PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 40 lir
Leto XXII. Št. 38 (6325)
TRST, torek, 15. februarja 1966
AKCIJA ZA LAJŠANJE LAKOTE V INDIJI
Johnson za mednarodno konferenco za koordiranje pomoči Indiji
V Italiji so do sinoči nabrali 800 milijonov lir • Poziv sindikatov in ministra za javno izobrazbo
WASHINGTON, 14. — Predse dnik Johnson je predlagal da-^es sklicanje mednarodne konf erence, na kateri bi razpravlja-11 o koordinaciji ukrepov proti pomanjkanju v Indiji in o povečanju gospodarske pomoči te j državi.
To je danes sporočil nizozem-s« zunanji minister Luns po ®v°jem sestanku z Johnsonom.
Luns je izjavil, da bi morali na konferenci razpravljati tudi o gospodarskih problemih Pakistana. Dodal je, da Johnson ni taenoval držav, ki naj bi se u-deležile konference, in tudi ni ocenil, kdaj naj bi bila ta konferenca in kje.
Ameriški departma za kmetij-stvo je odredil, naj se pospeši Prijate v 3 milijonov ton pše-nice Indiji. V ta namen bodo uporabili najmodernejša sred-®tya, zato da bodo žito lahko Pripeljali iz skladišč v srednje-tahodnih državah ZDA.
Predstavnik Bele hiše je pozneje “javil, da ni posebnih načrtov za •klicanje konference in da gre sa-
mo za razne ideje, ki jih ZDA proučujejo z drugimi državami za primeren mednarodni napor za pomoč Indiji.
RIM, 14. — Do nocoj so v vsej Italiji zbrali 800 milijonov lir za pomoč indijskemu prebivalstvu. V Rimu so nabrali 160 milijonov, v Milanu 146, v Turinu 63, v Genovi 32, v Bocnu 30, v Benetkah 50, v Bologni 50, v Firencah 70, v Trstu 22, v Perugi 21, v Pescari 11, v Cagliariju 25, v Neaplju 60, v Bariju 16, v Palermu 20, v Cosenzi 19, v Potenzi 4,5.
Minister za javno izobrazbo Gui je izdal okrožnico, v kateri določa, da morajo vse šole sodelovati pri solidarnostni kampanji za pomoč indijskemu ljudstvu. Okrožnica določa, da morajo šolski nadzorniki
""iniuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMii.iiiiiii...iiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiii..
^VČERAJŠNJI SEJI V BEOGRADU
Zveza borcev SFRJ obsoja napad ZDA na Vietnam
Novi predsednik Zveze borcev Dj. Pucar namesto prezaposlenega A. Rankoviča
^BEOGRAD, 14. — Zvezni odbor združenja borcev NOV Jugo-jJMe je na današnji seji ostro ob-bjP napadalno politiko ZDA v J?tnamu. »Nadaljevanje bombardi-vrba Severnega Vietnama, upora-uhičeva!nih sredstev proti ljud-y,vJJ in osvobodilnim silam Južnega w®inama, teror nad civilnim pre-(/•alstvom. kopičenje tujih voja-S? kontingentov in dajanje ideologa obeležja napadu v jugovz-jCjhi Aziji priča o vedno bolj brezami uporabi sile vodilnih reak-Jfcrnih sil ZDA», se ugotavlja v ,SP}uciji, ki jo je sprejel zvezni C?°r na seji. »Politika sile, oboro-E® intervencija in napad povzro-jS® veliko ogorčenje vseh miroljub-a sil na svetu, posebno tistih, ki
ANES
J^»nje v zvezi z vladno krizo je jMeteno in vedno bolj nejasno. J*® se je sestal s predstavniki strank, o čemer pa niso bi--“dana uradna poročUa, in tudi ffdstavniki PSI, PSDI ter PRI so Jr Selo zapeti. Prav ta zadržanost o možnosti rešitve krize, če-O po drugi plati ni nobenega da bi prišlo do ošibitve polemik med laičnimi stranjo levega centra in krščansko J?*0kracljo. Po drugi plati pa je J. nialo možnosti: ali nove pred-voUtve, ali pa obnovitev sta-viadne koalicije levega centra s
"^sedni
»o
likom Morom.
sinoči so na sedežih RAI TV lir za lačno
850 milijonov lir za ^.“'valstvo v Indiji; nabiralno ak. (ji s® sklenile podpreti tudi sin-ijjphe organizacije CGIL, CISL in Prosvetni minister pa je izdal ^ °*nico, naj se zbiranje organi-N ‘«di na šolah. Indijska pred-Ca v,ade Indira Gandi je vče-kongresu kongresne stranke H darila potrebo, da se bitka pro-^Sladu jn revščini vodi v vsej dr-tt(l' Pomanjkanje hrane v scptem-*9»«k€ Predvideva tudi v mnogih O.® Pakistana. Ameriški pred-Johnson je predlagal sklicati 'hednarodne konference, na kalit, "i razpravljali o koordinaciji
.. rnn,, ___ ______________ -
so v osvobodilni vojni dali velike žrtve.» Zvezni odbor izraža upanje, da se bodo miroljubne sile na svetu, posebno pa še bivši borci, udeleženci odporniškega gibanja, in njihove organizacije znova trudile, da bi se našla rešitev, ki bi zagotovila pravice vietnamskega ljudstva, da samostojno in suvereno odloča o svoji usodi.
Na prošnjo Aleksandra Rankoviča, ki je zaradi zavzetosti z drugimi posli, da se osvobodi položaja predsednika Zveze borcev, je bil na njegov predlog za novega predsednika Zveze združenja borcev NOV Jugoslavije soglasno izvoljen Djuro Pucar. Poleg drugih aktualnih vprašanj so na seji obravnavali tudi zidanje stanovanjskih hiš za udeležence NOB, katerim je zadnjih pet let bilo dodeljenih nad 36.000 stanovanj. V razpravi je bilo izraženo prepričanje, da bi bilo z združenimi sredstvi delovnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti, socialnega zavarovanja in osebnih sredstev, v prihodnjih treh letih mogoče po polnoma rešiti stanovanjsko vprašanje bivših borcev.
Zvezni odbor je nadalje pozitivno ocenil triletno delovanje otroškega lista «Kurirček», ki ga izdaja Zveza združenja borcev Slovenije, in izrazil mnenje, da bi bilo zelo koristno, če bi se to delovanje razširilo tudi na druge kraje države in da se okrog lista zberejo pisatelji, založniki, šole, družbeno-politične in o-stale organizacije, ki se ukvarjajo z negovanjem književnih tradicij NOV.
B. B.
Razgovori Maurer-Živkov
SOFIJA, 14. — V Pirgovu ob Donavi so se danes sestali bolgarski predsednik vlade Todor Živkov, njegov prvi namestnik Živko Živkov in njegov namestnik Penčo Kubadin-ski s predsednikom romunske vlade Maurerjem. Radio je sporočil, da gre za sestanek ob priliki tradicionalnega bolgarskega folklorističnega festivala. Bolgarski minister za zunanjo trgovino pa je na čelu posebne gospodarske delegacije odpotoval na Kubo, kjer se bo pogovarjal o gospodarskem sodelovanju med obema državama.
t*fj ^dnarodne konference, na kalil,- razpravljali o koordinaciji flljj P"v proti pomanjkanju v In-^..'h povečanju gospodarske po-To,.
šli^ 4 njegov namestnik Hum-Itn y> ki nadaljuje svoje potovanje *'iskih državah, je izročil vče-<o 'kilandskemu predsedniku vla-*i, jjeKov° pismo, v katerem pra->iOjs* EDA ne bodo zapustile Juž-hlnania. Osvobodilne sile so Ho ,* včeraj več napadov na vlad. S>h ameriške čete, ameriški Vaj1"*1* Pa so nadaljevali bom-K^*hfc raznih krajev Severnega St|||Ulllu- Medtem je Švedska po-SvoJe dobre usluge, če pri-sfrani v vietnamskem sporu H hjeno posredovanje za zače-k Stt°Bajan.j. Hkrati pa so iz Indi-S,tro«>. da njena vlada ne bo S	posredovanja mcdnarod-
pzorstvene komisije za Viet-Hv, ’	ne bo soglasne pobude dr-
komisijo sestavljajo. To
ki to
"V1.
da se bo morala Kanada V .,l,n sporazumeti s Poljsko, hhiinikanski republiki se že S| *h nadalju je stavka nad 80.000 S i, kl so j
s,,T nis°
u **»0v .smrt več demonstrantov, S	in ker se vojaški vodi-
e pokorijo predsednikovemu k r'aS divini so bili imenovani So *na diplomatska mesta
poskrbeti, da se v vseh šolah obrazloži pomanjkanje, ki ga trpijo milijoni ljudi v Indiji, zlasti otroci in mladina. V vseh razredih bodo učitelji in profesorji organizirali med učenci nabiranje denarnih prispevkov. Vsak didaktični ravnatelj za svoj krog in vsak ravnatelj za svojo šolo bodo nabrane zneske izročili prefekturi v svoji pokrajini na tekoči račun, ki je nalašč odprt v ta namen. Minister poziva na takojšnjo akcijo, ker je pomoč nujna. Prispevki se bodo morali poslati do 20. t. m. na določeno mesto. Proti koncu februarja pa bodo morala prispeti sporočila šolskih nadzornikov, katerim bodo ravnatelji posameznih šol poročali o nabranih prispevkih. Šolski nadzorniki morajo tudi poskrbeti, da se v šolah obrazloži pomen teh prispevkov za splošno solidarnost med narodi. Enaka navodila je ministrstvo dalo za univerze, za akademije in knjižnice.
Vsedržavno tajništvo FIOM je sklenilo odzvati se pozivu glavnega tajnika OZN, papeža in predsednika republike ter bo takoj postalo svoj prispevek v sklad za pomoč indijskemu ljudstvu pri Združenih narodih. Hkrati poziva vse pokrajinske sindikate kovinarjev, naj skupno organizirajo zbiranje prostovoljnih prispevkov z odtegljaji od plač delavcev. FIOM je pozvala združenja podjetnikov in podjetja, naj pri tem sodelujejo s tem, da poskrbijo odtegljaje.
Vsedržavno tajništvo CGIL je tudi sklenilo pozvati vse italijanske delavce, naj prispevajo enourni zaslužek v sklad za pomoč indijskemu ljudstvu. Podoben poziv sta izdali tudi CISL in UIL.
Danes so se sestali v Rimu državni predstavniki socialistične in socialdemokratske stranke. Sklenili so, da bodo pozvali vse svoje sindikalne organizacije, naj nujno posredujejo pri osebju državne uprave za zbiranje nrispevkflv. .
Notranja komisija opernega gledališča je soglasno sklenila odstopiti za pomoč indijskemu ljudstvu poldnevni zaslužek vseh nameščencev te ustanove. Filmski dnevnik «Araldo dello Spettacolo» je organiziral zbiranje prispevkov med italijanskimi filmskimi igralci. Rimski perdstavniški univerzitetni organizem (ORUR) je pozval vse rimske študente pod geslom: «En dan nič kajenja«; «60.000 visokošolcev bi lahko zbralo 15 milijonov lir«. Italijansko bančno združenje je naslovilo okrožnico vsem denarnim in bančnim zavodom s pozivom, naj prispevajo v sklad za pomoč.
Konferenca italijanskih škofov je sklenila, da bodo škofje vse Italije pozvali svoje vernike in verske u-stanove, naj se takoj odzovejo pozivu za pomoč indijskemu ljudstvu in naj zbirajo prispevke.
NOVI DELHI, 14. — Indijska kongresna stranka je danes zaključila svoj letni kongres ter je odobrila prehrambeno politiko vlade. Sklenila je ustanoviti odbor, ki naj prouči razloge, zaradi katerih ni bilo v zadnjih letih gospodarskega napredovanja. Stranka je odobrila tudi taškentsko izjavo o izboljšanju odnosov med Indijo in Pakistanom, pri čemer pa poudarja, da je Kašmir sestavni del indijskega ozemlja.
Predsednica vlade Indira Gandi je v svojem govoru poudarila potrebo da se bitka proti gladu in revščini vodi v vsej državi.
Močno deževje je danes končno prekinilo petmesečno sušo v Zahodnem Pakistanu. Vendar pa ne bodo mogli v nekaterih krajih rešiti zimskega pridelka žita. V mnogih krajih Pakistana se predvide-
va veliko pomanjkanje hrane v septembru. Pakistan je zahteval pomoč v živilih od ZDA.
Pred pogajanji za kulturni sporazum med ZDA in SZ
MOSKVA, 14. — V kratkem se bodo začela pogajanja za obnovitev kulturnega sporazuma med Sovjetsko zvezo in ZDA. Davi je predsednik sovjetskega državnega odbora za kulturne odnose s tujino izročil ameriškemu poslaniku načrt sporazuma za dvoletje 1966-67. Američani so že izročili sovjetski vladi svoj načrt prejšnji teden.
Prejšnji dvoletni sporazum je potekel 31. decembra 1965.
V	Španiji so našli atomsko bombo?
PALOMARES, 14. — Razširila se je govorka, da so našli jedrsko bombo, ki je padla v morje, ko se je ponesrečil bombnik «B-52», ki jo je prevažal. Do jutri zvečer pa ne bodo objavili o tem uradnega sporočila. Govorica se je razširila, ker so danes odstranili krog pobarvanih boj pol kilometra od Villarica. Ta krog boj je do sedaj obkrožal področje, na katerem so bombo iskali.
Agencija »Tass* je objavila nocoj izjavo sovjetskega odbora za mir, s katero zahteva, naj letala ne prevažajo atomskih bomb v mirnem času. Odbor protestira proti nameščanju atomskega orožja v tujih državah in zahteva u-kindtev oporišč, kjer je to orožje.
Zvečer so v poučenih krogih izjavili, da so hoje odstranili z namenom, da jih premestijo na drugi kraj, in da niso še našli atomske bombe.
V	Torontu, v Kanadi je ameriški jedrski znanstvenik Lapp izjavil, da ZDA še dalje izdelujejo «umazane» atomske bombe, t. j. takšne, ki povzročajo mnogo radioaktivnosti. Dodal je, da številne od teh bomb prevažajo bombniki «B-52». Izrekel je mnenje, da bi bila jedrska vojna strahotna in da zmernost in zdrav razum ne bi bila več mogoča, temveč samo blazno tekmovanje za
| medsebojno uničenje.
AMERIŠKA VOJNA V VIETNAMU
Hanoj nasprotuje predlogu o afriško-azijski komisiji
Švedska ponuja dobre usluge - Indija bi posredovala, le če so soglasni vsi trije člani komisije ■ Novi učinkoviti napadi osvobodilnih sil
KAIRO, 14.'— Tiskovna agencija ((Srednji vzhod« poroča, da je sevemovietnamski poslanik v Kairu izjavil, da njegova vlada nasprotuje somalskemu predlogu, naj bi ustanovili afriško-azijski odbor, ki bi proučil možnost sporazuma v Vietnamu. Poslanik je izjavil, da bi taka pobuda pomenila vmešavanje v notranje zadeve Vietnama.
Ista agencija je javila, da je se-
vernovietnamski poslanik izročil danes Hošiminhovo poslanico e-tiopskemu poslaniku v Kairu. Ta je izjavil, da je poslanico takoj poslal svoji vladi.
V Kairu so danes objavili Hošiminhovo pismo Naserju. Hoši-minh izreka prepričanje, da bo Naser spričo skrajno nevarnega stanja v Vietnamu, za katero so odgovorne samo ZDA, še povečal svojo podporo in pomoč pravični borbi vietnamskega ljudstva in bo obsodil vse sramotne spletke a-meriške vlade v Vietnamu in In-dokitajski.
Hošiminh obtožuje ZDA, da so sabotirale ženevske sporazume in | da vodijo v zadnjih 11 letih im-
perialistično vojno v Vietnamu Dalje poudarja, da, če hoče Wa-shington res mir, mora priznati narodnoosvobodilno fronto kot e-dino predstavnico vietnamskega ljudstva, pogajati se z njo, brezpogojno ustaviti napad v vseh oblikah in takoj umakniti svoje čete. Ce je ameriška vlada za mirno rešitev, mora sprejeti štiri točke, ki jih predlaga hanojska vlada.
»Al Ahram* poroča, da bo 21. tm. prišel v Kairo ganski predsednik Nkrumah. Posvetoval se bo z egiptovskimi voditelji o Vietnamu, nakar bo obiskal še Hanoj Peking, Moskvo in Rangun.
