dravske banovine gospod dr. Marko Natlačen, kot zastopnik častnega predsednika velesejma, ministra za trgovino in industrijo gospoda dr. Milana Vrbaniča svečano otvoril v soboto 30. maja letošnji spotnla danski velesejem v Ljubljani. Na velesejmu so zastopane vse panoge industrije in obrti, posebno bogati so tekstilni, usnjarski, papirni, živilski, kemični, strojni in kovinski oddelki ter radio in elektro tehnika. Kraljevina Grčija je priredila državno razstavo, kjer razsatvlja 51 tvrdk najmarkantnejše izvozne proizvode Grči je. Posebne razstave prikazujejo razvoj in današnje stanje gostinstva v naši državi, delokrog sodobne gospodinje, po hištvo, automobile skoro vseh svetovnih znamk in rej malih živali. Otvoritveni slovesnosti so prisostvovali najvišji predstavniki državnih in cer kvenih oblasti, g. minister dr. Girsa, češkoslovaški poslanik, g. minister SakeMa-ropulos, grški poslanik, konzularni zbor, zastopnik grških gospodarskih krogov g. minister n. r. Caleuras, zastopniki mest, raznih organizacij, korporacij in društev. Velesejem bo odprt do. vključno 8. junija. Obiskovalci imajo na železnici, parobro-dih in avijonih 50% popust. Zahteve Štajerskih kmetov Velika večina štajerskih kmetov je organizirana pri Kmetijski družbi, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Kmetijska družba je najstarejša stanovska oganizacija slovenskih kmetov in bo proslavila prihodnje leto 160 letnico svojega obstoja- — Ustanovljena je bila leta 1767. na pobudo kranjskih deželnih stanov, ki so takrat sklepali o raznih za naše kmetijstvo važnih ukrepih in naredbah. Kmetijska družba si je pridobila ogromnih zaslug za napredek našega kmeta, ki je že z zbirom na važen pomen svoje stanovske organizacije upravičen zahtevati, da dobi današnjim potrebam odgovarjajočo zaščitni«) svojih pravic: Kmetijsko zbor- nico. V sredo 3. junija bo imela Kmetijska družba svoj letošnji redni občni zbor, za katerega se zlasti živahno zanimajo vse Štajerske podružnice. Ker so sedanja zadružna pravila Kmetijske družbe strogo centralistična in nimajo posamezne podružnice preveč pravic, pač pa veliko dolžnosti, da plačujejo članarino in kupujejo razne potrebščine pri Kmetijski dražbi in da pošiljajo svoje delegate na občne zbore, zahtevajo vse štajerske podružnice, ki so se jim pridružile tudi podružnice na bivšem Kranjskem gospodarsko avtonomijo P° geografsko gospodarskih okrožjih, ki imajo Isti karakter. Štajerske podružnice Kmetijske družbe zahtevajo v svojem predlogu, o katerem bo razpravljal letošnji občni zbor, temeljito reorganizacijo kmetskega gospodarstva in formacijo posameznih k me tijskih okrožij. Reorganizacija je tembolj potrebna, ker ni centralna uprava s sedežem v Ljubljani kos vsem najrazličnejšim gospodarskim vprašanjem posa- meznih delov naše banovine, ki se po svojem ekonomskem karakterju med seboj precej razločujejo. Predlog štajerskih kmetov predvideva specialne razmere in težnje posameznih gospodarskih okrožij, kj bodo nedvomno poživela zanimanje kmetovalcev za Kmetijsko družbo in jih pritegnila k aktivnemu sodelovanju. Kmetje posameznih okrožij naj bi sestavljali, kakor t\- zahtevajo štajerski kmetje, lasten gospodarski odbor, ki naj bi vodil in upravljal razna skladišča, izvrševal potrebna naročila za vsa sredstva in pripomočke, ki jih kmetovalci vsakega posameznega okrožja potrebujejo. Gospodarski odbori naj bi organizirali prodajo vseh kmetskih produktov in nosili tudi za vse to dek> odgovornost. Danes nosi vso odgovornost za Kmetijsko družbo in za vse kmečko gospodarstvo samo nekaj oseb pri centrali. Intenzivnost vsega dela pa nujno zahteva večje skupine ljudi in večje odgovornosti. Ti ljudje ne smejo biti plačani nastavljen-ci, marveč pravi zadružniki. Na ta način bi se tudi režija družbe, ki je za lansko poslovno leto v bilanci izkazala okroglo 1 milijon 200.000 Din, zmanjšala. Predložena reorganizacija ima edini namen okrepiti Kmetijsko družbo, njeno delovanje, zvišati število članstva in priboriti z reorganizacijo zopet ono vodilno mesto v slovenskem kmečkem življenju, ki ga je imela v prejšnjem stoletju. REPORTAŽA V ŠTEVILKAH. V Los Angelesu so ogromna vzreje-vališča kokoši. V kokošnjakih imajo 300 tisoč kokoši in 200.000 piščancev. Dnevno zlezejo kokoši okrog 100.000 jajc. Huuidatslte ih dtotišlte Mouice Strašna smrt v vodnjaku Te dni se je pripetil v Hotinji vasi žalosten dogodek, ki je pretresel vaščane in sosesko. Delavčeva žena Agata Karova je našla v vodnajku na dvorišču mrtvega svojega moža, ki ga je zaman iskala v strahu ves dopoldne. Poklicala je sosede, ki so potegnili truplo nesrečneža iz vod- njaka. Agatin mož Anton je zadnje čase bolehal za neko hudo boleznijo, ki ga P živčno popolnoma strla. V duševni zine| denosti se je neopaženo vrgel v domači vodnjak, ki je precej globok in se v njem utopil. Nesrečneža so pokopali na sliv* inskem pokopališču. Domačije v ognju in plamenih Neusmiljeno in brez prestanka uničuje ognjeni element naše podeželske domačije. Včeraj malo pred polnočjo je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Antona Mešička v Razvanju. Razvanjski gasilci so takoj odbrzeli na mesto požara in so z neumornim gašenjem lokalizirali požar ter preprečili večjo požarno nevarnost. Vest o usodnem požaru je prispela tudi od naše koroške meje. Požar je namreč vpepelil domačijo posestnika Filipa Kne- za na Libelički gori pri Guštanju. Ogenj je uničil poleg gospodarskega poslopja vse pohištvo, poljsko orodje, seno in slamo ter razne življenske potrebščine. Na pomoč so prihiteli domači gasilci, vendar se jim ni posrečilo ognja pogasiti, k#* je manjkalo vode. Škoda, ki jo trpi posestnik Knez, znaša okoli 42.000 dinarjev. Ogenj je nastal najbrže radi tega, ker je bila peč, kjer je pekla domača gospodinja kruh, prezakurjena. Burno, a tiho zborovanje V Vinskem hramu v Vetrinjski ulici je bil binkoštno nedeljo popoldne občni zbor Društva gluhonemih za dravsko banovino. Občnega zbora, ki ga je vodil predsednik d-ruštva g. Alojzij Uršič, se je udeležilo večje število nesrečnežev, ki jim je odvzet dar govora. Društveni tajnik g. Anton S ven še k je poročal o dnevnem redu in se je na predsednikov predlog sprejela sprememba društvenih pravil, nadalje sklep o nabavi novih dr«' -* štvenih legitimacij, kakor tudi sklep o u-stanovitvi prepotrebne društvene knjižnice. Pri raznoterostih so se gluhonemi sporazumeli še glede sklepa o organiza-toričnem delu v novem poslovnem leta, nakar je predsednik zaključil ta nenii občni zbor, ki je bil sicer v poteku razprav buren in živahen, ki pa je vendar potekel mutčevsko mirno in neslišno. Ham fuijdmo? Društvi »Jadran« in »Nanos« priredita jutri v sredo dne 3. junija 1936 ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma predavanje gda. dr. Čermelja Lavoslava iz Ljubljane, ki bo predaval o »Kulturnih prilikah v Julijski krajini«. Udeležba za člane obvezna. Predsednik. Svojevrsten spored v Veliki kavarni. Nanos. Uvod v veliko svečano predajo prapora društvu Nanos bo slavnostni koncert društva »Tabor« iz Ljubljane, ki bo v soboto dne 13. junija ob 20.30 uri zvečer v veliki unionski dvorani. Na koncertu se bodo pele samo narodne pesmi iz vseh naših krajev. Koncert bo vodil priznani skladatelj Fr. Venturini. — Dolžnost vseh Mariborčanov je, da se tega koncerta udeleže v veHkem številu. Železničarji, aktivni in upokojeni ter njih vdove, člani (-ce) mariborskega in ljubljanskega podpornega društva v smrt nih slučajih, se vabijo na člansko zborovanje, ki bo v sredo dne 3. junija 1936 ob 18. uri na unionski verandi v Mariboru z dnevnim redom: položaj v obeh društvih. Radi važnosti dnevnega reda pridite vsi. 0 tem Ut om*h Pri Abrahamu. Danes se je znašel v Abrahamovem objemu znani in popularni mariborski preiskovalni sodnik g. Emil Kramer, naš odlični šahist, humorist ter sotrudnik raznih humorističnih listov. Ob petem križu, ki se je znašel na njegovih ramenih, izrekamo željo, da bi v pristno njegovi šegavosti in humorju preživel še toliko desetletij. Ad muitos annos! Ministrski odposlanci na meščanskih šolah. Prosvetni minister je določil kot odposlance na meščanskih šolah: Za Slovensko Bistrico prof. dr. A. Dolarja, za Slovenjgradec prof. dr. Janka Kotnika, za Dolnjo Lendavo prof. P. Kolečka iz Ptuja, za Sv. Lenart prof. L. Mlakerja iz Maribora, za Mežico prof. G. Šiliha iz Maribora, za Ormož upravitelja ljutomer ske meščanske šole Jana Baukharta, za Ptuj prof. F. Aliča iz Ptuja. Iz policijske službe. Od predstojništva mestne policije je premeščen k tukajšnjemu obmejnemu policijskemu komisariatu višji nadzornik policijskih agentov g. Janko Goršič. Od obmejnega policijskega komisarijata pa je premeščen k pred-stojništvu mestne policije g. Knez. Bela žena. V Valvazorjevi 36 je preminila v starosti GO let soproga upokojene- ga kapitana I. ki. Ana Lupšina. Žalujočim naše toplo sočutje! Letošnji birmanci. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek je bilo birmanih v tukaj šnji stolnici 1276 birmancev. Iz mesta jih jc bilo 1054, iz okolice pa 202. Mariborčani in binkoštni prazniki. Radi nestalnega vremena ni bilo letos na Kozjaku. Pohorju in drugih planinskih ter izletniških postojankah običajnega biu* koštnega navala. Pač pa je bil izreden naval na popoldanske in večerne vlak® na binkoštno soboto, ravnotako na binkoštno nedeljo. Veliko Mariborčanov ie odpotovalo zlasti v Ljubljano na velesejem. »Putnik« je v predbinkoštnih dneh kasiral na vozovnicah preko 50.000 Din-Včerajšnje deževje je prekrižalo marsikatere račune. Mariborčani so ostali doma ali pa so se zabarikadirali po kavar* nah in drugih glavnih lokalih. Vsedržavni učiteljski kongres v Mariboru. Ob priliki letošnjega Mariborskega tedna bo v Mariboru vsedržavni učiteljski kongres. Učiteljska organizacija .,e nameravala prvotno sklicati letošnji kofl greš v Novem Sadu ob otvoritvi tamkajšnjega Učiteljskega doma. Ker pa Učiteljski dom ne bo še dotlej zgrajen, se vršijo priprave za kongres v Maribor^ Kongresa se bo udeležilo okrog 4000 učiteljev in učiteljic iz vse države. Naš obmejni Maribor bo vzgojitelje našega na-roda z največjim veseljem sprejel in ^ ukrenil vse potrebno, da bodo odnesh najlepše vtise z naše severne meje. Zamenjava vojašnic. Dolgoletna janja med mariborsko mestno upravo 111 vojaško oblastjo glede zamenjave v0^' šnic se je pred nedavnim zaključila. Tud1 se je zadevni dogovor podpisai. Stopil "0 v veljavo, čim ga bosta odobrila vojni n' finančni minister. Poziv rezervnim In upokojenim časti"' kom. Poveljstvo Mariborskega vojnefi okroga poziva vse v Mariboru stanujo° rezervne in upokojene častnike, v tudi vse vojne čmovnike in častnike ostavki, ne oziraje se kateremu voj. ' pripadajo, naj dvignejo nove legitimacij pri mob. referentu med uradnimi ura„ od 8.—12. in 16.-18. in sicer v dneh 3- 4., 5., in 6. t. m. Kdor bi legitimacije Jf tem roku ne dvignil, ga bodo adele P0, sledice zakona ^ Nočno lekarniško službo imata dane* v torek Albaneževa in Vidmarjeva na, jutri v sredo Savostova in K6niff°v’' Izpuščen. Radi izkazanega alibija je ^ licija brezposelnega šoferja Karbeu osumljenega vloma v tukajšnjo podm-nico Zadružne banke, izpustila. Vejijf^nezev. Pri tukajšnji glavni ca-riaarn;S0 zna^a'^ v preteklem mesecu carin: dohodki 5,356.79920 Din. Na či-sfem.vozu so doh. znašali 5,342.440.45 Djrjia čistem izvozu pa 14.358.75 Din. Deliti izkazujejo 1,111.159.25 Din. četrtek poslovilna predstava Maksa pijana. Maks Furijan, član »Narodnega edališča« v Mariboru, odhaja v Osijek, der nastopi angažma pri »Narodnem ka-zalištu«. Od mariborskega občinstva se Poslovi v četrtek 4. trn. v vlogi finančnega ministra Almbichlerja v Liehtenber-Kovi duhoviti satirični komedij »Kariera kanclista Winziga«. Predstava je »izveti« ter bloki ne veljajo. Gg. gledališke abonente in lastnike blokov, ki še niso zadostili svoji obveznosti, Prosi gledališka uprava, da čimprej poravnajo morebitne zaostanke, ker je sezona že pri kraju ter mora gledališka bla Šajna obračunati. Nesreče brez konca in kraja. Na Pobrežju je vinjeni voznik zavozil v 74 letno zasebnico Marijo Vidovičevo. Revica je obležala pod ponjskimi kopiti, nezavestna in vsa krvava. Na Plaču je padla z voza 4 letna viničarjeva hčerka Iv. Točajeva in si pri padcu zlomila ievo pljučnico in zadobila še tudi druge pogodbe. 27 letni delavec Alfred Munda je treščil z lestve in si pri padcu poškodo-glavo. Z vrelo vodo se je polila 7 let-Pa Cilka Gradišnikova, delavčeva hčerka iz Boča pri Selnici ob Dravi. Z občutnimi opeklinami so jo prepeljali v bolnišnico. Vsi navedeni ponesrečenci se lepijo v mariborski splošni bolnišnici. Na tomboli dobljeno koso hitro uporabil. Neki viničarjev sin iz Dupleka je irnel pri tomboli srečo in je dobil dobitek v obliki nove kose. Ko se je vračal do-•Pov, je srečal 33 letnega posestnika Mar ka Zorka iz Korene. Med obema se je vnel prepir in je viničarjev sin zamahnil s koso proti Zorku in mu prizadjal tako °bčutne poškodbe na glavi, da’ je moral Zorko iskati pomoči v mariborski splošni bolnišnici. Iz bolnišnice je pobegnila ISletna delavka Josipina Berglezova, ki se je zdraha na oddelku za veneričive bolezni. — fb-ed pobegom je ukradla svoji znanki znanki ponošeno obleko in se skrivaj izmuznila čuječemu vratarju. Bojevita Kristina. V družbi svojih dveh bratov Franca in Viktorja in v spremstvu dvojega izvoljenca se je vračala preteklo soboto domov v Studence delavka Kristina. Kristina se je s potjo hudo sprla s bratom Francetom. V divji jezi je potegnila iz žepa svojega izvoljenca oster nož, ki se je v njeni desni roki zabliskal 9ad glavo brata Franceta, kateremu je hriskočil na pomoč brat Viktor in silo °dvzel bojeviti Kristini nož. Kristina je »rožnikom priznala svojo nevarno grožnjo, dejala pa je, da jo je popadla divja ieza, ker hočeta brata vzeti na stanova-nekega Izidorja, čemur ona odločno nasprotuje. Dobrota je sirota. Pri zasebnici Mariji drozgovi je včeraj potrkala na vrata rev- 11 a ženska in jo prosila za stane čevlje. Ko je Drozgova iskala čevlje v shrambi to priliko izkoristila beračica in od- Htvavi fftatoka! S svojimi prodirnimi očmi nas je vse kaj časa gledal, a nato me je potrep- I in rekel: —■ »Verujem, da si popolnoma naš člo-k. Zato te postavljam za poveljnika lokupne naše artilerije. Verujem, da •no tj moreš s pomočjo artilerije osvo-i naše sveto mesto in ga osvoboditi iz Praznikovih rok. 