V Novem Delhiju se je zvedelo, da indijska vlada ne bo podpirala
..........................11111111..........................................lllllllllllllllllllllllllll, lllll.ll..........................Hilli.......IIIIIIIIUlili, .............................................................................................
TEŽAVNO REŠEVANJE VLADNE KRIZE
Po dolgotrajnih posvetovanjih je stanje še vedno nerazčiščeno
Moro se je posvetoval s predstavniki laičnih strank levega centra • Možnost podaljšanja «posvetovalne dobe»
RIM, 14. — Položaj je zmeden in tudi danes ni mogoče dati jasnega odgovora na osnovno vprašanje, če bo uspelo Moru sestaviti novo vlado levega centra. Uradna poročila govore, da v nedeljo ni prišlo do pomembnejših razgovorov, istočasno pa ' se čujejo vesti o daljšem razgovoru med Morom in tajnikom PSI De Martinom, ki je baje bil v Neaplju.
Danes se je Moro sestal s predstavniki laičnih strank; najprej je sprejel tajnika PSI De Martina, s katerim se je zadr-> žal v razgovoru dobro uro. De Martino je kasneje povedal novinarjem, da je pri razgovoru sodeloval tudi Nenni, nato pa je na vprašanje novinarjev izjavil, da niso proučili novih e-lementov.
Novinarji so ga nato vprašali: »Je prišlo do nečesa novega v zvezi s predlogi Mora?*
Odg.: »Ponavljam vam, da smo govorili o celotnem vprašanju.*
Po razgovoru z Morom je tajnik FSDI Tanassi izjavil: »Polc žaj je še vedno težaven in upaj mo, da bomo lahko storili korak naprej.* Na vprašanje novinarjev če gre za konkretne stvari ali samo za želje, pa je Tanassi pojasnil: »To je želja.*
Tajnik PRI La Malfa pa je potrdil, da so razne možnosti za rešitev krize, če se »pogumno lotimo vprašanja, z vsem spoštovanjem do Scelbe*. Dokončna reši tev pa jutri ni možna, tudi zato ker v torek ne- bo prisoten v Rimu tajnik PSI De Martino.
Med pomembnejšimi razgovori je treba zabeležiti tudi jutranji sestanek med Tanassijem in De Martinom, o čemer pa nobeden izmed dveh tajnikov strank ni hotel dati podrobnejše izjave in je Tanassi samo pojasnil, da se je sestal tudi z Nennijem.
Razgovori so se zaključili zvečer ob 20.30, ko je Moro zapustil palačo Chigi in je na vprašanja novinarjev, če bo še danes prišlo do konkretnih rezultatov, negativno odgovoril. Nato pa Je dejal, da danes ne bo pršilo do nadalnjih razgovorov.
Moro mora danes dokončno odgovoriti predsedniku republike Sa-ragatu, če sprejme mandat za se-
stavo vlade, ali če ta mandat zavrne. Iz dosedanjih razgovorov izhaja, da bosta Moro in Saragat po vsej Verjetnosti »posvetovalno dobo« podaljšala, saj položaj v bistvu ni zabeležil nobene novosti in ni prišlo do notranjih razčiščenj, kot so jih zahtevali socialisti in demokristjani. Po drugi plati pa ostanejo v veljavi ugotovitve, da nobena stranka noče novih volitev in da je praktično možna samo vlada levega centra.
V tej zvezi je tudi zanimiva vest, da bo tajnik PSI De Martino, jutri odsoten iz Rima «zaradi že prej sprejetih neodložljivih obveznosti«, kar pa v sedanjem razdobju vladne krize pomeni, da gre za odložitev rešitve, ki očitno ni možna brez odgovornega predstavnika najpomembnejše stranke.
Glede konkretnih rešitev pa se čujejo najrazličnejše vesti, od možnosti dveh predstavnikov «ljudske-ga centrizma«, ki naj bi v vladi «zamenjali» Scelbo, do popolnega umika desnice KD, ki naj bi se u-maknila pred pritiskom levice v lastni stranki.
Scelba je odgovoril na nekatere ugotovitve revije ((Astrolabio«, ki jo urejuje Ferruccio Parri, in med drugim zagovarja, da ((diskriminirani poslanci KD« ne bi mogli glasovati zaupnice za vlado, kateri ne bi zaupali. Scelba skratka grozi ž «vladno stabilnostjo«, ki bo v nevarnosti, če ne bo v vladi zastopana tudi njegova struja.
Vsedržavne sindikalne organizacije živilske stroke so potrdile 24-urno stavko, ki bo v sredo, 16. februarja. Stavko so proglasile vse tri sindikalne organizacije, ker delodajalci zahtevajo «zamrznjenje plač« istočasno, ko je še prišlo do ostrega sindikalnega spora za obnovitev delovnih pogodb in za izboljšanje delovnih pogojev.
da morajo vsi vojaški voditelji, ki so bili določeni za tujino odpotovati. V soboto je po dolgem odlašanju odpotoval samo bivši minister za oborožene sile Francisco Caminero.
Tudi včeraj je prišlo v prestolnici do streljanja. Po ulicah krožijo oborožene patrulje. Od srede da. lje je .bilo 20 o«ib ubitih, okoli 80 pa ranjenih.
Mila obsodba Aliote
RIM, 14. — Razprava v zvezi s sleparijami v klinikah za tuberkulozne otroke se je danes zaključila z obsodbo treh obtožencev. Primarij klinike «ForIanini» prof. Nicola Aliota je bil obsojen na 4 leta in 9 mesecev zapora ter na milijon in 200.000 lir globe.
Soobtoženec dr. Salvatore Samma-rico je bil obsojen na 2 leti zapora in 400.000 lir globe, La Porta je bil obsojen na 1 leto in 10 mesecev zapora in 350.000 lir globe. Četrti obtoženec Catasta je bil popolnoma oproščen. Aliota je bil obsojen tudi začasno izgubo državljanskih pravic, skupno z ostalima dvema pa je bil obsojen tudi na povračilo škode, ki jo je utrpel INPS. Obtožnica jim je očitala, da so oškodovali INPS za milijardo in 150 milijonov lir s špekulacijami pri zdravljenju več sto tuberkuloznih otrok.
Eor
£ jf *
Med zasedanjem Indijske kongresne stranke so delegati iz države Keralc priredili demonstracije proti skrčenju obrokov riža. Zenska nosi napis: «Hočemo riž»
▼
Se vedno napeto v S. Domingu
SANTO DOMINGO, 14. — Stanje v Dominikanski republiki je še ved. no zelo napeto. Stavka, ki so jo razglasili sindikati, študentje in druge organizacije, se nadaljuje že peti dan. Stavko so razglasili iz protesta, ker niso še bili kaznovani krivci, ki so povzročili smrt več demonstrantov prejšnjo sredo in ker se vojaški voditelji ne pokorijo predsednikovemu ukazu od 6. januarja, s katerim so bili imenovani na razna diplomatska mesta v tujini. Računa se, da stavka nad 80.000 ljudi; v prestolnici in v naj-vožnejših mestih je paralizirala glavna trgovinska dejavnost.
V soboto je začasni predsednik Godoy prejel voditelje stavkovnega gibanja, toda pogovor je bil brez uspešen, zaradi česar se stavka nadaljuje. Voditelji stavkovnega giba. nja so sporočili, da se bo stavka nadaljevala, dokler ne bodo vsi vojaški voditelji izpolnili predsednikovega ukaza in odšli na svoja me. sta v tujino, in dokler ne bodo kaznovani tisti, ki so krivi za streljanje v sredo.
Predsednik Godoy pa je v soboto izjavil, da bodo vojaški voditelji, ki niso še odpotovali v tujino, ostali na svojih mestih. Bivši predsednik republike Bosch je izjavil,
Proces v Džakarti
DŽAKARTA, 14. — Davi se je začel v Džakarti proces proti komunističnemu sindikalnemu voditelju Njonu, ki je obtožen, da je sodeloval pri poskusu državnega udara lanskega oktobra. Njono je predsednik z,veze sindikatov «Sobsi» In je član CK Indonezijske komunistične stranke.
Na današnji razpravi je Njono preklical vse dosedanje izjave med preiskavo, ki so jo vodile vojaške oblasti Predsedniku, ki ga je obtožil, da je potemtakem tedaj krivo pričal, je Njono odgovoril: «Nisem govoril laži. Preklicujem pisane izjave in jih nameravam menjati v skladu z novim političnim okoljem. Ozračje med preiskavo je bilo za-megleno s protikomunističnim sovraštvom.« Zatem je Njono Izjavil, da je dobil od predsednika komunistične stranke Aidita nalogo, naj obvesti predsednika republike o obstoju «sveta generalov«, kl je pripravljal državni udar, in naj čaka na odločitev predsednika. Njono je nato dejal, da ni izpolnil Aiditovih navodil in da se je pridružil državnemu udaru. «Na ta način, je dodal, sem se uprl komunistični stranki, ne državi «
Njono je bil ujet 2. oktobra lani in je vojaškim oblastim izjavil, da je imel nalogo zasesti področje Džakarte s pomočjo 2000 oboroženih mladih komunistov.
posredovanja mednarodne nadzorstvene komisije za Vietnam, če ne bo šlo za soglasno pobudo držav, ki sestavljajo to komisijo. Kakor je znano, je posredovanje te komisije predlagal kanadski, ministrski predsednik Pearson. V komisiji so Kanada, Indija in Poljska. Zato se mora Kanada predvsem sporazumeti s Poljsko kot predstavnico Vzhoda.
švedski zunanji minister Torsten Nilsson je na tiskovni konferenci izjavil, da je švedska pripravljena ponuditi svoje dobre usluge, če prizadete strani v vietnamskem sporu želijo njeno posredovanje za začetek pogajanj. Minister je podvomil v učinkovitost pogajanj v okviru OZN, kjer niso zastopane vse prizadete države. Pri tem je poudaril nevarnost razširitev vojne v mednaroden spopad. Pripomnil je, da ne gre za postavljanje pogojev za morebitna pogajanja temveč za ustvaritev takega stanja, ki naj omogoči pogajanja. Po njegovem mnenju bi se to lahko doseglo s postopnim zmanjšanjem vojaške dejavnosti na obeh straneh.
Ameriški podpredsednik Hum-phrey nadaljuje svoje potovanje po azijskih državah. Včeraj je bil v Bangkoku, kjer je izročil tajland-skemu ministrskemu predsedniku Johnsonovo pismo, v katerem ta pravi, da ZDA ne bodo zapustile Južnega Vietnama. Danes je prišel v laoško prestolnico Vietčan, kjer se je sestal s predsednikom vlade Suvano Fumo. Zvečer se je vrnil v Bangkok.
Kambodška vlada pa Je danes sporočila, da bodo povečali število vojaštva zaradi skoraj vsakodnevnih napadov ameriških, južnoviet-namskih in tajlandskih čet na kam. bodško ozemlje.
V	Južnem Vietnamu so osvobodilne sile izvedle več napadov na vladne in ameriške čete. Davi so napadle vladno postojanko približno 80 km zahodno od Sajgona. Včeraj so osvobodilne sile napadle vladni konvoj v bližini Dananga in zadale hude izgube. Na področju oddaljenem 370 km sevemovzhod-no od Sajgona je avtobus poln kmetov naletel na mino, pri čemer je izgubilo življenje 27 oseb, drugih 20 kmetov je bilo ubitih, ko je eksplodirala mina. Pozneje je eksplodirala še tretja mina. Skupno je izgubilo življenje 54 ljudi. Te kmete so najeli Američani za pobiranje riža. Včeraj so sabotažne skupine osvobodilne vojske pognale v zrak dva vlaka 650 km od Sajgona.
Sevemovietnamska tiskovna agencije poroča, da so Američani zgubili v 12 mesecih od začetka lanskega februarja 20.000 mož in 1.500 letal.
V	zadnjih 24 urah so ameriški bombniki nadaljevali bombardiranje raznih krajev Severnega Vietnama.
timiiiimmiiiiiiiimiiiimiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii
NOVA RAZKRITJA
Rodezija
Gen. Delgada so ubili na Portugalskem
Sodelovanje francoskih, italijanskih in portugalskih fašistov
PARIZ, 14. — Voditelj portugalske opozicije prof, Emilio Gurrei-ro je na osnovi pisma vdove ubitega generala Delgada danes izjavil: »Imam nedvomljive dokaze, da so generala Humberta Delgada in njegovo brazilsko tajnico A-rajerir Campos ubili na portugalskem ozemlju dn ne v Španiji ter da so njuni trupli pozneje prepeljali čez špansko mejo.*
Zasedanje so priredili ob prvi obletnici tragične smrti Delgada. Prof. Gurreiro je nato ugotovil, da sta zaroto organizirala predstavnika OAS Jean Jasques Susi-ni in italijanski fašist dr. Ernesto Bisogno, ki sta se povezala s predstavnikoma portugalske politične policije prof. Mariom De Carval-ho in Cetrom Castrom Sousom. Ob zaključku zasedanja je generalna tajnica za človečanske pravice Colette Kabn povedala, da bodo ustanovili mednarodno komisijo, ki naj zagotovi, da se bo zaključila preiskava španskih oblasti.
V	zvezi z vsemi temi vestmi prihaja seveda tudi do demantijev in do nasprotujočih si vesti. V Italiji je Mario de Carvalho izjavil, da z ubojem nima nobene zveze.
Iz Rabata pa poročajo, da je ((Portugalska revolucionarna komisija« prevzela vodstvo ((Narodnoosvobodilne fronte«, ki ji je predsedoval general Delgado.
V	Rabatu so ustanovili «portugal.
sko revolucionarno komisijo«, ki je prevzela vodstvo portugalske nar rodnoosvobodilne fronte, kateri je predsedoval Delgado. Komisijo sestavljajo predstavniki fronte, ki živijo v Nemčiji, Alžiriji, Belgiji, Nizozemski, Italiji, Franciji in Maroku.
Začetek procesa proti atentatorjem na de Gaulla
PARIZ, 14. — Pred sodiščem za varnost države se je začela sodna razprava proti 15 obtožencem, ki so sodelovali pri atentatu proti de Gaullu 15. avgusta 1964, ko je general obiskal kraj Mont Faron blizu Toulona. Toda peklenski stroj, kl so ga postavili blizu spomenika, ki ga je de Gaulle odkril, ni eksplodiral. Pet obtožencev je odsotnih. Glavni obtoženec Gilles Buscia je obtožen tudi umora nekega majorja in organiziranja neuspelega atentata proti predsedniku vlade Pompidouju. Obtoženec je bil že obsojen na smrt v odsotnosti. Odvetniki, ki obtožene branijo, trdijo, da si je atentat izmislila policija.
LONDON, 14. — Zambijski predsednik Kaunda je danes izjavil, da so brez podlage govorice, da je poslal britanski vladi ultimat za rešitev rodezijskega spora. Kaunda pa je poudaril, da bi mogla biti britanska vlada prisiljena uporabiti vojaštvo proti Smithovemu režimu. Pripomnil je, da mu je težko razumeti stališče britanske vlade do rodezijskega upora, ki je drugačno, kakršnega je britanska vlada zavzela pri prejšnjih uporih.
Kaunda je dejal, da je sedaj važno zrušiti Smithov režim s sankcijami ali pa s pošiljatvijo vojakov. Pripomnil je, da ne bi ugovarjal morebitni vladi, ki bi jo vodili Iz Londona po padcu Smithovega režima, ter sklicanju ustavne konference, ki bi ji predsedoval predstavnik britanske vlade.
RIM, 14. — Tajnik KPI Longo je poslal Adi Marchesini Gobetti brzpjavko ob 40. obletnici smrti Pie-ra Gobettija.
Delo zvezne skupščine SFRJ
BEOGRAD, 14. — Za ta teden se predvideva zelo živahno delovanje 11 zborov, odborov in komisij zvezne skupščine. Pet odborov in ena komisija bodo razpravljali o aktualnih vprašanjih s področja socialne in zdravstvene politike; trije odbori bodo obravnavali najbolj pereča vprašanja posameznih gospodarskih panog, dva odbora pa bosta razpravljala o šolstvu in znanosti.
Pričakujejo, da bo najbolj zanimiva razprava o socialni m znanstveni politiki, ker gre za nekatere nove predloge za spremembo zakona o zdravstvenem zavarovanju. Gre za povečanje deleža zavarovanih nameščencev pri plačevanju zdravil, ukinitev osebnega dohodka za prve tri dni bolezni in uvajanje bolj strogih u-krepov glede zdravljenja v raznih' toplicah.