'Ko me bo moje ple-E oklicalo za sultana v damiji Uisan, ala Uita, bo tvoja požrtvovalnost ob- čin bogato nagrajena. Sezidal ti bom lačo in ti podaril primeren harem. — Vnaprej sem sc zahvalil tej veliki SM in zaupanju. Obljubil sem mu, da ‘m služil narodu, kolikor bom mogel in PavičU vso to gostoljubnost, ki mi jo kazuje kot tujcu. ~~ Ko sem pregledal teren, sem izbral ' najvišje griče, kamor sem sc odločil ‘staviti tri topove. Za sodelavce sem si bral šejka Lahbida in šejka Amerana, Iadega in hrabrega planinca. Nato smo Pustili vzpetine Xanena in se obrnili nesla z nočne omarice dragoceno zlato zaponko. Skrivnostni zastrupljevalec domačih živali. Posestniku Josipu Heriču v Bistrici pri Rušah sta poginila radi zastrupljanja dva lovska psa, vredna 1000 dinarjev. Volčji pes je iz istega vzroka poginil posestniku Pepu Lovrencu v Bistrici pri Rušah. Ob volčjaka je prišel tudi posest. Jožef Šerc iz Bistrice pri Rušah. Posestniku Fricu Repolusku so radi zastruplje-nja poginile kokoši in razen tega pes čuvaj in lovski pes. Tudi je bilo zastrupljenih več mačk. Orožniki vršijo poizvedbe v svrho ugotovitve skrivnostnega zastrupljevalca. Ljubljanski velesejem, ki traja od 30. maja do 8. junija, dokazuje, da naša čvrsta in k napredku stremeča volja tudi v teh težkih časih ni klonila. Ako si ogledate paviljone, vidite čuda domače iznajdljivosti. Vse kar potrebujete, najdete sredi ogromne izbire in sicer od strojev, poljskega orodja, tekstilnih izdelkov, avtomobilov, stanovanjske opreme, do najmanjše stvari. Železniška uprava je dovolila 50% popust. Tudi parobrodne družbe so odobrile posetnikom velesejma 50% popust. Veselični prostori na velesejmu že leto za letom privlačujejo ne le Ljubljančane, ampak tudi druge obiskovalce našega velesejma. Velesejem bo letos odprt od 30. ,maja do 8. junija. Na veseličnem prostoru se lahko zabavate do 2. ure zjutraj. ioane vesti tekajoča, a je vendar vsak prišel na račun, če drugače ne pa se je moral zadovoljiti za manjšim dobitkom. Glavne dobitke so zadeli: Moško kolo g. Menkart, stensko uro g. Gačnik, krojač, otroški voziček Grajh Roza, umetno gnojilo, g. Blasmk. 30 1 vina učenec Petelin. 4 m drv za marenberški Bara. w Mlada žrtev planin. V Kamniških planinah se je na Kokršnem sedlu, na bin-koštno nedeljo smrtno ponesrečil 21ietni ljubljanski akademik Bojan Lovše. Lovše se je za praznike podal z dvema tovarišema v planine in imel namen preplezati Kalške gore, kar je bilo usodno za mladega turista. Z zasnežene strme skalnate stene ga je zaneslo v globok prepad, kjer je našel tragično smrt. Truplo smrtno ponesrečenega Lovšeta so prenesli v Kamniško Bistrico. Njegova smrt je presunila številne njegove tovariše in znance. Grozna letalska nesreča. V Banjaluki se je na letališču pripetila i»a binkoštno nedeljo grozna letalska nesreča, ki je pri priči zahtevala dvoje mladih človeških življenj. Letalo banjaluškega Aerokluba je treščilo iz višine 20 metrov med izvajanjem akrobacij na zemljo in sta oba pilota v letalu zgorela v najhujših mukah predočmi občinstva. Lažje ranjenih je bilo tudi več gledalcev, hudo ranjen pa je bil policijski stražnik Peter Klajič, ki se bori v bolnišnici s smrtjo. Dvosedežno letalo je pilotiral Dejan žita, ki ni bil izprašan pilot in je bilo prav to usodno za njega in njegovega tovariša Dušana Simiča, ki je bil z njim v letalu. Sokolska tombola. V nedeljo je bila na šolskem dvorišču sokolska tombola, ki je privabila mnogo iskalcev sreče iz Ma-renberga ter okolice. Sreča je sicer opo- proti Fifaruinu, kjer smo prav tako razdelili štiri topove. V Beriteju smo postavili tri topove, okolici Tetuana pa šest. Preostalo artilerijo smo določili za obrambo Aluksemasa in to pod poveljstvom samega Abd el Krima. S tem je bil ves naš načrt izvršen. — Nekoliko dni pozneje smo v Alukse-masu mrzlično pripravljali topove za transport. Nekaj stotin natovorjenih mul smo poslali v izbrane utrdbe. ŠESTNAJSTO POGLAVJE. Bithe v divjih tetuansklh planinah. Jeseni 1922. leta. Že štiri mesece sem se nahajal v Riffkabili in kmalu sem dosegel sijajno kariero pri maroškem vladarju. — Bil sem na vrliu Xanena. Sedeli smo ob ognju in se greli. V Xanenru so po častniških stanovanjih gorele leščerbe, Častniki niti slutili niso, da je šest topovski hcevi uperjenih proti njim. Dovolj razlogov so imeli, da se počutijo varne. Ves Maroko je bil preplavljen s španskimi četami. Ta varnost je veljala le za Maroko, toda v planine nihče ni pošiljal ŽIDOVSKI VODITELJI. V zadnji številki »Trg. lista« beremo: »Pred kratkim so imeli židovski voditelji v Zagrebu tajno sejo, na kateri so pred vsem razpravljali o nekaterih dogodkih v zadnjem času, zlasti pa o posledicah, ki jih more povzročiti akcija »Gospodarske Sloge«. Posamezni voditelji Židov so poudarjali, da Gospodarska Sloga sicer ni direktno naperjena proti Židom, da pa je računati s tem, da bo v kratkem najbolj udarila židovske trgovce. V kratkem da bo iz nje izšel klic, kupovati le pri hrvaških trgovcih in bati se je, da bo imel ta klic popoln uspeh, ker se noben kmetovalec ne bo upal nastopiti proti akciji Gospodarske Sloge. Vsak, kdor bi kupoval še nadalje pri židovskih trgovcih, bo v nevarnosti, da ga zadene ves teror, ki da ga Gospodarska Sloga že izvaja. Pa še druga mnoga težja nevarnost da grozi židovstvu od Gospodarske Sloge. Ker ima ta že okoli 250.000 članov in ker vsi ti plačujejo članarino, bo razpolagala Gospodarska Sloga v 'kratkem z velikimi-kapitali. da bo mogla poseči tudi v industrijo. Tudi za ta primer se mora židovstvo pripraviti. Potrebno je zato, da židovski gospodarski ljudje nekaj žrtvujejo. Te žrtve bodo morda v prvem času zelo težke, bodo se pa več ko izplačale pozneje, ko bo židovstvo vzdržalo svojo pozicijo. Ko se začne akcija proti židovskim trgovinam, morajo te tako znižati cene, da bo preprečena vsaka konkurenca, ker ne bo noben drug trgovec teh nizkih cen vzdržal. Mnogo se je razpravljalo na seji židovskih voditeljev tudi o delavskih stavkah, ki se v zadnjem času zelo mhože. Resna nevarnost je. da se bo tudi iz tega gibanja razvilo nevarno protižidovsko gibanje in zato se morajo Židje tudi v tem pogledu pripraviti. Zadnji zagrebški dogodki, ko je bila razbita kavarna »Corso«, jasno dokazujejo, da je v Zagrebu,stalno protižidovsko razpoloženje, ki da bi se moglo razviti tudi pogromov. Kakor že pred leti, tako pa so tudi sedaj ponovno opozoriti židovski voditelji svoje ljudi, da se v javnosti ne kažejo preveč, zlasti pa ne njih žene z dragimi nakiti. Vsa seja je izzvenela v tem, da se morda bližajo za Žide na Hrvatskem težki časi, da pa jih bo moglo židovstvo zmagati, če bo takoj in disciplinirano ukrenilo vse. kar mu priporočajo njegovi voditelji. »KORENITI PREGLED«. »Učiteljski tovariš« piše v svoji zadnji številki: »Domoljub« od 13. V. med drugim piše: »Kako naj mladini utrjujejo versko čuvstvovanje vzgojitelji, ki ne vojske. Gorovja so visoka in strel iz arabske puške ne more doseči taborišča. To so si domišljali Španci in pustili so pianine na miru. — Toda varali so se v svojih računih, ki so dišali po precejšnji vojaški nevestnosti. — 3. oktobra 1922. leta mi je zarano neki Beduin sporočil, da se velik oddelek premika iz Tetuana. To kolono so poslali proti Xanenu, da utrdi položaje na meji med francoskim in španskim Marokom. — To sporočilo me jo zelo razveselilo, ker sem komaj čakal, da po petnajstih dnevih brezplodnega taborenja ob topovih končno vendarle moremo pričeti z napadom — Zvedel sem za moč te kolone, ki je prenočevala nedaleč od Arnesana, da ob zori nadaljuje pot v Xanen. To jutro sem tekel od baterije do baterije in skrbno pregledoval topove. Sam sem dajal smer za streljanje — jemajoč — kot cilj kraj, kjer bi kolona morala taboriti. Dejal sem Lahbidu in Sidi Auern, naj čim izprožijo topove, tudi oni izprožijo svoje. (Dalje sledi.) Za vsakogar! Od 30. ma> do 8. ju-nija potovanje v iju-bljano na XVI. Ljubljanski velesejem Polovična voznina na železnici, paro-brodili. avijonili. Železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po 2 Din. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja«. Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male živali Razstavni prostor zavzema 40.000 m3. Hatodka REPERTOAR. Torek, 2. junija: Zaprto. Sreda, 3. maja: Zaprto. Četrtek, 4. maja ob 20. uri: »Kariera kan clista Winziga«. Poslovilna predstava Maksa Furijana. Izven. Union kino. Do vključno srede svetovni velefilm »Moderni časi« z Charlie Chaplinom. hodijo k maši, ki med zapovedano šolsko molitvijo pregledujejo uradne knjige, ali drže roke v žepu, po omari iščejo pismene izdelke ali pa celo med šolsko molitvi-. jo zbeže iz razreda? V nadaljnem opisuje list nekatere primere. Piše o neki profesorici, ki si je obesila rožni venec o-krog vratu in med smehom učenk hodila gor in doli po razredu, norčljivo govoreč: »Vidite, da bom bolj ponižna!« Neki profesor vprašuje gimnazistke: »No, ali je bil včeraj morda kak poljubček?« Drugi spet politizira učencem, kakšni avstri-jakanti da so bili klerikalci. List navaja tudi druge grehe profesorjev in učiteljev, se obrača na prosvetnega inšpektorja, d:' napravi »koreniti pregled«. la živijekja m sveta Negus je slejkoprej suveren Ne oziraje se na politične posledice, je negušev beg povzročil težavna držav nopravna vprašanja. Dopisnik »Journa-la« je vprašal najboljšega poznavalca mednarodnega prava, prof. de la Pra-della, ki je bil obenem član zvezne komisije za preiskovanje konfliktov v Ual-Ualu, radi katerih je tudi izbruhnila ita-lijansko-abesinska vojna, kaj meni o ne-guševem begu 4cot jurist. Prof. de la Pradelle meni, da je držav nopravno Abesinija že od početka vojne v podobnem položaju, kakor je bila Belgija v svetovni vojni. Abesiniji namreč vojna ni bila napovedana in se zato tudi ni Abesinija bojevala, marveč je organizirala le obrambo. Abesinija se je samo branila proti italijanskemu vpadu. Iz teh razlogov tudi ne more nobena država neguša internirati, marveč mu mora nuditi prijateljsko gostoljubnost. V neverjetnem primeru, da bi Italija zahtevala neguševo izgnanstvo iz Abesi-nije, bi se to nikdar ne dopustilo, kakor ni Nizozemska samo vljudno sprejela cesarja Viljema II., marveč je celo odklonila vsako izgnanstvo. Kar pa se tiče neguševe osebe iz državnopravnih vidikov, je Halle Selassije še vedno suveren. Ker se neguš ni odpovedal prestolu, je dolžnost gostoljubnih držav, da mu izkazujejo časti, ki jih je deležen vsak tuj vladar. Prof. de la Pradelle meni nadalje, da bo zahtevala Italija vsekakor imenovanje drugega vladarja, kakor je to storila že s proglasitvijo svojega kralja Emanuela za abesinskega cesarja. Ker ni verjetno, da se bo Haile Selassije odrekel prestolu, bo imela proglasitev novega vladarja Abesinije prav gotovo še težke posledice iz državnopravnega stališča. Čuvajte Jugoslavijo! \ Stran 4. Mariborski »Vecernik« Jutra V Mariboru, dne 2. VI. 1936. EVGENIJ SABANOV: fkcštemtje profes ROMAN »Izdelati moramo po mojih načrtih nemudoma nekaj aparatov, ki bodo služili popolnoma zanesljivi obrambi proti evett tiielnemu napadu pošasti in obenem pa tudi kot obrambno ter napadalno sredstvo v boju z Makbnom. Zaupam vam, da sem odkril skoraj vse skrivnosti dr. Evarista in izdelam lahko enake aparate. Prav za prav bi jih bil že izdelal, ako bi imel »sredstva«. »Tega vam sam ne morem dati na razpolago,«, je odgovoril notranji minister. »Potrebna je odobritev ministrskega sveta.« »Kako dolgo bo to trajalo?« »Morda samo eno uro.« »Dobro. Prosim pa, da nikakor ne več ko dve uri. Pričeti moramo takoj, ker bi utegnilo biti morda že kmalu prepozno. Pomislite, gospod minister, da je na kocki r.c le usoda vse naše države in vašega naroda, ampak tudi vesoljnega človeštva.« »In kaj bo z menoj?« je vprašal inže- njer Atanazij Gal. »Naj ostanemo jaz, moja nevesta in pilot še nadalje v zaporu?« »Kaj, viste v zaporu?« je začudeno vzkliknil dr. Vang-čeng. »Morali smo to storiti,« se je opravičeval minister. »Dokler se nismo prepričali, da so izpovedi gospoda inženjerja in njegovih resnične in utemeljene, nismo mogli postopati drugače. Sicer je pa bilo tako za nje same najbolj varno.« »Torej še vedno stara pesem! Maklen-ski zločinec ima neverjetno srečo!« je vzkliknil dr. Vang-Čeng. »Odhajam na sejo ministrskega sveta,« je dejal minister uradno, »in bom na njej predlagal tudi vašo izpustitev. Dotlej pa smete na mojo odgovornost ostati v družbi g. dr. Vang-čenga in posvetovati se z njim o načrtih, kako bi prišli Maklenu do živega. Sluga vama pokaže prikladno sobo v drugem nadstropju palače. Pozdravljeva, gospoda!« Zložil je listine v spisno torbico in od- šel. Takoj nato je prišel sluga in ju odpeljal v drugo nadstropje, kjer sta si in-ženjer Atanazij Gal in doktor Vang-čeng povedala vsak svojo zgodbo o prihodu na Maklen, pobegu in vsem kar je nato sledilo. Obenem sta prerešetala vse možnosti napada in obrambe v boju z dr. Servacijem Evaristom, ki se je pripravljal. Ko se je notranji minister vrnil s seje ministrskega sveta jima je sporočil, da je vlada na podlagi zbranega gradiva odobrila v celoti vse njegove predloge. Doktor Vang-Čeng dobi na razpolago poseben oddelek tovarne za orožje in strelivo, kakor tudi ves potrebni material in denarnega sredstva ter sme izdelati o-brambne aparate, seveda pod kontrolo vlade, odnosno pristojnega vojaškega ob-lastva. Inženjer Atanazij Gal se skupaj z njegovo nevesto Apolonijo Kabajevo in pilotom Bonifacijem Urbanom pušča iz pripora na svobodo in dodeli notranjemu ministru kot svetovalec in izvedenec o zadevah Maklena. Obenem naj sodeluje tesno z dr. Vang-Čengom. Listom se pre pove vsako poročanje o kakršnih koli naklepih in ukrepih vlade, ki so v zvezi z tnaklensko zadevo. Delo se pospeši do skrajnosti. Med tem. ko je notranji minister obve- ščal dr. Vang-Čenga m inž. Atanazija Gala o sklepih ministrskega sveta, je P°' licljski detektiv tudi že pripeljal iz zaporov gospodično Apolonijo Kabajevo in. pilota Bonifacija Urbana. Ko je Apolonija ; zagledala inženjerja, je pred vsetm. ne ozirajoč se na nikogar, planila k nrjmu, ga objela in poljubila. Od sreče se ni no-gla ubraniti solz. »Moj ljubi!