Odbori zveznega zbora za promet pa bodo nadaljevali razpravo o zakonskih predlogih glede plovbe in o položaju na trgu. Odbor gospodarskega zbora za trgovino, gostinstvo in turizem pa bo obravnaval rezultat pogodb za nakup sadja in zelenjave v letošnjem letu.
Pakistanski napori za novo glavno mesto
Ustanovitelj nagrade «Zlati Moretti« Lao Menazzi Moretti bere sporočilo o ustanovitvi nagrade
in imenovanju komisij
liiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OBTOŽEN IN OPROŠČEN
Tožilec je našel način, da se Leibbrand reši
Francoskemu kolaboracionistu smrtna kazen spremenjena v dosmrtno prisilno delo
publike: kazen se mu spremeni v dosmrtno prisilno delo. že leta 1945 je bil Vasseur prvič obsojen na smrt, toda v odsotnosti, ker je po osvoboditvi pobegnil v Nemčijo. Potem se je skrivaj vrnil v Francijo ter 17 let živel skrit pri materi v Lillu. Tu pa ga je policija odkrila leta 1962.
Danske štipendije
RIM, 14. — Zunanje ministrstvo sporoča, da je danska vlada ponudila študijske in znanstvene štipendije za akademsko leto 1966-67 za tiste, ki so pred diplomo, kakor tudi izpopolniti svoje študije na kakršni koli danski univerzi ali višjem inštitutu. Studijske štipendije v znesku 847,50 kron na mesec trajajo eno akademsko leto. Znanstvene štipendije v znesku 1200 kron mesečno pa lahko trajajo različno. Tisti, ki bi jih stvar zanimala, se lahko obrnejo za besedilo razpisa na zunanje ministrstvo (Ministero degli affari esteri — Direzione generale relazioni culturali — Ufficio V. Roma). Zadevne prošnje bo treba vložiti do 1. aprila 1966.
Hude
nesreče
RANGOON (Burma), 14. — Najmanj 30 oseb je izgubilo življenje, ko se je danes neki potniški vlak iztiril pri Shwenyaungu v pokrajini Shan.
LONDON, 14. — štirje otroci v starosti od 4 do 9 let so zgoreli v požaru, ki je uničil njih hišo v St. Helen v Lancashiru. Požar se je razplamtel proti sedmi uri, ko je bil oče že na delu. Mati se je rešila, toda zaradi šoka ni še sposobna kaj povedati o nesreči. Ootroci so bili dva bratca in dve sestrici.
CIUDAD MEXICO, 14. — Devet mladincev je izgubilo življenje, ko je na nekem železniškem prelazu t brzi vlak povozil njihov avtobus. Ta avtobus, ki se sicer uporablja za prevoz učencev, so si mladinci izposodili za izlet. Na vlaku ni bilo nobenih žrtev.
LIMA, 14. — Velik plaz je pokopal neko perujsko vas v Andah. Pri tem je izgubilo življenje najmanj devet oseb, hudo ranjenih pa jih je bilo 17.
CELOVEC, 14. — V Bistrici na Koroškem je 47-letna Apolonija Kraut s sekiro ubila 17-letno hčer Olgo, nato pa se je na podstrešju obesila. Grozno dejanje je izvršila v napadu blaznosti. Že prej je bila namreč dvakrat na psihiatričnem oddelku bolnišnice v Celovcu.
Vojak ameriškega letalstva na straži pri kosu bencinskega rezervoarja letala, ki je treščilo na tla. 'la kos so našli več kot tri kilometre daleč od obale pri Palomaresu
Ivana Caterina Fierro je zapustila bolnišnico
NEAPELJ, 14. — Danes so odpustili iz bolnice deklico Ivano Ca-terino Fierro, ki jo je na Silvestrovo noč njena nenadoma poblaznela mati vrgla z balkona svojega stanovanja. Deklica je imela tedaj šele osem dni in mati jo je vrgla s četrtega nadstropja. Padec se je nekoliko ublažil, ker je deklica padla na kup zemlje. Sedaj je že spet popolnoma dobra. Izročili so jo nekim sorodnikom matere, pri katerih je že njen bratec. Mati je v sodni norišnici. Prijavljena je bila sodišču zaradi poskusa umora.
Vlaki v Angliji se lahko izgubijo
LONDON, 14. — Dva tovorna vlaka in še pol tretjega se je na nepojasnjen način «izgubilo» neznano kje v jugozahodnem delu Anglije. Vlaki so odpeljali iz Trura in prispeti bi morali v Grimsby že pred štirimi dnevi. Toda dva vlaka sploh nista prispela na cilj, tretjega pa je prišla samo polovica. Predstavnik papirnice, kateri je bil namenjen tovor teh vlakov, je izjavil, da niti oni in niti britanske železnice ne vedo, kaj se je z vlaki zgodilo. Predstavnik železnice je dejal: «Ne-mogoče je povedati, kako so se ti vlaki izgubili.))
«Islamabad bo živčni center našega naroda in simbol našega prizadevanja, ustvariti sodobno družbo,* so mi večkrat dejali v Pakistanu. Na zemljevidu boste sicer našli nedaleč od tod še en Islamabad — mesto, ki leži na «vročem» terenu v državi Džamu in Kašmi-ru — vendar je pakistanski Islamabad povsem nekaj drugega. To je hkrati stvaritev narodnega ponosa in razumnega realizma.
Ime mesta je dovolj zgovorno — »mesto islama*. Na drugi strani pa je tu pred dnevi pričel delati prvi jedrski reaktor in čeprav je mesto še napol prazno in na vsakem koraku naletite na nedokončane poslovne in stanovanjske zgradbe, ima že sedaj 50.000 prebivalcev in v sivorjavo zemljo so pričele poganjati korenine samonikle skupnosti.
V tem stoletju so zgradili več novih glavnin mest: New Delhi, Canberro, Brasillo; medtem ko sta se prvi dve že ustalili in uveljavili, pa je Brasilia, ta otok vizlonarne sodobne arhitekture Oscarja Nie-meyerja, še vedno velikanski betonski vprašaj sredi tisočletne zelene džungle. Zakaj pa so Pakistanci preselili svoje glavno mesto 1150 kilometrov severno od 2,5 milijonskega velikana Karačija? To vprašanje sem postavljal vedno znova, toda zdi se mi, da sem dobil vsakokrat drugačen odgovor.
Povedali so mi da Karači predvsem nima ustrezne lege za glavno mesto. Prevelik je in poleti prevroč. 15. avgusta 1847, ko je na podkontinentu divjala krvava vojna, sredi porodnih krčev in bolečin, ki jih še vedno niso pozabili, je moral Mohammed Ali Jinnah s svojo osrednjo pakistansko vlado najti primeren kraj, kjer bi bilo mogoče hitro in učinkovito delati. Karači, Jinnahov rojstni kraj, je bil takrat najprimernejši. Toda Jinnah sam je menil, da Karači ne more biti dokončna rešitev. Povedali so mi, da je hotel ustvariti novo glavno mesto, prestolnico, ki bi bila simbol, svetilnik družbe in resnično središče. Toda leta 1948 je Jinnah umrl in z njim je zaspala misel o novi prestolnici kakor tudi mnogo druga vprašanja. Sele ko je prišel na oblast Ajub Khan, so to zamisel znova oživili.
Hiii mi iiiii Hlinili iiiiii iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiia
Pisatelj Elio Vittorini je umrl
MILAN, 14. — Danes je bil pokopan pisatelj Elio Vittorini, ki je umrl v soboto zvečer v Milanu. Pokojni je želel, da bi bil njegov civilni pogreb kar najbolj preprost. Seveda so prišli na njegov pogreb prijatelji, literati, umetniki, politiki. Navzoči so bili tudi založniki Einaudi, Feltrinelli in Bompia-ni, potem prof. Carlo Bo, En-rico Emanueli, Renato Guttu-so, Guido Piovene, Alfonso Gat-to, sen. Pietro Secchia, Euge-nio Montale, posl. Davide Lajalo. Pokopali so ga na milanskem Monumentalnem pokopališču.
Elio Vittorini se je rodil v Siracusi na Siciliji l. 1908. Nekaj časa je študiral tehniko, pozneje pa se je stalno naselil v Milanu. Med zadnjo vojno je aktivno sodeloval v odporniškem gibanju. Po vojni je urejal revijo «11 Politecnicon ter sodeloval pri «Mondo» in «U-nitau. Številna so njegova dela, med katerimi so najbolj znana «Viaggio in Sardegna» (1936), «Nei Morlacchi» (1936), til garofano rosso»	(1933-34,
zbrano in izdano 1918), vCon-versazioni in Sicllian (1939). Precej je tudi prevajal, npr. Garcio Lorco, Caldella, Faulknerja. Po vojni je izdal roman «Vomini e no» (1945, izšel tudi v slovenščini uLjudje in neljudje«), potem «Donne di Mes-sina» (1947), uSardegna come un'infanzia» (1953). L. 1957 je z «La Garibaldina» prejel nagrado Salento.
Ajub se je lotil te naloge na svoj običajni previdni, neprenagljeni in precej tehnokratski način, za katerega je značilno hladno ocenjevanje vseh vidikov. Imenoval je strokovno komisijo, v kateri so bili arhitekti, visoki uradniki in drugi strokovnjaki. Ko so iskali primeren kraj, so proučevali zemljepisni položaj, prometne zveze, podnebje, strateški položaj in rodovitnost okolice. Predlagali so več krajev; eden izmed najresnejših kandidatov je bil Lahore, ki je poleg Karačija naj večje pakistansko mestno središče. Toda Lahore zaradi vojaških pomislekov ni prišel v poštev — mesto leži namreč zelo blizu indijske meje. Naposled so izbrali kraj, ki je okrog 18 km daleč od razmeroma majhnega Ra-valpindija.
Bržkone so temu, da so preselili glavno mesto na sever, botrovali tudi nekateri socialni vzroki. V Karačiju sem bogatemu industrialcu in veleposestniku citiral stavek iz knjige, ki sem Jo bil bral nekaj dni prej — namreč da je «Ajubov režim hotel ločiti glavno mesto od korumpiranega poslovnega ozračja v Karačiju*; ob tem sem se spomnil, da so bile v letih 1958—60 velike čistke v korumpi-ranem poslovno političnem aparatu in vprašal sem mogotca, kaj misli o tem. Takoj mi je pojasnil, da se korupciji, podkupovanju ipd. najbrž pripisuje prevelik pomen; bilo je nekaj osamljenih primerov, vendar nikakor ne bi mogli trditi, da to prevladuje. «Ali mislite, da bodo poslovni ljudje v Karačiju prizadeti, ker so se vezi z upravnim središčem razrahljale?* Ob tem naivnem vprašanju se je gostitelj od srca nasmejal. ((Nikakor ne,» je odvrnil. »Upravo smo poslali na sever predvsem zato, ker je tam ugodnejše podnebje, naj delajo trše kot so delali tu — navsezadnje zato plačujemo davke.* Kasneje pa mi je v pogovoru pojasnil — njegove besede citiram po spominu, saj je od takrat minilo že nekaj dni — torej pojasnil mi je prav previdno, da si poslovni ljudje v Karačiju zaradi tega prav nič ne belijo glave. Tam, kjer je potrebno, že imamo svoje »tipalke*, je dejal.
Proti Islamabadu se peljete po sodobni dvostezni avtomobilski cesti mimo zamazanih predmestnih delavnic v Ravalpindiju; peljete se v velikem avtomobilu in opazujete vsakdanje življenje, v katerem odseva 70-dolarski povprečni letni dohodek na prebivalca; ob cesti leži zanemarjeno muslimansko pokopališče, preraslo z visoko travo in označeno z zelenimi zastavicami s polmesecem in zvezdo — še vedno je ramazan.
čeprav je delavnik, mnogi ljudje posedajo ali postopajo in se pomenkujejo o dnevnih novicah v urdščlni ali pandžabščini — tu v glavnem govore ti narečji, vendar v državi nasploh prevladuje urd-ščina.
In potem stopite na skrbno urejeno razgledno točko, kjer je leta 1960 zasedala vlada pod predsedstvom Ajuba Kana; na tej seji so sprejeli idejni načrt Islamabada. Z razgledne točke se vam odpre pogled na enega najlepših krajev na svetu; tega vtisa vam ne more skvariti niti ožgana trava pod nogami — zimsko deževje letos noče in noče priti. Daleč na severu se lesketa umetno jezero Raval, za njim se dviga hribovje Margala, pod seboj pa vidite kot na dlani planoto Potvar, na kateri leži Islamabad. Sedaj človek laže razume, zakaj so zgradili mesto ravno na tem kraju.
Kmalu zatem drsite v avtomobilu po gladkih islamabadskih ulicah; v mestu se Je naselilo že veliko ljudi, ki so se že privadili na svoje nove, sodobne domove. Na rahlo dvignjeni planoti gradijo nova poslopja; mnoga so že končana, nekatera pa so komaj začeli graditi. Urbanistični načrt je funkcionalen in predvideva veliko svežega zraka in parkov — toda tam, kjer bodo nekoč parki, je sedaj gola zemlja. Po okolici se razlega hrumenje velikih gradbenih strojev, nekaj korakov dalje možje nalagajo zemljo v improvizirane vreče, ki vise s hrbtov malih pakistanskih osličkov. Tak «prevoz» gradbenega materiala Je najcenej-šl in uporabljajo ga vsa gradbena podjetja, ki sklepajo pogodbe z vladno upravo za kapitalni razvoj. Takoj vam pojasnijo, kako Je s to stvarjo, in človek Jim kar ne more ugovarjati. «Varčujemo z deviznimi sredstvi,* pravijo, «zato uporabljamo čimmanj strojev in kjer se le da domačo delovno silo ln material...* Za gradnjo glavnega mesta Pakistan ni dobil praktično nič tuje pomoči. Toda na gradbiščih boste pogosto videli «delovno silo* polegatl po kupih zemlje — prav tako pogosto pa boste vlde 11 druge, ki pridno strežejo strojem. če je Islambad sedaj svetilnik novega Pakistana, potem so v tem svetilniku zbrana vsa nasprotja dežele, ki Jo zavirajo tradicije in žene želja po napredku.
Povabili so me, naj si ogledam osnovno šolo v enem Izmed revnejših stanovanjskih naselij, v kakrš-
ne je mesto razdeljeno. Sola je po naših mesilih zelo skromno opremljena. po pakistanskih merilih pa skoraj razkošno. Ravnateljica — imela je kakih 35 let — me je peljala v več razredov, kjer so poučevale zelo mlade učiteljice. Vprašal sem ravnateljico, ali ne bo otrok in učiteljic preveč motilo, če bom napravil v razredu nekaj posnetkov. »Nikakor ne,» je odvrnila in ročno sem izvlekel fotografski aparat ter ga obrnil proti razredu. Nenadoma pa je nekaj sedem ali osemletnih otrok planilo v jok. Opravičil sem se in odšel iz razreda. Ravnateljica mi je pokazala nekaj zelo lepih lutk in zvezek, popisan v urdščini. «To Je zbirka pesmi, ki so jih napisali otroci,* je povedala. «V kratkem bodo zbirko natisnili.*
Otroci morajo v šoli trdo delati, šest ur na dan, šest dni na teden. To je cena, ki jo Je treba plačati, zato da se v prihodnje ne bo več osem desetin Pakistancev podpisovalo s prstom.
Ko smo se vračali v Ravalpindi, sem v daljavi videl več revnih vasic. Vprašal sem, koliko bo stal Islamabad; nihče mi ni znal natanko odgovoriti. In kaj po pomenil za Pakistan in Pakistance? To so očitno zapletena in kompleksna vprašanja. Vrednosti nacionalnega žarišča ni mogoče meriti z rupijami ali dolarji; približno 1/40 sredstev za javna dela tretjega petletnega načrta od leta 1965 do 1970 — je namenjena za gradnjo glavnih mest — Islamabada in Dacce — v Dacci bodo zgradili upravna poslopja za provincijsko vlado Vzhodnega Pakistana. V tej vsoti so zajeta tudi sredstva za stanovanja državnih uslužbencev. A kljub temu — 865 milijonov rupij ^ali 187 milijonov dolarjev je veliko denarja. So ga mar koristno naložili?
Na to vprašanje ne bi znal odgovoriti. To je pakistanski denar, sad njihovega dela in naporov. In kot sem že dejal, vrednosti nacionalnega žarišča ni mogoče meriti v rupijah in dolarjih.
No, ko smo že pri simbolih — najmočnejšega vtisa name v Islamabadu ni napravil ogromni hotel Pakistan House niti velikanska upravna poslopja, marveč devetletni šolarček.
Stal je pred zemljevidom Pakistana, ki Je visel na šolski tabli, in sl krčevito prizadeval, da bi našel Peša var — Ravalpindi in Lahore pa sta mu bila že domača.
D. D.
MADRID, 14. — Ameriška izvld-niška letala so zagledala razbitine letala «Globemaster C-124», ki Je izginilo v soboto ponoči. Ostanki letala so na pobočju gore Mulhacen (3478 m) južnovzhodno od Granade. Letalo je peljalo razne potrebščine, ki bi Jih potrebovali pri iska-
MOSKVA, 14. — Hud snežni me-tež Je v kratkem času nasul na moskovske ceste 70 cm snega, tako da še prebivalci Moskve sami pravijo, da kaj takega še niso doživeli. Na delu pri čiščenju snega je 2000 posebnih snežnih plugov, toda trajalo bo deset dni, da bo položaj spet normalen.
BEOGRAD, 14. — Med Donavo in Tiso so na Madžarskem že znatne površine poplavljene, ker so reke prestopile bregove. Kritičen je zlasti položaj mesta Debrecena. Delo za ustavljanje vode je zelo težko, ker Donava še narašča. Več kot
10.000	oseb, civilnih in vojaških, je neprestano na delu.
Zaradi odjuge so v Jugoslaviji narasle vse večje reke. Nevarnost pred poplavami postaja resna zlasti v Vojvodini. V Bački Palanki Je 80 hiš izoliranih zaradi podtalne vode, v Stanlšič pa je pridrla voda iz Donave. Ker je Begej, pritok Donave, prestopil bregove, je v Zre-njaninu 50 hiš poplavljenih. Pri Pi-
BONN, 14. — Republiški tožilec Fritz Schneider je danes obtožil Kurta Leibbranda na procesu v Stuttgartu krivde za smrt 22 italijanskih vojakov avgusta 1944 pri Avignonu. Vendar ga ni obtožil navadnega umora, temveč umora v posebnih olajševalnih okoliščinah, in sicer to v 22 primerih ter za poskus umora v vsaj petih primerih. Za take vrste umor po petnajstih letih po dejanju odgovornost zapade. Republiški prokurator je torej izjavil, da ne more zahtevati nobene kazni.
Nemško kazensko pravo dela razliko med «Mord» in »Totschlag*; «Mord» je hujši primer in ne zastara, medtem ko odgovornost za ((Totschlag* po 15 letih preneha. V primeru Leibbranda se je tožilec odločil za »Totschlag* in tako našel način kako naj se Leibbrand oprosti.
PARIZ, 14. — Jacques Vasseur je bil novembra meseca pred sodiščem za varnost države obsojen na smrt. Vasseur je bil namreč med okupacijo Francije tolmač pri ge. stapu in bil je kriv za mučenje številnih pripadnikov francoskega odporništva. Danes pa je bil deležen pomilostitve po predsedniku re-
nju jedrskega orožja na področju Palomares. Letalo Je odletelo z oporišča Moron blizu Sevilje in namenjeno je bilo v neko drugo ameriško oporišče blizu Cartagene. Na letalu Je bilo osem mož posadke in Je skoraj gotovo, da so vsi mrtvi.
Med tem tudi v morju še naprej
rotu Je prestopila bregove Nišava ter poplavila kakih sto hiš. Tudi v srednji Srbiji je položaj takšen, da povzroča skrbi zaradi naraščanja Morave.
V Kosmetu Je na tisoče hektarov obdelane zemlje pod vodo.
Srnjačku prija kravje mleko
Milan Kupreš, kmet iz Male Dapčevice v občini Grubišno Polje, je nekega dne našel v gozdu zapuščenega mladega smjačka. Odnesel ga je domov, kjer je odraščal skupaj z drugimi živalmi v hlevu. Posebno mu Je prijalo kravje mleko. Zanimivo ga je bilo opazovati, kako se je na travniku pasel skupaj s svojimi hlevskimi prijatelji. Celo avtomobila se je privadil, bliskovito pa se umakne, če se mu približa nepoznan človek.
iščejo atomsko orožje, ki Je padlo z letala «B-52», ko je v zraku trčilo z letalom-cisterno, ki mu je dobavljala gorivo. Stroški tega iskanja znašajo že dosedaj 17 milijard, če bi jih porabili za lačne v Indiji, bi se le nekaj poznalo...
V Avstraliji dolar
SIDNEY, 14. - V Avstraliji so uvedli nov denarni sistem. Namesto šterlinga, razdeljenega na šilinge in pence, je Avstralija uvedla dolar, razdeljen na stotinke.
IIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMMIMIIMIIIinilHIMIIIIIIIIIIIIlIHiili 11111111111111111*1111111 lllllllllllllllllllllliiiilMIMIIIIIII
V Moskvi dosti snega v Vojvodini poplave
Novinarji iz številnih evropskih držav so zbrani na Bledu. V teh dneh imajo pri Kranjski gori svoja mednarodna tekmovanja. Slika posneta pred hotelom Toplice na Bledu, ko se novinarji spravljajo v avtobus
^ qln!tku ^ blihrt'i.'tlvr* 'A/vx
Ustanovljena in razpisana nagrada «Zlati Moretti»
Kot je bilo že prej javljeno, je I bila v soboto v novinarskem krožku uradno razpisana «nagrada za | kulturo Zlati Moretti«. Pri tej priložnosti je spregovoril sam u-stanovitelj nagrade Lao Menazzi Moretti, ki je v svojih besedah omenil, da je pravzaprav naša dežela rodila marsikaterega velikega in zaslužnega človeka, da pa ni bilo zanj nikoli v tej deželi posebnega priznanja. Tudi država se za to ni zanimala. Ko je torej Moretti v krogu svojih prijateljev s področja kulture omenil, da ima v mislih možnost, da bi se ustanovila kaka nagrada za kulturo, je njegova pobuda takoj naletela na odobravanje. Nagradi je bilo treba dati tudi določeno obliko in izbrati člane žirij. In čeprav vladajo pogosto razprtije med ljudmi s Tržaškega m Goriškega ter iz Furlanije, so se za to priložnost večkrat za isto mizo prostovoljno zbrali umetniki in literati iz vseh centrov dežele. Moretti se je zahvalil članom posvetovalne komisije, ki so pripravili statut za nagrado in so nekateri še naprej člani stalne študijske komisije.
Za l. 1966 so v predsedstvu nagrade:	predsednik-ustanovitelj
comm. Lao Menazzi Moretti; podpredsednika dr. Riccardo Cristini in Luigi Menazzi Moretti; tajnik Arturo Manzano; odgovoren za tisk Cesare Russo. študijsko komisijo pa sestavljajo: prof. Elio Bartolini, pisatelj; prof. Dino Ba-saldella, kipar; ing. Guido Can-dussi, ravnatelj RAI-TV; prof. Do-menico Cadoresi, pisatelj; dr. Luigi Ciceri, tajnik Furlanskega filološkega društva; Honorč Oliviero Bianchi, pisatelj; Arturo Manzano, kritik; prof. Marcello Masche-rini, kipar; Vittorino Meloni, časnikar; Luciano Paolini, časnikar; Fulvio Tomizza, pisatelj; Fabio Vi-dali, glasbenik; prof. Giuseppe Zigaina, slikar.
Nagrada v znesku 3 milijonov je razdeljena na tri odseke. Milijon lir je določen za literarno nagrado za pesniška, pripovedna ali dramska dela, ki so izšla v Italiji od 1. maja 1965 do 30. aprila 1966. Nagrado bo dodelila žirija, v kateri so: Carlo Bd, Eu-genio Montale, Guido Piovene, Elio Bartolini, Oliviero Honore Bianchi. (Pri literarni nagradi ni ni-kake omejitve samo na literate iz naše dežele).
Nadaljnji dve nagradi po milijon lir bodo vsako leto dodelili brez konkuriranja in po rotaciji dvema osebama s področja kul-
ture. rojenima ali bivajočimiI? deželi Furlanija - Julijska kraji» ali ki sta svoje delo posvetili Ifl deželi. Nagrade se bodo podel? vale po vrsti za likovno umrl’ nost in esejistiko; za glasbo, •* hitekturo in urbanistiko; za 0" dališče in literaturo. Letos sta » vrsti likovna umetnost ter esep stika. Žirijo za likovno umetno* sestavljajo: Umbro Apollonio, (V lo Ludovico Raggianti in Giuset pe Zigaina: žirijo za esejistiko Rodolfo Pallucshini, Diego Valm in Fabio Todeschini.
Imena nagrajencev bodo obfi vili 1. junija na gradu v Vidrt^ slovesnost podelitve nagrad pa istega dne v ((Moretti Sons Soul? v Gradežu.
Sinjavski in Daniel obsojen* na 7 in 5 let zapora MOSKVA, 14. — V procesu V* ti sovjetskima pisateljema Si«!0®’ skemu in Danielu je bila dan1 izrečena sodba; kriva protisovj' ske agitacije in propagande ** bila obsojena; prvi na 7 let 21 pora v kaki delavski koloniji. dr“‘ gi na 5 let zapora. Tožilec je oba zahteval poleg teh let zapo? še več let prisilnega bivanja dol1 od Moskve. Sodišče te zahteve “ sprejelo.
Proces je trajal štiri dni. Sodb1 je bila izrečena danes popold? po treh urah in pol posvetovanj Sinjavski in Daniel sta dejani priznala, oporekala pa sta, da " njuni spisi imeli politične ne in zagovarjala sta svojo V* vico do kritike.
LONDON, 14. — Na Zahodu ? razumljivo, razsodba naletela ** neugoden odmev. V Veliki Brv* niji je izrazil veliko zaskrbljeu°s zaradi te obsodbe tudi tajnik 60 tanske KP John Gollan, ki ja sl' cer priznal, da je bilo ukrepaš1 proti njima upravičeno.
Giancarlo Vigorelli, generala tajnik evropske skupnosti Ijev, govori v svoji izjavi o obsodbi«, zlasti pa se huduje, ni bilo na procesu nobenega hodnega opazovalca ali vsaj PteS stavnika zahodnega tiska.
Razstava nemške sociološke knjige V Nemškem kulturnem inštitnj* (Ul. Coroneo 15) je odprta razS\!s va memške sociološke knjige»■ razstavi, ki bo trajala do 35-m., je 500 knjig in revij. stvu je na razpolago tudi P°5{ ben katalog. Razstava je dan — razen sobot in nedelf odprta od 17. do 20. ure.
• •••••••••••••••••• =»<£
PBI PRIMORSKI DNEVNIK
15. FEBItUAKJA 1966
NAGRADNO TEKMOVANJE POVtž, z, uDDAJO »STUDIO UNO. OD 12 FEBRUARJA 1966
Ime in priimek ...........C......................
Naslov........................
Odreži in nalepi na postno dopisnico ter naslovi na RA1, casell® postale 40(1, Torino.
• •••••••••••••••••S ^
kuautOLNl Ll&iC,rv
Med vsako oddajo «STUDIO UNO« bo nagradna igra, ki 0 obstajala iz 6 ugank In enega izžrebanta, na koncu katerega 0 izpolnjen tekmovalni listek, sestavljen iz sedmih predalčkov, g katerih bo zabeležen po en znan. in sicer ali 1 ali 2 ali X to igro je povezano tekmovanje med televizijskimi gledalci. bodo morali, če ondi« hoteli on gn s,hii<|,'v>iu »m .sist oddajo ta ali enak stavni listek, izrezan iz kakega dnevnika. * ga izpolniti z znaki 1, 2 ali X. Vsak televizijski gledalec S°J0 odposlati neomejeno število listkov Udeleženci tekmovanja prejeli po eno točko za vsak znak. k) ga bodo zadeli in Pv\, vilno zabeležili v ustrezni predalček tekmovalnega listka ” vrstnem redu, določenem med igro
Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali sedem točk, Pt vsak teden izžreban avtomobil (alta romeo giulia TI, ali 1500 berllna, ali lancla tulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo 0 stajale vsaka v bonih po 150.000 lir za nakup kniiR ter v m1’1 skuterju (lambreta J 50 ali vespa 50)	M
Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali Sest točk. Pjj Izžrebana zaloga prehrambnega blaga v trgovski vrednosti P«, lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, jajca, oljčno olje nac> nalne proizvodnje) Ta zaloga bo tolikšna, da bo zmagoval* zadoščala za leto dni	,n)
Izrezani ln na državno poštno dopisnico prilepljeni teKmov81^ listki morajo dospeti na naslov RAI — Casella Postale 400 Torino, najkasneje do 12. ure dneva oddaje, na katero nanašalo.
Odpošiljatev dopisnice že hkrati tudi pomeni popolno P°® < vanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre, objavljenega dlocorriei
7 številki Radlocorriere.
Z LETOŠNJE^ OSREDNJE PREŠERNOVE^ PROSLAVE V KULTURNEM DOMU
«Dajmo našemu človeku knjigo in prosveto, da spozna lepoto in veljavo svojega jezika, da bo lahko branil svojo besedo in pravico»
Moški zbor s Proseka in Kontovela
Kakor vsako leto, je Slovenska Posvetna zveza tudi letos organi-osrednjo Prešernovo prosla-°' Ki je bila v nedeljo popoldne Kulturnem domu. Občinstvo, ki j® napolnilo parter in galerijo, si 1 moglo v veži na velikem panoju gledati slovenski tisk v zamej-/Vu v letu 1965 in razstavo slik Rejskih slovenskih slikarjev v JJ^ju, torej dve razstavi, ki do-"Jnjujeta osrednji program sionskega kulturnega praznika, o ^mer pa bomo poročali pozneje. Program Prešernove proslave se
Slo-
začel z govorom predsednika , 'venske prosvetne zveze dr. Ro-“^ta Hlavatyja, ki je rekel:
"sako leto na pragu pomladi ča-! slovenski narod svojega naj-sina, svojega velikega pe-JJ™® Franceta Prešerna. V njem ®mo Slovenci velikega spočet-
»ifca
slovenske misli in genija, ki
. s svojimi pesnitvami postavil vsega našega poznejšega ^niškega zaklada in naše knji-ee°wosži.
, ^ndi Slovenska prosvetna zveza, n naša osrednja prosvetna in
^Isednik Slovenske prosvetne zveze dr. Robert Hlavaty
ustanova v zamejstvu, se le	leto za letom spominu
J2® našega velikega genija in Slo-^c® s kulturnimi prireditvami c °. da krepi v nas samih vero narod in vero v omiko in v „ 1torno zmogljivost naše sloven-® skupnosti v zamejstvu.
Pr j se zavedamo velikih zaslug ,e‘Srna za prebujenje slovenstva, r0 jezik in za slovensko kultu-jj katero pomeni njegovo delo JJkJKid, kateri je sledila uvelja-slovenskega naroda in raz-jjj vseh vej umetnosti in vede, jw,e v sto in več letih za njim tisl®<iža slovenski narod na tako ®*o stopnjo kulture in omike. j^vedamo se tudi, da moramo harilasti mi zamejski sinovi tega črpati iz tega bogatega za-ttna življenjske sokove za boga-naše ustvarjalnosti in naše n^nosti na prosvetnem in kultur-% ^zPrišču in tudi močno vo-l0. ohranimo sebe in svoje po-
prai’ ta,co' kot i° ?e iz tega
kmiada črpal naš narod, ki je pre-sjeri v težkih narodnostnih in borbah ohranil sebe po-'n dosegel raven evropskih ^°nih in kulturnih narodov. WaSe življenje v zamejstvu ni °- Kamorkoli se ozremo, na ^ v°. na kulturo in prosveto, 90sPodarstvo, na politične in b0jai)ne razmere se naše ljudstvo Za Pravico, za enakoprav-nejj in ža omikanemu in kultur-llVj U narodu dostojno in pravično >e0lenie- Našc prizadevanje za do-tigj teh ciljev ni odločilno le za Iq ’ hiarveč tudi za naše otroke, haše potomce. Ta boj je torej
a»ičen
in mi ga bojujemo z
orožjem naše kulturne in državljanske dozorelosti.
Toda ta pravični boj terja od naše slovenske skupnosti jasne poglede na naš položaj, terja kar moči visoko prosvetno in kulturno raven naše narodne manjšine in terja tudi tvorno dejavnost od poklicanih članov naše skupnosti, kajti zavedati se moramo, da je prav visoka kulturna raven in omikanost naših ljudi najmočnejše in najbolj uspešno orožje v boju za obstoj malega naroda v tej neenaki borbi.
in tudi ob tem razmišljanju si velja vtisniti v srce besede pesnika Otona Župančiča, ki je rekel: ((Prešeren je z nami tudi v teh časih.n Da, tudi v teh časih, kot je bil z našimi predniki v najtežjih časih naše preteklosti.