« je jecljala. »Torej vendar, vendar... Rešena sva in prosta ... Mo, Bog, koliko sem trpela in se bala za tebe in najino usodo!« »A sedaj je vse dobro in bo vse dobro,« je dejal Gal in ji obrisal solze »Le še nekaj ur. še nekaj dni. pa bo za vseki konec vsake nevarnosti in življenje. D katerem sva tako dolgo sanjala med vero in dvomom, se bo pričelo v vsej lepoti. Peklenski načrti maklenskega norca se ne bodo uresničili.« »A moj oče?« »Upajmo, da bomo tudi njega rešili iz Evaristovih krempljev.« »Sedaj pa na delo! Ne izgubljajmo časa!« je vzkliknil minister in odslovil srečno četvorico, v katere rokah je bila poslej usoda narodov in držav, celin ter vesoljnega človeštva. (Se- bo nadaljevalo.) * Revija mariborskih lahkoatletov V tekmovanju za driavno prvenstvo v lahki atletiki je startalo preko 150 mariborskih lahkoatletov — Največ točk si je priboril SK Železničar točk. SK Maraton; v II. razredu 13.263 tek 1500 m: 1. Stefančič (Mrt.) 34.3. in v IV. razredu 3748 točk skupaj 17.011 Štrucl (Mrt) 4.36, 3. Cigler (Mrt) 4.37; točk. tek 5000 m: 1. Podpečan (2) 17.16.2, 2, Preteklo soboto popoldne in na binko-štno nedeljo dopoldne je priredilo mariborsko poverjeništvo JLAS letošnje tekmovanje za državno prvenstvo moštev; in sicer prvič po novem sistemu Štirih razredov. Kakor znano, se je na zadnji glavni skupščini JLAS proti glasovom slovenskih klubov sprejel predlog, da se uvajajo za moštveno državno prvenstvo 4 razredi, približno odgovarjajoči kakovosti in zmožnosti tekmovalcev, od najboljših do začetnih. Tekmovanje mari-morskih klubov, ki se je vršilo na stadionu SK Železničarja je poteklo brezhibno ter je bilo pravcata revija mariborskih lahkoatletov. Tekmovanja so se ude ležili SK Železničar, ISSK Maribor, SK Rapid in SK Maraton in so dosegli: SK Železničar v I. razredu 22.710 točk, v II. razredu 10.478, v 111, razredu 6661, v IV. razredu pa 4017 točk; skupaj 43.866 SK Rapid: V III. razredu 5548, v IV. razredu 5203, skupaj 10.751 točk. ISSK Maribor: v IV. r. okoli 4000 točk. Edini klub, ki je tekmoval v vseh štirih razredih je bil SK Železničar, dočim je Maraton tekmoval le v II. in IV. razredu, Rapid v III. in IV., ISSK Maribor pa samo v IV. razredu. V posameznih disciplinah so se bili dosegli naslednji rezultati: tek 100 m: 1. Stropnik in Venuti oba 12, 3, Vidic )Mrt.) 12.1; tek 200 m: 1. Venuti (2) 24.4, Starašina (2) 25.6, 3. Ledinek )2el.); tek 400 m: 1. Koser (Mrt.) 56.8, 2. in 3. Mohamed (2) in Štrucl (Mrt.) 581; tek 800 m: 1. Ledinek (2) 2.14.6, 2. He-rič (2) 2.15.1, 3. Gomolj (Mar.) 2.15.4; Hoš (Mrt) 18.03.1, 3. Skamlec (Mrt) 18.12 tek 110 zapreke: 1. Lipovšek (Mrt) 19.2 Fika (Mat) 20.2, 3. Urbanek (2) 20.6; Štafeta 4x100 m: 1. Železničar l. 47.6, 2. Maraton 1.49, 3. Rapid 50.6: skok v višino: 1. Krajnčič (2) 1.60, 2.-4. Radoslavski (2) Verzel, Radič (R) 1.55; skok v daljino: 1. Fika (Mrt) 5.96, 2. Dovjak (2) 5.69, 3. Rusjan (2) 5.68; skok ob palici: 1. Fika (Mrt) 3 m, 2.-4. Vitko, Radoslavski, Kovač (vsi 2) 2.80; troskok: 1. Kleut (2) 12.37. 2. Stropnik 11.80, 3. Cernec 11.13; met diska, seniorji: 1. Krajnčič (2) 31.15, Lužar (Mrt) 30.82, 3. Brence (Mrt) 30.33; met krogle, seniorji: 1. Mohamed (2) 11.28, Urbanek (2) 10.93, Kleut (2) 10.84; met krogle juniorji: 1. France (2) 15&U'-Radko (Mrt) 13.95, Linsner (2) 13.37; met kopja, seniorji; 1. Basambo (2) 42.85. Musnig (R) 40.22. Puharič (Ž) 39.28 met kopja juniorji: 1. Lipovšek (Mrt) 42.46, Brence 34.40, Krajnčič (Š) 35.90. Organizacija pomembnega tekmovanja je bila zares vzorna, za kar gre zasluga požrtvovlnenm sodniškemu obdoru. —1 Obisk prireditev od strani športnega občinstva je bil zelo slab. NOGOMET NA BINKOŠTI. Čakovec: Cakovečki SK:Hermes 7:9 (2:0)!! Prvenstvena tekma LNP. Celje: SK Celje:SK Admira (Gradec) v nedeljo 4:0 (3:0), v ponedeljek 6:1 (1:1); SK 01imp:SK Svoboda (Ljubljana) 4:2. Borovo: SK Ljubljana:SK Bat’a 1:0 Zagreb: Nogometni turnir: Gradjanski: Bačka (Subotica) 7:2, Hajduk (Split): : Sašk (Sarajevo) 4:0, Bačka:Sašk 5:2. j Ciradjans'ki:Hajduk 3:0. Beograd: Turnir ob priliki proslave 25 letnice BSK: Vienna-.Jugoslavija 3:1* BSK:Slavija (Sofija) 7:1, Jugoslavija: j Slavija (Sofija) 6:1, BSK:Vienna 1:0, Budimpešta; Italija:Madžarska 2:1. Krasen uspeh SK Železničarja na Dunaju SK Železničar je prvi slovenski klub, ki je zaključil svoje gostovanje na Dunaju s pozitivnim uspehom. Kakor smo že poročali, se je moštvo ^>K Železničarja odpeljalo v soboto na Dunaj, da sodeluje na nogometnem turnirju, ki so ga priredili Wiedner Sportfreude. Turnir