V zavesti tega dejstva smo ponosni na našega velikega pesnika in genija. Ponosni smo na vse in hvaležni vsem tistim, ki so v preteklosti in še zlasti v narodnoosvobodilni vojni kljubovali in se uprli vsem, ki so hoteli naš pogin. Ta zavest nas mora krepiti v veri v življenjske sile lastnega naroda in mora po Prešernovem nauku v Zdravici buditi v nas up, da bo človeštvo po vseh grozotah in krivicah v preteklosti našlo vendar enkrat pot k spravi, ki ga bo popeljala v lepše in srečnejše zarje.
Spričo posebnega in nelahkega položaja, v katerem živi naša manjšina v velikem morju drugega narodačutim, v besedah Prešernove Zdravice še en nauk za nas same in to je opomin k strpnosti. Ce zna biti raznolikost v gledanju na svetovne nazore pobuda za tekmovanje, ki naj bo pošteno, mora po mojem prepričanju, biti zavest, da smo sinovi ene matere, tista blagodejna sila, ki nas mora združevati v skupnosti naporov, da nenehno dvigamo prosvetno in kulturno raven našega človeka, kajti le prosvetljen narod, ki dodobra pozna sebe in svojo preteklost in ki ni neveden glede današnjega dogajanja po svetu, lahko kljubuje tujim vplivom. Le takšen narod bo trden v svoji nacionalni zavesti in ta zavest in to spoznanje bo porok njegove srečne in boljše bodočnosti.
Dajmo torej našemu človeku knjigo, se pravi, prosveto, izobrazbo, znanje, poleg kruha, ki si ga zasluži z delom, ne le zato, da spozna lepoto in veljavo svojega jezika, svoje pesmi iz svojega umetniškega in znanstvenega zaklada, marveč tudi zato, da bo lahko branil svojo besedo in njene pravice. Dajmo našemu človeku Prešernovo misel, ki se je spočela v dobi, ko je bila usoda slovenskega naroda v marsičem podobna usodi in razmeram, v katerih živi danes naša skupnost v zamejstvu.
Tudi ta današnja Prešernova proslava, ki jo prireja Slovenska prosvetna zveza, naj izpričuje delni pregled naše kulturne, prosvetne in umetniške tvornosti in naj nam pove, da smo lahko ponosni na ustvarjalne sposobnosti in kakovosti naše slovenske skupnosti, da smo ponosni na našo besedo in na narodno zavest slehernega našega človeka.
Slovenska prosvetna zveza sodi, da je ob tej proslavi njena dolžnost izreči javno priznanje vsem našim umetnikom, našim pisateljem in pesnikom, glasbenikom in slikarjem, vsem našim prosvetnim delavcem in našim pevcem, ki v številnih prosvetnih društvih in pevskih zborih čuvajo in krepijo našo nacionalno bitnost, in končno vsem, ki kakorkoli podpirajo naše prosvetno delo.
Kakor je napovedal dr. Robert Hlavaty, so si organizatorji Pre-

mf vf t g

šernove proslave letošnjo prireditev zamislili v smislu izpriča-nja slovenske prosvetne in umetniške tvornosti v zamejstvu. Zato je bil spored povsem drugačen kot druga leta in so se na odru, poleg dveh pevskih nastopov, vrstile recitacije in prikazi del domačih literatov in skladateljev. Tako je prišla kot prva na vrsto uprizoritev novele Alojza Rebule »Procenti noči«, ki jo je dramatiziral in za oder pripravil mlad slovenski tržaški literat Igor Tuta, izvedli pa člani na-brežinskega prosvetnega društva «Igor Gruden«. Igor Tuta, ki je dramatizirano novelo tudi režiral, je igral glavno vlogo — slepca Arturja Krenerja, njegovo ženo je upodobila Marinka Terčon, poštarja pa Bogomil Rudež.
Slovenski pesnik Miroslav Košuta, ki je doma iz Križa, živi pa v Ljubljani, je bil na nedeljski proslavi zastopan s pesmijo ((Hvalnica mizarjevega sina«, ki jo je lepo podal Sergij Premru.
V tem programu nikakor ni mogel izostati tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor, Iz številnih njegovih del so organizatorji proslave izbrali odlomek iz njegove novele «Na školjih«, ki jo je prebrala Nora Jankovič. Za Noro Jankovičevo je prišla na oder Marija Mijot, svetoivanska pesnica, ki v prijetnem domačem narečju obuja domače slovenske navade in običaje iz preteklih časov in ki je za to priložnost napisala in sama recitirala pesem o Prešernu.
Kot peta točka je sledil nastop mešanega pevskega zbora Jaco-bus Gallus, ki je pod vodstvom Ubalda Vrabca zapel tri pesmi, in sicer vse tri skladbe samega Ubalda Vrabca. Najprej je zapel «Zapščeno» po besedilu Marije Mijotove, nato Gradnikov ((Prihod« in Kosovelov «Veter». «J.i-cobus Gallus« je, kot vedno, vse tri pesmi izvedel dovršeno.
Drugi del programa se je začel s predstavitvijo tržaškega slovenskega dramatika Josipa Tavčarja. Miranda Zaharija, članica Slovenskega gledališča, je prebrala Tavčarjev monolog «Nočem biti mačka«. Mlada umetnica je ta krajši Tavčarjev tekst tako lepo podala, kot bi ga ne brala, pač pa ga igrala, Marko Kravos, ki se vedno bolj uveljavlja s svojimi pesniškimi stvaritvami, je bil na proslavi zastopan s svojo pesmijo »Štiri lunine podobe«, recitirala jo je njegova sestra Alenka, ki je pesem zelo lepo podala, žal pa nekoliko pretiho. Član Slovenskega gledališča Stane Raztresen pa je nato prebral sestavek Andreja Budala «Ob robu dogodkov«.
S tem je bil govorni del programa zaključen in je nato sledil nastop pevskega zbora s Pro-
seka in Kontovela, ki je pod vodstvom Ignacija Ote zapel tri pesmi, Najprej je zbor zapel kantato »Devin«, ki jo je pevovodja Ignacij Ota zložil na besedilo Fi-liberta Benedetiča. Nato je zboi zapel narodno ((Temna noč« v priredbi istega skladatelja in končno še Vrabčevo »Zdravljico« Za nedeljski nastop pevcev s Proseka in Kontovela z veseljem ponovno ugotavljamo, da je to zares odličen zbor. Njegovo izvajanje v nedeljo je bilo popolno in še posebno občuteno.
Kakor vidimo, so organizatoi-ji letos povsem spremenili že nekako ustaljeni program Prešernovih proslav. Dolga leta so se na tej osrednji letni prireditvi Slovenske prosvetne zveze zvrstili na odru malone vsi pevski zbori s Tržaškega in Goriškega, letos pa sta nastopila le dva in je bil ostali del programa izpolnjen z recitacijami, branjem in uprizoritvijo literarnih del domačih avtorjev. Kaže pa, da je bilo občinstvo s programom prejšnjih Prešernovih proslav bolj zadovoljno kot v nedeljo, hkrati pa je bilo druga leta na Prešernovih proslavah tudi veliko več občinstva, kar moramo prav tako pripisati istemu vzroku.
Marinka Terčon kot Nela in Igor Tuta kot Artur Krener v dramatizirani noveli Alojza Rebule «Procenti noči«, ki jo je dramatiziral in režiral Igor Tuta, uprizorili pa člani prosvetnega društva »Igo Gruden« iz Nabrežine.
KATOLIŠKI KONSERVATIVCI PROTI IDEJAM KONCILA
Primer uporniškega patra DePauwa
Belgijsko-ameriški duhovnik, profesor kanonskega prava v Emmitsburgu, zbuja med ameriškim klerom in verniki preplah, češ da katoliški cerkvi grozi «protestantizacija» Kdo so njegovi zavezniki in nasprotniki
Obnoviteljske ideje pokojnega papeža Ivana XXIII. so pognale čvrste korenine. Uresničuje jih papež Pavel VI., a sprejel jih je tudi dolgotrajni in uspešni koncil vseh škofov sveta. Seveda ni bilo vse sprejeto soglasno, tu so še nezadovoljni konservativci pa nevidni odpor, oziroma sabotaža sprejetih doktrin. Pričakovalo se je, da bo prišlo tudi do nekaterih razkolniških cepitev, odkritih organiziranih akcij v starem duhu.
Doslej je bil zabeležen en sam tak pojav v ZDA. Zanj pa je dal pobudo duhovnik belgijskega porekla, pater Gommar DePauw iz baltimorske škofije. Star je se-deminštirideset let in je bil profesor kanonskega prava v Emmitsburgu. Zaskrbljen spričo razvoja koncila in očitne uveljavitve progresistov, je proti temu organiziral «Chatolic Traditionalist Movement (Katoliško tradicionalistično gibanje). Iz tega se je znotraj Cerkve razvila zanimiva afera.
Pater DePauw skuša alarmirati ameriški kler in vernike, češ da katoliški Cerkvi grozi nevarnost »protestantizacije«. Ne gre pa samo za sprejetje ekumenske ideje o približanju protestantski in ostalim krščanskim Cerkvam zaradi pomiritve in morebitne bodoče združitve.
...... milni.........Miiimiiiiiiiimiiimiiililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiii.inmiini...mini........
NA ENI STRANI GOVORIMO O MIRU, NA DRUGI PA SE OBOROŽUJEMO
Ameriškaprotiletalska obramba in njen štab pod granitno goro
Cela vojska častnikov in tehnikov je noč in dan na preži pred celo vrsto najsodobnejših naprav, ki naj preprečijo vsako presenečenje
Francija je pred drugo_ svetovno vojno zgradila vzdolž meje z Nemčijo slovitovo Magino-tovo linijo, ki naj bi jo obvarovala pred morebitnim napadom »večnega sovražnika Francije« Nemčije. Kako slaba je bila kalkulacija francoskih strategov, se je videlo poleti 1940, ko so nacisti Maginotovo linijo obšli in Francijo v nekaj tednih pregazili. Toda ne glede na to je bila ta linija pred drugo sve-tevno vojno največja in najbolj draga obrambna linija na svetu. Toda Maginotova linija je bila pri vsem svojem obsegu kaj majhna stvar v primerjavi z obrambnimi napravami, ki so jih ZDA postavile po drugi svetovni vojni. V ZDA sicer niso zgradili podzemeljskih bunkerjev, kakršni so sestavljali Maginotovo linijo, pač pa so ameriški strateg: raztegnili skozi Aljasko in Kanado celo vrsto radarskih pasov, ponekod v ZDA in morda tudi kje drugje pa zgradili velikanska gnezda bunkerjev z raketami. Vse radarske mreže in vsi ti po ZDA razpršeni bunkerji pa so med seboj povezani, da odgovorni ljudje morejo z ene točke vse nadzorovati in v primeru »napada« ustrezno ukrepati. — Ta točka ie bil — Pentagon
Kaže pa, da ameriškim strategom Pentagon z vsemi svojimi bunkerji ni bil dovolj. Hamburški tednik «Der Spiegel« je pred dnevi objavil zelo zanimiv prikaz o novem podzemeljskem bunkerju, ki naj služi za zračno obrambo ZDA. Iz hamburškega tednika povzemamo naslednje podatke:
Ameriška obramba leži na 941 velikih vzmeteh. Vsaka vzmet je visoka okoli 1,20 metra, široka 80 cm, tehta pa 1000 kg. Ti ogromni elastični temelji nosijo 11 rumenih in zelenih jeklenih zgradb, ki so visoke 20 m, dol-
ge pa 180 m. Tudi v primeru neposrednega atomskega napada bi razžarjeni plaz ne mogel teh zgradb poškodovati, vsak tudi neposreden napad bi že omenjene vzmeti ublažile.
Ta čudna zgradba pa stoji v velikanski kamniti jami. nad katero je 426 m granita. Ta bunker je v nekem planinskem masivu nedaleč od ameriškega letovišča Colorado Springs Od januarja letos je v tem jeklenem podzemeljskem naselju osrednji vojni štab severnoameriškega poveljstva za obrambo pred zračnimi napadi.
Štab predstavlja eno najvažnejših točk ameriške obrambe. Dejansko je to neke vrste središče ((živčnega sistema« goste mreže postaj in mrež za prisluškovanje in pravočasno odkrivanje morebitnega napada. Njena osnovna naloga je, da vso ameriško celino pravočasno obvesti o pojavu bombnikov ali raket in da v najkrajšem času organizira obrambo. Od tod se tudi izdajo povelja za protinapad z raketami in letali.
Pre) je bil ta štab nameščen v navadni podzemeljski zgradbi. Ko pa se je zvedelo, za preciznost sovjetskih medcelinskih raket, je ameriški kongres leta 1959 zagotovil potrebna sredstva za izvedbo načrta, katerega glavna zahteva je bila ta, da ga ie treba zgraditi pod 426 m granita, starega sto milijonov let, ki zaradi svoje trdnosti more vzdržati tudi eksplozijo najmočnejše vodikove bombe
V omenjenem masivu blizu Colorado Springa so štiri leta odmevale eksplozije min. Izkopali so 360.000 kub. m kamna, kar je več kot znaša kubatura sedeža Združenih narodov v New Yorku.
Dva štirinajst metrov široka predora vodita do osrednjega
Pevski zbor »Jacobua Gallus«
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Trio Lou Bennett; 12.00 L. Rehar: «Du se ne be šjemo u puste?« 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 «Musiei del Friu-11»; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Pianistka Bernarda Slama; 18.45 Saksofonist Sil Austin; 19.00 Plošče za vas; 19.30 Romantične melodije; 20.00 Šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slov. dramatike; 22.00 Plešite z nami; 23.00 Nova glasba.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Joke box; 14.30 Pianist Franco Russo
I >
TOREK, 15. FEBRUARJA 1966
pevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.15 Pianistka Klara Haskil; 11.45 Godala; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Znanost in tehnika; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 M. Aymč: «GU uc-celli della settima luna«; 22.30 Plesna glasba.
//. program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Glas-beno-govomi spored; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11,40 Orkester; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Beniamino Gigli; 16 00
lončelist Pablo Casals; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ansambel Lojzeta Slaka; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Radijska šola: Odkritje radija in radioaktivnosti; 14.35 J. Kuhar, Maškare; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.20 ZORL in ansambel Jožeta Privška; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor radia Sarajevo; 20.20 Radijska igra — Jean Renoir: Orvet; 21.40 Godala; 22.15 Jugoslovanska glasba; 23.05 Popevke.
Ital. televizija
Rapsodija; 16.55 Pogovorimo se o	S&0 ^ffSrepo^
en,cild,°0P£, 19.00 Dnevnik; 19.15 Iz almanaha;
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.20 Orkester; 11.30 K. Pahor: «Istranka», Lhotka-Ka-llnski: »Medžimurske lirike«; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Pesmi Ubalda Vrabca; 14.00 Za
dija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Program iz New Yor-ka; 21.40 Glasba v večeru.
III. program
18.30	Gledališki pregled; 18.55 Profil S. Zweiga; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40
mlade poslušalce; 14.15 Poje Zden-	21 20
oLrTs^m^	Mo^^rdljlve^kladCe; 2L50Knji-
l?umohron velUdh mojstrov; 17.00	8® v Italiji; 22.45 Priča naše dobe.
Pevci, 17.45 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester; 22.35 Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Po-
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 Zabavni orkestri; 10.15 Iz Mozartove opere »Don Juan«; 11.00 Turistični napotki;
19.55 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «Skandal v Filadelfiji«; 22.40 Knjižni pregled; 23.10 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Športni teden; 22.00 Valček — 6. nadaljevanje.
Jug. televizija
18.30	Film za otroke; 18.45 Torkov večer; 19.00 Svet na zaslonu: Mamila; 19 50 Obzornik; 20.00 Sko zi ledeno meglo — sovj. celovečerni film; 21.30 Kriminalistični laboratorij — film; 22.00 Za lah-
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Vio- ko noč; 22.10 Zadnja poročila.
ZDA in tudi izven njihovih meja odkrile morebitnega sovražnika, bi «možgani» v tem bunkerju že dali podatke o sovražnih raketah, letalih itd., o številu teh, celo o njihovi moči in cilju, proti kateremu letijo. Se več. V istem trenutku bi ti «možgani» izračunali rušilno moč sovražnega orožja in tudi morebitno škodo.
2e to je veliko in dovolj Toda ti elektronski možgani vzporedno s tem poročanjem predlagajo tudi najboljše ukrepe. V tem primeru ne preostane dežurnemu generalu drugega, kot da telefonira predsedniku ZDA in mu sporoči, kaj se dogaja. Po proračunih bi od odkritja napadalca in do telefonske zveze z Belo hišo ne smelo miniti več kot 30 sekund.
Hamburški list svoje poročilo zaključuje takole: »Toda v vsem tem pedantno zamišljenem sistemu manjkp bistveni element: sovjetskih medcelinskih raket ne bi mogli ustaviti, ker še vedno ni dovoli učinkovitih protiraket«.
prostora, v katerem so postavljene zgradbe. Posebne televizijske kamere nadzorujejo oba vhoda. Da bi se zagotovila varnost 900 častnikov in tehnikov, ki živijo v tem nenavadnem podzemeljskem mestu, pred atomskim žarčenjem, vodi vhod v 0-srednji prostor skozi dva para masivnih jeklenih vrat. Mehanizem je tako urejen, da se morejo ena vrata odpreti šele tedaj, ko so druga hermetično zaprta. Čeprav taka vrata tehtajo po 30 ton, se odprejo že v samih 30 sekundah.
V	tem podzemeljskem mestu je urejeno tako, da 900 mož — častnikov in tehnikov — povsem udobno živi mesec dni in tudi več, brez vsakega stika z zunanjim svetom. Poleg že omenjenih zgradb imajo na razpolago v podzemljskih bazenih 15 milijonov litrov vode za ohlajevanje, 5 milijonov litrov pitne vode, 1 milijon 200 tisoč litrov goriva itd. Prav gotovo ie to najbolj draga «pečina» na svetu.
Gradnja je stala 142 milijonov dolarjev.
Tristo častnikov nadzira najbolj sodobne naprave za odkrivanje ((sovražnika«, ((Miselna center« štaba predstavlja 13 elektronskih možganov, ki avtomatično sprejemajo m beležijo vse informacije, ki jim prihajajo :z radarskih mrež in postai na Aljaski, v Kanadi, v Angliji in od drugod. Moč urejanja teh podatkov dosega težko dojemljivo število 12 milijonov podatkov.
Dovolj je pritisniti na gumb v nadzorni dvorani in najrazličnejše informacije se že pojavijo v povsem urejeni obliki. Če bi se npr. dežurni častnik spomnil vprašati te elektronske možgane, kakšen je trenutni položaj ameriških letal po vsem svetu, je dovolj da pritisne na določen gumb in pred njim se na steni pojavi zemljevid vsega sveta z drobnimi pičicami, ki označujejo položaj ameriških letalskih sil v tistem trenutku na zemeljski obli.
Vremenske razmere na zahodni polobli, vojaška pripravljenost atomskih raket, položaj satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, vse to more dežurni častnik v tem podzemeljskem bunkerju odkriti s pomočjo omenjenih 13 elektronskih možganov že v samih nekaj sekundah. Dovolj ie, da pritisne nekaj gumbov in na ustreznih platnih na steni se mu pokaže položaj tega ali onega obrambnega orožja, število in položaj umetnih satelitov, vremenske razmere tu ali tam itd.
Za razliko od elektronskih možganov ((starejše generacije« delujejo novi elektronski možgani v tem obrambnem centru «v trenutku«, torej brez časovnega zastanka. V samem trenutku sprejemanja informacij ti možgani že oddajajo zaželene podatke.
V	istem trenutku, ko bi prisluškovalne naprave po vseh
..........................................................
stvenem področju.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V svojem obsežnem delovanju se pač ne boste mogli ogniti nekaterih manjših nesporazumov. Vzroki neke ljubosumnosti bodo sicer izginili, vendar bodo posledice ostale.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce imate poseči v neki spor, potem skušajte nanj gledati kar najbolj trezno in realistično. Sklenili boste novo toplo prijateljstvo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razširite krog svojih poslovnih poznanstev. Nepričakovan, toda zaslužen uspeh v teku nekega zborovanja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes skušajte zapovrstjo rešiti vsa manjša in še neopravljena dela. Pazite se pred zankami, ki bi vam jih utegnile nastaviti nekatere stare, zvite lisice.
Zapuščina
prvega
dokumentarista
Balkana
Svet za kulturo občinske skupščine Bitolj je sklenil, da bo zapuščino pokojnega Miltona Ma-nakija, prvega filmskega snemalca in dokumentarista na Balkanu, čimprej zbral in jo predal zgodovinskemu arhivu mesta V ta namen je občina odobrila 4,5 milijona starih dinarjev, prav toliko pa bo dal na razpolago republiški sekretariat za prosveto, znanost in kulturo.
Za 20 kilogramov lažji bernardinec
Neki švedski trgovec se je pred časom obrnil na policijske organe s prošnjo, da bi mu pomagali najti njegovega psa bernardinca, ki je še lani izginil neznano kam. Vsi napori, da bi ga našli, so bili brezuspešni. Po 42 dneh pa je neki turist nenadoma sreča) psa, ki je obgrizoval ostanke mrhovine severnega jelena. Takoj se mu je posvetilo, da bi ta utegnila biti iskana žival. Res je to bil bernardinec, dasiravno ga je celo njegov gospodar komaj prepoznal, saj je v mesecu in pol, kolikor je blodil okrog, shujsal za nič manj kot 20 kg.
DePauw vidi nevarnost tudi v tem, ker se je bilo postavilo vprašanje papeževe vrhovnosti, m sicer z uvedbo škofovskega sinoda za kolektivno upravljanje Cerkve. Nadalje je DePauw proti omejitvi Marijinega češčenia (kulta), ker da se s tem popušča pred protestanti, ki tega češče-nja ne priznavajo. In tudi ga moti delna. odprava latinskega jezika iz raznih obredov ter njegova nadomestitev z nacionalnimi jeziki.
Nedvomno je, da ima DePauvv pristaše in da je deležen določene podpore, oziroma spodbud. Vendar kardinal Shehan, baltimorski nadškof, tega ni podpiral in je tako prišlo do spora. Zapovedal mu je, da preneha s svojim delovanjem, oziroma gibanjem, naperjenim proti zaključkom koncila in novemu duhu rimske Cerkve. Leta 1965 se je zdelo, da se bo DePauw unesel, v resnici pa se je samo po-tajil. Po končanem koncilu decembra lani, je znova začel z ofenzivo. Prireja razne konference in predavanja ipd., kardinal Shehan pa je primoran, da znova in znova posreduje ter mu zapoveduje, da s tem preneha. Na grožnjo, da ga bo kot duhovnika suspendiral, če ne preneha s svojim delovanjem, pa se je odkrilo, da kardinal Shenan ni več DePauvvov predstojnik, ker pripada ta zdaj nadškofiji Tivoli (manjša škofija pri Rimu) Njegov predstojnik ie zdaj škof Lui-gi Faveri, kj pa mu je dovolil, da lahko biva v New Yorku, kjer opravlja dolžnost tajnika Škota Kurza, kitajskega begunca.
Baltimorski škof Shehan je zato zahteval pojasnilo. S tem v zvezi mu je škof Faveri povedal naslednje:	patra DePauwa mu
je priporočil kardinal Ottaviani, kj mu ie obenem pojasnil, da ga priporoča tudi newyorški kardinal Spellman; glede na vse to ga je uvrstil med svoje podrejene m ga dodelil v svojstvu tajnika kitajskemu škofu Kurzu
Gre za pomembno odkritje, saj je Ottaviani znan kot najbolj borber. voditeli konservativne struje, kot je tudi storil vse. da bi koncil sabotiral.
Da Je s to zadevo prav tako, potrjuje tudi monsignor Agusto-ni v Vatikanu. «Mi smo vedeli za patra DePauvva in njegovo gibanje,« pravi monsignor »Pripeljal ga je k Ottavianiju kardinal Spellman zadnji teden koncilskega zasedanja decembra lani. In bilo je očitno, da kardinal Spellman simpatizira z njegovimi idejami.«
Kasneje je kardinal Spellman to skušal demantirati. V New Yorku je izjavil, da »ne odobrava tradicionalističnega gibanja« m da je obnovitev Cerkve v New Yorku zadosten dokaz za to; kako on misli. Vse to pa, seveda, ni prav nič prepričljivo. Pač pa se je pokazalo, da so «največji kalibri« tako v Vatikanu kot v Amerikj nekaj nameravali proti papežu in proti koncilu, in to predvsem na ameriškem terenu.
Spor še vedno traja, ker DePauvv vztraja pri svojem, čeprav skuša nemočnemu kardinalu She-hanu v borbi proti DePauvvu pomagati tudi Vatikan.
Škof Faveri je zdaj preklical svoj ukrep in DePauvva ne smatra več za svojega podrejenega, zatrjujoč, da on za spor v zvezi z DePauvvom sploh ni vedel, ker mu ga je Ottaviani prikazal kot odličnega duhovnika DePauvv sam pa mu je pripovedoval, da bi rad ostal v Rimu, ker bi se hotel naučiti italijanščine.
Skratka nekdo je moral zdaj na škofa Faverija pritisniti, nekdo. ki je močnejši od Ottaviam-ja, pa se zaradi tega on v to ne mara več mešati.
DePauvv pa se postavlja na stališče, da sprejetega ukrepa ni moč preklicati, da je on zdaj duhovnik škofije Tivoli, kar pa se tiče zahteve, nai se podredi kardinalu Shehanu, da ie «ilegaln» in amoralna«.
Spiegovoril je končno tudi monsignor Egidio Vagnozzi, papežev delegat v ZDA. ki je izjavtil, da se mora DePauvv ppkoriti kardinalu Shehanu, ker je to stališče sv. stolice. DePauvv pa je še kar naprej uporniško drzen in pravi: »To, kar pravi monsignor Vagnozzi, izziva pri meni samo smeh. Njegove izjave zame ne pomenijo nič. V imenu kakšnega oddelka Svete stolice on govori? Moral bi biti mani splošen m bolj precizen Mojo premestitev je uredil sv. oficij. katerega prefekt je sam papež.«
To je točno, toda sv. oficij efektivno vodi kardinal Ottaviani, ki je vse to s svojimi špekulacijami zamesil — proti papežu. Kako se bo to končalo še ni lasno. Morda bo papež DePauvva izključil iz duhovniških vrst. Tega, seveda, pa ne more storiti s Spellmanom in Ottavianijem
Kakšne pa so skrbi, ki tarejo DePauvva, Ottavianija in Speli-mana, je lepo razvidno iz naslednje osnovne ideie tega belgijsko-ameriškega patra: »V okrilju Cerkve obstajajo sile, ki so v rokah komunizma Ce se katoliški Cerkvi odvzame duha reformacije, se bo ustvarila praznina v katero bo prodrl komunizem«.
Ali nista s tem obtožena — papeža Ivan in Pavel?
I. MIHOVILOVIC
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Lotili se boste več podvigov, ki bodo vsi bolj umetniškega značaja. Neki sorodnik s simpatijo sledi vašemu delu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Napoveduje se vam rožnata bodočnost z novimi perspektivami. Skušajte vnesti nekaj več reda v svojo družino.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Opravili boste izdaten miselni napor, da bi rešili zapleteno poklicno vprašanje. Obstaja možnost, da se odpravite na daljše potovanje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Organizirajte si svoje delo tako, da vam bo ostalo nekaj časa za družino. Neki sorodnik vas bo zaprosil za uslugo, ki mu je vi ne odrecite, če morete.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odličen dan za vse, ki delajo na račun dru-
HOROSKOP
gih. Skušajte spoštovati vse, ki vas obkrožajo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekatere vaše ideje in nasveti bodo upoštevani, če jih boste predložili v pravem času. Skušajte ostati daleč od vsakršnih spletk.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne razglašajte na ves glas tega, o čemer ste se razgovarjali z nekim predstojnikom. Ne ustvarjajte si sami nepotrebnih težkoč.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zagotovljen vam je uspešen rezultat nekega važnega razgovora, oziroma srečanja. Nobenih novosti na ču-
f
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.2, najnižja 8 8, ob 19. uri 10; vlaga 92 odst., zračni tlak 1001.2 narašča, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 15. februarja
Jordan
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.31. Dolžim a dneva 10.23. Luna vzide ob 4.16 in zatone ob 12.33 Jutri, SREDA, 16. februarja Danilo
TUDI SOCIALISTI ODOBRILI SPORAZUM 0 LEVEM CENTRU
Danes odstop deželnega odbora v četrtek pa izvolitev novega
Sporazum mora odobriti samo še deželni odbor PSDI, ki se sestane danes popoldne - Predsednik Berzanti bo po ponovni izvolitvi podal programsko izjavo
Včeraj popoldne se je v Vidmu sestal deželni odbor PSI, kateremu je deželni tajnik poslanec Fortuna poročal o sporazumu, ki so ga sklenila v preteklih dneh odposlanstva KD, PSDI, PSI in PRI o ustanovitvi odbora leve sredine v deželi. Odbor je natančno proučil posamezne politično-programatične točke ter je po obširni razpravi sklenil odobriti sporazum, o katerem sodi, da je zelo pozitiven. Na podlagi predlogov socialistične svetovalske skupine je odbor določil, da vstopita v novi odbor dr. Gian Silverio Gia-cometti, ki bo podpredsednik odbora in odbornik za prevoze, turizem in urbanistiko, ter Bernardo Dal Mas, ki bo odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvq.
Potemtakem bo dr. Giacometti zasedel mesto, ki ga je imel doslej v odboru prof. Dulci. Ker bo na ta način v odboru en Tržačan manj, saj sta oba bodoča socialistična
vitve medicinske fakultete v Trstu, i ške mladine, ki ga organizira mla-
Res je, da bo v našem mestu sedež deželnega finančnega zavoda, ki bo važna ustanova, toda pravijo, da mu bo predsedoval Furlan z desnega brega Tilmenta, to je iz pordenonskega okrožja, kjer pa se v resnici sploh ne prištevajo med prave Furlane. Vsa ta stvar o Furlanih se zdi nekam staromodna, toda ima kljub temu precejšnjo psihološko težo.
Zborovanje K P! o problemih mladine
Danes oo 19.30 bo v maii dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina št. 19 zborovanje o problemih trža-
dinska federacija KPI. Poročilo bo podal pokrajinski tajnik Dario Su-pancich, predsedoval pa bo tajnik KPI Paolo Šema. Na zborovanje so bili povabljeni člani vodstvenih strankinih organov in mladinske federacije, politični in organizacijski tajniki terenskih in tovarniških sekcij ter tajniki komunističnih o-krožnih in študentovskih krožkov.
Danes od 20. url bo v žavljah v Ljudskem domu javno zborovanje KPI o notranjem in zunanjem političnem položaju. Govoril bo deželni podtajnik KPI Mario Colli.
Jutri ob 18. uri pa bo v Ul. Capi-tolina 3 skupščina kovaške sekcije KPI. Govoril bo tajnik KPI Paolo Šema o delu vsedržavnega kongresa.
Seja deželnega odbora
Deželni odbor v sedanjem sestavu (KD, PSDI) je imel včeraj zadnjo sejo. Odbor je pooblastil predsednika Berzantija, da poda na današnji seji deželnega sveta ostavko. Berzanti se je zahvalil odbornikom za njihovo sodelovanje v času od-borovega obstoja.
V začetku seje je odbor sprejel nekaj važnih sklepov. Na predlog odbornika Vicaria je odbor sklenil, da poveri statističnemu zavodu tržaške univerze nalogo, da prouči splošni položaj šolstva v deželi od osnovne šole do univerze. Prof. Vicario je dejal, da se bo ta raziskava uspešno uvrstila v predhodne študije za uresničenje deželnega načrtovanja, tako da bo dežela na njihovi podlagi učinkovito posegla v panogo šolstva in kulture na sploh. Zatem je odbor odobril osnutek dogovora med deželo in bankami v zvezi z uresničevanjem zakona št. 25, ki predvideva deželne prispevke za plačevanje obresti od posojil v industrijske namene. S pomočjo deželnega prispevka se bo znižala obrestna mera na 3,5 odstotka. Te deželne kreditne olajšave bodo omogočile gospodarskim operaterjem, da lahko zgradijo nove tovarne ali pa razširijo in izboljšajo stare obrate.
tmiimiiii 1111111111111111111 iiiimii iiiii n mil iimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii n ih mm ii iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiaiiiimiiiiiimiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZA OBA SLOVENSKA LICEJA IN UČITELJIŠČE
odbornika Furlana, prvi iz videmske pokrajine in drugi iz pordenonskega okrožja, je nastalo v tržaški federaciji PSDI nezadovoljstvo in sta socialdemokrata Cesare in Lon-za celo izstopila iz deželnega vodstva stranke. Da bi poravnal ta spor, je prišel snoči iz Rima. član osrednjega vodstva PSDI Nicolazzi, ki odgovarja za vprašanja krajevnih uprav, že snoči se je sestal s člani pokrajinskega vodstva PSDI in razpravljal o položaju. Iz tega se vidi, da pripisujejo v Rimu temu sporu precejšnjo važnost.