se radi izredno slabega vremena ni vršil do konca in so se le v nedeljo odigrale predvidene tekme. Na turnirju so poleg SK Železničarja sodelovali tudi prvorazredni FC Simmering ter FaVoritner SK. Tekme so se odigrale dopoldne na igrišču Favoritner SK in so bili rezultati naslednji :SK Železničar:Wiedner Sprtfreunde 3:1 (1:0) in Simmering :Favoritner SK 6:0 (3:0). Včeraj bi morali Železničarji igrati proti Sitnmeringu, Wienner Sport-freunde pa proti Favoritner SK. Tekmi pa se nista vršili, ker jo močno deževalo. Igralci SK Železničarja so v nedeljo popoldne in včeraj prisostvovali mednarod nemu nogometnemu turnirju, ki ga je priredil SK Rapid ter se danes zjutraj vrnili s krasnim pokalom. Kangler zmagal v Zagrebu. Odlični dolgoprogaš SK Železničarja Kangler je včeraj startal na lahkoatletskem mitingu v Zagrebu ter v disciplini na 5000 m zmagal v času 16.45. Zmaga je tem lepša, ker je bila dosežena v ostri konkurenci in na zelo težkem terenu in to kljub temu, da je preje startal mi 10.000 m. s * Pri Sv. Barbari v Slov. gor. je uprizorila sokolska četa poučno igro »Užitkar«, sedanjim razmeram zelo primerno odrsko zgodbo. Uspeh je bil prav lep in so vsi igralci izpolnili zadovoljivo svojo nalogo ter zaslužijo laskovo pohvalo. Bili so deležni toplega priznanja. Režiser br. Velišček in br. SerdinŠek le večkrat na plan! Zdravo! »Sirote smo In moramo krasti...« Orožniki pri Sv. Trojici v Slov. gor. so te dni aretirali 2iletnega viničarja Vinka Pilingerja, ker so mu dokazali, da je v družbi dveh pomagačev vlomil v stanovanje posestnika Josipa Kokolja In odnesel 20 kg masti, 2 moški obleki, 2 zlata prstana in še nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 2130 Din. Pilinger je tatvino priznal brez oklevanja in prosil orožnike, naj se ga usmilijo in naj mu prizanesejo, ker je kradel v sili. Doma ima ženo in otroke, zaslužka pa nobenega. Orožniki so Pilingerja in njegova pomagača izročili v zapore lenarškega sodišča. Iz netnčlje je pripeljal izvoljenko predstavit starlšem. Minulo sredo, dne 27. majnika t. 1. je pripotoval v Gornjo Radgono Hugon Fuchs, , doma iz Stainza pri Grazu v Avstriji v spremstvu svoje izvoljenke, katero je odpremil nato preko meje v Avstrijo, da se predstavi njegovim starlšem, ki žive v Avstriji. Kakor pripovedujejo, je pred julijskim pučem 1. 1934 v Avstriji odpotoval preko Čeho-slovaške s pravilnim potnim listom v Nemčijo, kjer je vstopil v Hitlerjevo armado in služi sedaj v Bocholtu ob nem-ško-holandski meji. Tamkaj si je izbral tudi svojo izvoljenko, s katero je napravil sedaj neobičajno vožnjo v domovino. Do Monakovega sta potovala z brzovla-kom, iz Monakovega v Benetke v Italijo pa z aeroplanom in od tamkaj preko Trsta do Gor. Radgone pa zopet z vlakom* Iz Gornje Radgone je potovala njegova izvoljenka s pravilnim nemškim potnim listom v Avstrijo, da obišče tamkaj ter se predstavi starišem svojega zaročenca, nato pa potuje z vlakom do Monakovega, kjer se v tem. času vrne nazaj z aero pianom tudi Hugon Fuchs, ki si ne upa potovati čez Avstrijo iz bojazni, da ga avstrijske oblasti kot pučista ne aretirajo. Mali o bazno DIN 18.— beli Crcpe de chinc dobite pri Trpinu, Vetrinjska 15. 2261 VEDITE. da tudi za staro obleko in čevlje dobite denar v Grajski starinarni. 2582 Službo dobi IŠČEM natakarja ali natakarico, starost 49 do 50 let. Kavcija ]0- do 20.000 Din. Naslov v upravi lista. 2738 FRIZERKO. prvorazredno moč. samostojno za trajno, železno in vod no ondulacijo, sprejmem takoj. Plača Din 600,— do 800.—, eventuelno tudi slano vanje. Filip Reiser, Maribor, Valvazorjeva 36. 7228 Službo liie PRODAJALKA. smožna mešane stroke, želi preineniiti službo, najraje v Mariboru ali bližini. Naslov v upravi »Vcčernika«. 2730 Sobo odda PRAZNO SOBO oddam dvema osebama s 15. umijem ali takoj. Vprašati koroška c. 63. 2726 OPREMLJENA SOBA z uporabo kopalnice takoj na razpolago. Strossinajerieva 28, stanovanje št. 9. 2725 Prodam Nova spalna in kuhinjska OPREMA radi selitve pod ceno naprodaj. Naslov v upravi »Večer nika«. 2735 Posest t DRUŽINSKO HIŠO z vrtom prodam. Frankopa nova 6, Pobrežje uri MaH' boru. 2727 Stanovanje Lepo, čisto DVOSOBNO STANOVANJ^ s predsobo oddam v najcfli-Vprašati v upravi »Večeru1-ka«. 2737 Dvosobno, solnčno STANOVANJE (celo nadstropje za sebe) 1 vrtom oddam. Praprotnikov* ul. 15. 2734 SOBO IN KUHINJO oddani takoj. Studenci, Fr*1' kopanova ul. 4. 273* kabinet oddam delavki, ki je voli pomagati pri gospodlnjst' Koseskega ul. 15. 2‘ SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci, Ale drova c. 5. 272? Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA- .Tiska Mariborska tiskarna d. d., ©redstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.