Vsekakor pa je bila doslej večina deželnega vodstva PSDI za odobritev sporazuma in za njegovo dokončno odločitev se bo zvedelo danes, saj se bo vodstvo sestalo v Vidmu popoldne. Socialdemokrati se morajo zadnji izreči o sporazumu, ker so ga demokristjani in republikanci že odobrili v soboto.
Danes se sestane deželni svet, ki bo imel seje tudi v naslednjih dneh. Te seje bodo pretežno posvečene preosnovi deželnega odbora in ni izključeno, da se bo razpravljanje o tem nadaljevalo tudi v prihodnjem tednu zlasti v zvezi s programskimi izjavami predsednika Berzantija.	1
Danes bo predsednik odbora dr. Berzanti sporočil svetu odstop odbora, nakar bo predsednik sveta prekinil sejo ter sklical sestanek voditeljev svetovalskih skupin, s katerimi se bo pomenil, o nadalje-njem delu sveta.
V	skladu z deželnim statutom bo moral deželni svet vzeti na znanje odstop predsednika odbora, ki pomeni hkrati odstop vsega odbora. Člen tega statuta namreč pravi, 'da velja odstop predsednika potem, ko ga vzame svet na znanje. Temu postopku bo posvečena seja, ki bo v sredo. V četrtek pa bo svet izvolil novi odbor z ločeno izvolitvijo predsednika, odbornikov in njihovih namestnikov! Za petek pa se pričakuje predsednikova programska izjava. Kar se predsednika tiče, bodo volitve prava formalnost, saj bo zopet potrjen Berzanti.
V	sedanjem odboru so bili zastopani samo demokristjani in socialdemokrati. Izvoljen je bil junija 1964 z večino glasov teh dveh strank. Socialisti niso takrat stopili vanj, ker so menili, da položaj še ni zrel za to in ker se niso strinjali s programom. Kakor republikanec Cumbat, so se v mnogih primerih vzdržali pri glasovanju. V poslednjem času pa so začeli dejansko podpirati odbor od zunaj, saj so svetovalci PSI in republikanec Cumbat na primer glasovali za letošnji proračun. Po sporazu mu o levi sredini na deželi bo raz polagal odbor z dvotretjinsko večino, to je z 42 glasovi od 61.
V	zvezi s sestavo odbora ni nastalo nezadovoljstvo le v socialdemokratskih marveč tudi v nekaterih drugih tržaških krogih, ki menijo, da ne bo Trst zadovoljivo zastopan v njem. Zato so se razširili glasovi, da bi utegnili demokristjani predlagati v odbor tudi Tržačana Stopperja. Sicer pa ni prvič, da so se pojavile v deželnem svetu zaplotniške težnje, ki so prišle do izraza zlasti ob vprašanju ustano-
V
Uradnem listu objavljen dekret učnih načrtih, urnikih in izpitih
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
SO
V Dolini in na Opčinah mladi počastili Prešerna
Na obeh proslavah so nastopili izključno mladinci in mladinke in želi mnogo odobravanj
Po zagotovitvi ministra Guija bo sedaj mogoče začeti priprave za razpis posebnih natečajev za profesorje na slovenskih višjih srednjih šolah
Kakor poročajo iz Rima je v U- sestradanemu indijskemu prebival-radnem listu od sobote, 12. t.m. ob- stvu. Odbor meni, da s tem tolma-javljen dekret piedsednika republi- ti Čustva človeške solidarnosti pre-
ke o učnih načrtih, umikih in izpl tih na slovenskih klasičnih in znanstvenih licejih ter učiteljiščih.
Da smo blizu objave učnih načrtov in urnikov, je bilo razvidno že iz govora ministra Guia na zadevno vlogo Sindikata slovenske šole v Trstu od 11. januarja. Minister Gui zagotavlja, da bo po objavi učnih načrtov in urnikov možno takoj pristopiti k pripravam za razpis posebnih natečajev za profesorje na slovenskih višjih srednjih šolah.
Na zadnjem občnem zboru sindikata slovenske šole v Trstu je bilo v poročilu o stanju slovenskih srednjih šol izrecno poudarjeno, da ne bo moč rešiti vprašanja ureditve položaja učnega osebja z razpi som dokler ne bodo objavljeni učni načrti. To je sindikat poudaril tudi v svoji vlogi na ministrstvo za občo vzgojo.
Zdaj so torej vsi pogoji, da se razpišejo natečaji in da se uredi položaj učnega osebja na slovenskih srednjih šolah. Zdi se nam, da je po dvajsetih letih obnovitve slovenske šole in po skoraj petih letih od objave zakona o slovenskem šolstvu v Italiji čas, da se tudi to važno vprašanje končno uredi. Določitev učnih načrtov in urnikov ni važna samo za razpis natečajev in ureditev položaja šolnikov, ampak tudi za redno delovanje šole. Zato z zadovoljstvom objavljamo to vest in pričakujemo, da bodo pristojne oblasti, kot obljublja minister Gui, atkoj začele s pripravami za razpis natečajev, da se bo tako končno le odpravila huda krivica, ki se je skozi dolga leta godila učnemu o-sebju na slovenskih srednjih šolah.
ZA LAČNE V INDIJI
Doslej zbranih 26,5 milijona lir
Dežela prispevala 5 milijonov lir
Za lačne v Indiji so izročili prispevke v našem uredništvu: Sonja Prinčič 1.000 lir, Alojzija Cebohin 1.000, Neva Sigulin 2.000, Anton Zadel 1.000, Stanko Lupine 3.000, Berto Spacal 1.500, Boris Grgič 1.000, Rafael Grgič 1.000, Stanko Andol-šek 5.000, Milan Bolčič 5.000, Anton Marc iz Bazovice 2.000.
Deželni odbor je na svoji včerajšnji seji sklenil, da bo dežela prispevala pet milijonov lir za pomoč
			
ENOTNA AKCIJA TREH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Danes in jutri stavka uslužbencev avtobusov
Ustavljen bo ves promet na zasebnih progah v mestu, v medkrajevnih in v mednarodnih zvezah
Vse tri sindikalne organizacije (CGIL, CISL in UIL) so napovedale 48-umo stavko uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij, ki do trajala od danes zjutraj do jutri zvečer. Zaradi stavke bodo ustavljeni avtobusi na zasebnih progah v mestu, na progah v medkrajevnem in tudi mednarodnem prometu, tako da bodo na primer vozili na progah med Trstom in Jugoslavijo samo jugoslovanski avtobusi.
Uslužbenci stavkajo, ker je njihova delovna pogodba zapadla že pred štirimi meseci, a je delodajal-
ci nočejo obnoviti, češ da bi to pomenilo zanje 30 odstotkov več
izdatkov. Uslužbenci stavkajo tokrat že tretjič; prvi dve stavki sta bili 29. decembra lani in 22. januarja letos.
Izjemno so sindikati sklenili, da bodo jutri zvečer prenehali stavkali uslužbenci avtobusov, ki odhajajo v druga mesta ob večernih urah.
Zastrupitev s hrano
Sinoči so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na prvi medicinski oddelek 35-let-no bolničarko Giovanno Curci por. Vusio iz Ul. Molino a Vento 3 zaradi zastrupitve s hrano. Curcijeva
je povedala, da je popoldne zaužila hrano, ki jo je pripravila z me-
som, ki ga je kupila pred nekaj dnevi v neki mesnici v bližini. Ko-
maj je zaužila hrano, se je počutila slabo in so jo napadli želodč-
ni krči. Zdraviti se bo morala 10 do 15 dni.
Trije Tržačani ranjeni Ronkah
v nesreči v
Tržaški fiat 600, v katerem so se peljali trije prijatelji, je sinoči o-krog 19. ure trčil v zadnji del avta «cortina» iz Tržiča. Nesreča se je pripetila v Ronkah na državni cesti štev. 305 v Ul. Redipuglia. Tržačani: 43-letni Angelo Zafred s Šalita Trenovia 28, ki je vozil avto, 43-letni Zdenko Horvat iz Ricmanj št. 145 in 54-letni Bruno Brazzach z Obrežja N. Sauro 20 so se iz Go. rice peljali proti Tržiču.
Pri trčenju v zadnji del «corti-ne->, v katerem so se peljali trije potniki, ki so ostali nepoškodovani, so se Tržačani ranili in pobili. Odpeljali so jih v bolnišnico v Tržič, kjer so jim nudili prvo pomoč. Zafred se je pobil po glavi in prsih, si polomil rebra in se ranil po spodnjih udih. Zdraviti se bo moral 20 dni. Dva tedna se bo moral zdraviti Horvat, ki se je pobil po obgrazu, se ranil po lasišču, spodnji ustnici in bradi. Isto prognozo ima tudi Brazzach, ki se je pobil po obrazu, si verjetno zlomil zgornjo čeljust, zbil zgornje sekalce in podočnike ter ranil po nogah. Vsi trije so odklonili sprejem v tržiški bolnišnici, zato so jih z rešilnim avtom odpeljali v Trst, kjer so jih pridržali na zdravljenju v glavni bolnišnici.
bivalstva. Urad predsedstva deželnega sveta ie odredil pol milijona prispevka. Predsednik odbora Berzanti in predsednik sveta de Rinaldini sta pa že v preteklih dneh osebno prispevala po 100.000 lir vsak. O-sebje deželnih uradov ie začelo zbirati prispevke in nabralo doslej 252 600 lir.
Na sedežu tržaškega radia v Ul. F. Severo 7 so včeraj do 19. ure dosegli že 26,5 milijona lir prispevkov. Doslej je na radio osebno prineslo svoje prispevke okrog 6000 meščanov vseh slojev in včeraj se je pred uradom RAI-TV ustvarila kar kača ljudi, ki so hoteli prispevati svoj delež za ublažitev lakote v Indiji. Urad RAI-TV bo danes odprt za sprejemanje prispevkov od 8. do 22. ure.
Vse naše naročnike in čitatelje ter vse, ki želijo prispevati za lajšanje lakote indijskega ljudstva, prosimo, da izročajo odslej svoje prispevke naravnost na tržaški sedež RAI—TV v Ul. Fabio Severo 7. Darovalci iz okolice naj se posluži-jo poštnih nakaznic, naslovljenih na Radio-Trst. Sedež v Ul. F. Severo je odprt za sprejemanje prispevkov danes in jutri od 8. do 24. ure. Eventualne prispevke v materialu in zdravilih je treba izročiti ali nasloviti na sedež Rdečega križa.
Sestanek posvetovalnega odbora za načrtovanje
Včeraj se je sestal stalni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje, katerega naloga je dajati deželnemu odboru za načrtovanje predloge in nasvete v gospodarskih in socialnih zadevah Seji je predsedoval odbornik za načrtovanje Cocianni. Odbor je proučil o-snutek notranjega pravilnika ter predlagal nekatere spremembe. Ro kratkem nagovoru Cociannija je spregovoril dr. Archibugi, ravnatelj centra za gospodarske študije in načrte v Rimu. Dr. Archibugi je orisal ustroj programskega dokumenta za leta 1966-70.
Sestanki za poklicno usmerjanje mladine
Urad za poklicno usmerjanje nadaljuje tudi v tem tednu s srečanji z abiturienti višjih srednjih šol, da jim prikaže možnosti,__ ki se nudijo mladini po zaključku srednješolskega študija za njih vključitev v proizvodno življenje oziroma za nadaljevanje študija na univerzah
Po srečanjih z abiturienti navtičnega zavoda, tehničnega zavoda «G.R Carli«, zavoda »Volta« in ženskega tehničnega zavoda, je bilo včeraj dopoldne na vrsti srečanje z dijaki zadnjega letnika znanstvenega liceja »G. Oberdan«. Dijakom je govoril dr. Rustia Traine. Po njegovem govoru se je razvila živahna debata, nato pa študentje izpolnili vprašalne
pole, kar bo uradu služilo za boljše poznavanje problemov mladine in za lažje usmerjanje mladih pri izbiri poklica.
Jutri popoldne je na vrsti najprej sestanek z abiturienti tehničnega zavoda »L. Da Vinci«, v petek pa sestanek z dijaki učiteljišča »D, d’Aosta».
Odv. Gerin o uspehu seminarja v Kopru
Včeraj dopoldne je odv. Guido Gerin, član mešane italijansko-jugo-slovanske komisije, imel tiskovno konferenco, na katero naš list, kot to že večkrat, ni bil povabljen, o uspehih zaključenega 5. seminarja za italijanske solnike in dijake v Kopru. Odv. Gerin je med drugim poudaril uspeh seminarja in navedel, da je seminar obiskovalo 60 šolnikov ter 49 dijakov. Skupno Je bilo 80 ur predavanj, ki so jih imeli priznani profesorji nekaterih italijanskih univerz. Seminar je trajal 10 dni. Med drugim so na seminar ju tudi predvajali 219 diapozitivov iz zgodovine umetnosti ter 366 diapozitivov iz zgodovine literature. Trža ški skladatelj Giorgio Camblssa je predvajal 15 skladb, predvajali pa so tudi 20 odlomkov iz italijanske literature na ploščah ter 6 kratko-metražnih filmov in nekatere filme, ki sta Jih režirala režiserja Vi-
sconti in Fellini. Ob tej priliki so italijanske oblasti izročile 2800 knjig za šolske knjižnice italijanskih šol na Koprskem in v Bujščini.
Jamarji našli okostnjak v jami pri Proseku
V neki jami v bližini železniških zapornic na cesti, ki vodi na pro-seško postajo, so jamarji pred nekaj dnevi, na kupu kamenja deset metrov globoko od vhoda jame, našli človeški okostnjak. O najdbi so obvestili agente s komisariata na Opčinah. Gre za človeške kosti, ki po vsej verjetnosti ležijo v jami že nad dvajset let. Kosti so precej majhne, zato preiskovalni organi sklepajo, da pripadajo ženski.
Danes bodo pobiralci min odstranili okostjak iz jame in pregledali tudi votlino v neposredni bližini najdbe, v upanju, da najdejo pred. met, ki bi pripomogel k prepoznanju žrtve. Delo bodo opravili pobiralci min, ker je mogoče, da je pod kupom kamenja tudi kakšen izstrelek ali bomba.
Izvajalci na Prešernovi proslavi v Dolini (zgoraj) in na Opčinah
(spodaj)
V soboto zvečer sta bili na Tržaškem dve lepi Prešernovi proslavi, prva v Dolini, druga pa na Opčinah. V Dolini so proslavo organizirali in pripravili člani domačega mladinskega krožka. Bila je v župnijski dvorani, ki je bila za to priložnost polna vaščanov. Na lepo urejenem odru, okrašenem s Prešernovo sliko, so najprej nastopili člani mladinskega krožka s prizorom »Krsta Crtomi-ra», katerega tekst je pripravil prof, Teuerschu. V tem prizoru so nastopili — Boris Pangerc v vlogi Crtomira, Sonja Lovriha — Bogomila, Boris Bandi — duhovni ; nastopile pa so še nekatere mladinke v vlogah strežnic. Lepo podana je bila tudi druga točka sporeda, v kateri so nastopili Boris Bandi, ki je v recitalu orisal življenje pesnika, sodelovali pa so Jožica Barut, Ada Strajn, Darja
IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllltllllllllllllHIlilllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIII
V soboto v kulturnem krožku «Rodolfo Mora ndi»
Predavanje dr. Bruna Steffeja o italijanskih partizanih v J. K.
Njegova izvajanja so imela bolj filozofski kot dokumentarni značaj in pomen
V soboto ob 18.45 je bilo v novem sedežu kulturnega krožka «Ro-dolfo Morandi« na Trgu Stare mitnice (Barriera vecchia) H napovedano predavanje dr. Bruna Steffeja o temi: «Italijanski partizani v Julijski krajini«.
Ce hočemo biti iskreni, moramo reči, da je bilo to predavanje sicer znanega partizanskega borca iz vrst tržaškega italijanskega prebivalstva vse prej kot poskus analize udejstvovanja in sodelovanja tržaških Italijanov v osvobodilni borbi. Goli dogodki in zgodovinska dogajanja so namreč služili predavatelju samo v toliko, da je v nje vokviril svoja filozofska naziranja, svoje poglede na sodobni svet, ki jih skuša neutrudno izbrusiti s svojimi spisi, bodisi romani («1 cavalli di guerra non amano la pace») ali s »Kitajskimi pripovedkami)) in končno v prihodnjih dneh s ponovno predelano izdajo svoje knjige o partizanskem gibanju med Italijani, ki je izšla že skoraj pred 20 leti.
Ko ocenjujemo torej sobotno Steffejevo predavanje o italijanskem partizanskem gibanju v Julijski krajini, ne smemo uporabiti pri tem običajnih političnih meril, temveč presojati to edinstveno italijansko tržaško osebnost skozi prizmo u-metniškega doživljanja. Steffe se čuti pisatelj in kot tak tudi nastopa. Ne bomo govorili tu o njegovih umetniških vrednotah, važno je le, da vse njegovo pričevanje poteka po tem tiru.
Rekli smo, da je Steffe edinstvena osebnost. Mislimo, da ta trditev ni izvita iz trte, saj mu je razdobje med septembrom 1943 in koncem vojne vtisnilo neizbrisen pečat. Kot mlad rezervni častnik italijanske vojske se je leta 1943 znašel v vrtincu dogodkov. Poiskal je pot v partizane ter nekaj mesecev delal kot tehnik pri gradnji neke radiooddajne postaje na Cerkljan
med Slovenci in Italijani rešil v bistvu že takrat, ko je zgrabil za puško.
skem. Potem je doživljal vso ostrino in tegobe borb, ki jih je briga
da «Fontanot» imela na področju Novega mesta in Suhe krajine.
Izredno važna je bila v soboto njegova izjava, da so se mnogi mladinci znašli v tistih letih v partizanskih vrstah s trdnim prepričanjem, da se bodo borili za svobodo in za pravico. Ti njihovi pojmi pa so bili mnogokrat megleni. Komunisti so jim odprli pot do globljega poznavanja zakonitosti razvoja družbe ter dali globok smisel njihovi borbi.
Tako se v teku borbe izlušči nov človek, ki čisto drugače gleda na svet, ki ga obdaja. S Steffejem se bomo v prvih povojnih letih še srečali in spopadli zaradi nasprotnih stališč glede ureditve našega ozemlja, toda on je doumel pri vseh teh dogajanjih globoko resnico, da je treba Slovencem priznati vse njihove narodnostne pravice. Steffe se bo mogoče še leta in leta mučil z nekaterimi vprašanji, ki so se mu postavila že pred dvema desetletjema, toda ta vprašanja je vsaj glede demokratskega sožitja
Tradicionalni

V-'-'
#"
bo v Kulturnem domu
v soboto, 19. februarja
Cesnik, Savino Sancin in Marija Strajn. Zadnji dve sta deklamirali Prešernove pesmi tudi v nem-
ščini in italijanščini, s čimer sta
hoteli pokazati, da je naš pesnik cenjen tudi med drugimi narodi.
Za zakijuček je nastopil pevski zbor »Valentin Vodnik«, ki je pod vodstvom dirigenta Ignacija Ote zapel »Pozdrav«, »Dobil sem pisemce«, »Furmansko«, »Temna noč«, »Triglav« in »Zdravico«.
Jutri pa bo priredilo v Dolini v novi prosvetni dvorani Prešernovo proslavo tudi domače prosvetno društvo »Valentin Vodnik«.
Na Opčinah je bila proslava v dvorani Prosyetpega doma, ki je bila tokrat res premajhna za številne obiskovalce, ki so prihiteli na Opčine tudi od Banov, da bi pozdravili in nagradili z aplavzom svoje nastopajoče mladince. Tudi to proslavo so organizirali mladinci, člani mladinskega krožka, vodil pa jih je Armando Sker-lavaj. Pester spored je napovedovala domačinka Lučka Terčon, o-tvoritveni govor pa je imel Ivo Sosič, ki je prebral med drugim tudi govor, ki ga je imel pesnik Oton Zupančič leta 1926 v Narodnem gledališču v Ljubljani na Prešernovi akademiji Društva slovenskih književnikov. Nastopil je domači otroški pevski zbor, ki je pod vodstvom Nade Žerjal zelo dobro zapel štiri pesmi — »Kdo veselo živi«, »V nedeljo zjutraj«, »Pa se sli-š’» in »Slovenski otroci«. Zbor je žel veliko priznanje ter je moral zadnjo pesem ponoviti. Za zborom so otroci podali skup no deklamacijo »Uvod h Krstu pri Savici«, nato pa so sledili recitatorji. ki so občuteno in doživeto ter v lepi slovenščini deklamirali Prešernove pesmi. Recitatorji so bili — Danči Planinšek, Igor Simonič, Ivo, Stanka, Dana, Nataša Sosič, Stanko Hrovatin, Dario Vremec, Marino Kralj in Vojko Bandelj. Proslavo so zaključili mladinci od Banov, ki so v narodnih nošah podali »Železno cesto« in so seveda želi veliko -iznanje.
Naj še enkrat poudarimo, da so tudi proslavo na Opčinah organizirali sami mladinci. Ljudje so bili zelo zadovoljni ter so dejali, da na Opčinah že dolgo ni bilo takšne prireditve, ki bi zadovoljila vse.
M.M.
......mm...mmmmnmmmmmimmmmimmmmmmmmi.........minimum
POKRAJINSKI LABORATORIJ ZA HIGIENO IN PR0FILAKS0
Tudi iz Indije uvoženi lusje podvrženi strogim analizam
Nadzorstvo nad živili je dalo v glavnem zadovoljive rezultate Obsežno delo zdravniško-mikrografskega oddelka
Delo pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso je bilo tudi v januarju zelo obsežno. Kemični oddelek je opravil 222 analiz, od katerih 204 kemične in 18 mikroskopskih.
Dnevna potrošnja vode v januarju je znašala 125.027 kub. metrov, laboratorij pa je vsak dan pregledal vodo v obeh vodovodih. Pod stalnim nadzorstvom je bil tudi občinski plavalni bazen, v katerem so pregledovali vodo zaradi možnih okužb in za ugotavljanje klorovih usedlin v njej.
Zelo zadovoljivo je bilo nadzorstvo nad mlekom in mlečnimi proizvodi, pač pa so pri pregledovanju kruha ugotovili deset pomanjkljivih primerov, bodisi zaradi prevelikega odstotka vlage, bodisi zaradi neod-govarjajoče teže. Prekrški so bili prijavljeni pokrajinskim zdravstvenim oblastem. Zadovoljiv je bil tudi izid nadzorstva nad maščobami, olji, rastlinskimi maščobami in živalsko mastjo. Pri pregledovanju osvežilnih pijač so v šestih vzorcih
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 15. februarja ob 20.30 v kino dvorani v Skednju
SKOZI ŽIVLJENJE
Recital
Izvaja JOŽKO LUKEŠ
V četrtek, 17. t. m. ob 21. uri, v petek, 18. t. m. ob 21. uri v KULTURNEM DOMU C. Goldoni
GROBIJANI
(Grubjane)
ugotovili barvila organskega izvora, ki pa niso bila navedena in zato
v nasprotju z obstoječimi zdrav-‘ ‘ ska, nepravilnosti je bilo tudi ugotovlje-
stvenimi predpisi. Nekaj primerov
nih pri nadzorstvu nad ribjimi konzervami v olju ter nad vinom. Nas-
protno, pa ni bilo ugotovljenih prekrškov pri nadzorstvu nad kavo in
surogati, kakavom in čajem.
Tudi v januarju je carinarnica
zahtevala za mnenje laboratorija glede prisotnosti raznih uvoženih izdelkov, kot n. pr. suhih gob, vina, mleka v prahu, ameriških lešnikov, krme in v enem nrimeru glede uvoženih las iz Indije.
Sanitarni stražniki v okoliških občinah so obiskali šest občin, opravili 19 obiskov in 325 inšpekcij, za kemično analizo pa so vzeli 13 vzorcev.
V zdravniško-mikrografskem oddelku so v razne namene pregledali 2079 vzorcev. Podrobneje so pregledali 1674 vzorcev človeških snovi za ugotavljanje nalezljivih bolezni in eventualnih prenašalcev, 32 takih primerov je dalo pozitivne rezultate.
Na področju nadzorstva nad živili so opravili 190 mikrobioloških, viroloških in seroloških analiz in ugotovili 12 prekrškov. V številu pregledov je vključenih 67 vzorcev pitne vode, ki v treh primerih ni odgovarjala predpisom. Zgolj kliničnih analiz na zahtevo zdravnikov so opravili 157.
Posebej Je treba omeniti nadzorno službo nad veliko količino uvoženih las iz Indije za predelavo
DANES,
15. februarja ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9
prof. Pavle Merku ob 10-letnici smrti TRŽAŠKEGA SKLADATELJA MARIJA KOGOJA
Vljudno vabljeni!
ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU
priredi danes, 15. in jutri, 16. t. m. v dvorani Glasbene šole
INTERNA NASTOPA GOJENCEV
Začetek ob 20. uri
PROSVETNO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK« Dolina
vabi v sredo, 16. februarja ob 20.30 na
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Poleg domačih izvajalcev sodeluje gledališki igralec Stane Raztresen in pevski zbor.
Slovenski akademski klub Jadran
prireja v sredo, 16. februarja ob 20.30 predavanje dr. Karla šiškoviča, asistenta na Pado-vanski univerzi, o temi:
^MARKSIZEM IN CL0VEK»
Razna obvestila
V torek, 22 t. m. bo v novi dvorani v Ul. Madonnina 19 otroški pustni ples od 15.30 do 19. ure. stop prost.
OBVESTILO KVESTURE LASTNIKOM LOKALOV
Tržaška kvestura obvešča vse lastnike in upravitelje, javnih lokalov, da na zadnji dan pusta v noči od 22. na 23. februar, lahko podaljšajo urnik zapore lokalov do pete ure zjutraj.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Ivan Cankar vabi člane in prijatelje na ponovitev komedije #Ni res... pa le verjamem«, ki bo v društveni dvorani v Ul. Mon-tecchi 6 v sredo 16. tm. ob 20.30. Pridite in boste zadovoljni.
• Jutri. 16. t.m. bo v kulturnem krožku Rodolfo Morandi na Trgu Stare mitnice 11 (II. nadstropje) prof. Alberto Rosa, asistent za italijansko literaturo na rimski univerzi, govoril o svojem najnovejšem eseju o pisateljih in ljudstvu ((Populizem v sodobni italijanski literaturi«. Sledila bo diskusija.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN PIIKOKE
14. februarja 1966 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 21 oseb.
v lasulje. Zaradi izvora las je bilo in obl
potrebno zelo skrbno analiziranje, da bi se
isežno preprečilo prenašanje hudih bolezni kot so kuga, kolera itd. Vsi pregledi pa so bili negativni in zaradi tega so oblasti izdale dovoljenje za uvoz in uporabo Indijskih las.
UMRLI SO: 62-letna Antonia Pi-sak por. Kramer, 73-letui Pietro Le-nardon, 63-letn' Marcello Venuttl, 71-letna Maria Iscra por. Colomban, 77-letna Elvira Oltremonti vd. Perassi, 80-letna Emilia Pertot, 64-letna An-na Petr por. Larconelli, 83-letni Claudlo Iezzi, 66-letna Anna Coloni por. Bazo, 87-letna Glsella Filippi vd. Lugli, 69-letna Luigia Shiviz vd. Ple-han, 83-letna Giustina Ronzel vd. Ciuk, 73-letna Carla VIcic vd. Kide-zik, 71-letna Teresa Brainich por. Rebaz, 65-letni Nazario Deponte, 79-lttna Rosa Martellano vd. Iejcic, 73-letni Giuseppe Pertot, 54-letni Carlo Fumis, 69-letna Olga Vlelberth por. Schmidt 67-letna Mercede Ivančič vd. Coen, 51-letna Ines Bianchi por, Costa,.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
D’Ambrosi, Ul. Zoruttl 19 c, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Ravasi-ni, Trg Llberti 6, Testa d'orb, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19,30 do > 30)
AUa Salute, Ul. Glulla 1, Benus-sl, Ul. Cavana 11, Pieclola, Ul. O-rianl 2, Vernarl, Trg Valmaura 11.
GledaMšča
VERDI
Danes zvečer ob 20. uri bo v tretja predstava
dališču Verdi tretja predstava gnerjeve opere »Nuernberški mojstr pevci« z istimi nastopajočimi kot P prejšnjih predstavah. Pri blagap gledališča se nadaljuje prodaja vstop n le.	. :4
Nazionale 14.00 Disneyev film 5 Škarjev «Mary Poppins« Techni lor. Julie Andrevvs, Dick Van vi
Arcobaleno 16.00 «30 VVinchester P® El Diablo« Teebnicolor. Carl Mo|r
ner.
Excelsior 15.00 ((Signore e Sign# Virna Lisi, Gastone Moschin, ba Lončar. Prepovedano ml*“w pod 18. letom.	,
Fenice 16.00 ((Cincinnati Kid« Tec, nicolor. Steve McQueen, Karl M*
den.	-..rit
Eden 16.00 «Preda bionda« T. Ct*r Prepovedano mladini pod 18. !etojr Grattacielo 16.00 «Dimensione dol paura« Maximilian Shell, 10*7, Thulin. Prepovedano mladini P0* 18. letom.
Alabarda 16.00 «Rose rosse per gelica« Technicolor. Jack Perr» Raffaela Carra.
Zadnji dan.	.
Filodrammatico 16.00 «1 lunghi cap* li della morte« Barbara Steele. “f orge Ardisson. Prepovedano mH®’ ni pod 14. letom.
Aurora 16.30 ((L’ombrellone». ,,
der» Technicolor. John Wayne, v* an Martin.
Garibaldi 16.00 «Per soldi o per an*| re» Technicolor. Kirk Douglas- 01 Young.	.
Capitol 16.30 «11 tormento e Testa** Technicolor, Diane Cilento. Rt Harrison, Charlton Heston.
lmpero 16.30 «Sierra Charriba«. ..
Vittorio Veneto 16.15 «Giulietta de*
spiriti« Technicolor. Giulietta
sina. Prepovedano mladini poč 1 letom.	.
Moderno Danes počitek. Jutri 16.30 «1 rinnegati di capitan KM* Technicolor.	J
Astra 16.30 «Le avventure di ca# del prof. De Paperis«.
Astoria Počitek.	.
Ideale 16.C0 «1 lupi del Texas» T?c; nicolor. Rary Calhoum. VirgiO1 Mayo.	,
Abbazia 16.00 »Sandokan contro leopardo di Sarawa!o> Technicol0, Ray Danton, Franca Bettoia.
Š Z Bor
PRIREJA V TOREK, 22. T. M-NA STADIONU «PRVI MAJ»
pustni
'i::::!:::::::
ples
! OD 2 1. URE DO ZOR®
IGRA ORKESTER «MODS»
Rezervacije miz v petek, soboto in v ponedeljek od 18. d° 19. ure v Tržaški knjigami; v torek popoldne na sedežu društva.
Š D UNION
priredi v soboto, 19. t. m. oti 21. do 4. ure na stadionu «Prvi maj«
PUSTNI PLES Igrajo »The Rangers«
Rezervacija miz vsak večer n® sedežu na Lonjerski cesti Ve
'ra
Da, da otroci, le verjeti f stri<*.
Jernaču: to vam bo pleS“
O
Ui
e*
jb:
>tn
o
Tam na otroškem plesu metuljčki lahnokrili se z vetrčkom love!
A palčki nagajivi, za zajčki se pode.
Po drevju in vejevju, slaščic nebroj dobiš... in pijače in jedače, karkoli pač želiš!
v nedeljo, 20. februar^ v Kulturnem damu
ZAČETEK OB I5.3U UH1
DarovMn, prispevki^
V počastitev spomina poK°^:0
Karla Fumisa darujeta prijatelj* lir za Fportno združenje Bor. ^j|-Namesto cvetja na krsto pok 1(jo0 ke Pertot daruje Minka Pertot Ur za Dijaško Matico.
Izleti -
Ob priliki mednarodnih skok®*!), proslave 30-letnice skakalnice v._, 1 mcl priredi SPOT 20. marca Planico. Vpisovanje v Ul vključno do 10. marca t l.
izit* ,
UepP’
IRiASKA KNJIGARN*
•2"
l'w»l - lil. kv.
i < L-n.■, ii-iia
Novost:
ROZMAN: Ruševine L 1450"
Hotel Central - Riviera
PORTOROŽ
PRIREJA VELIKO PUSTOVANJ® NA PUSTNO SOBOTO V PROSTORIH BA®*
•	NAJLEPSE MASKE BODO NAGRAJENE.
•	Nagrade eden do tridnevni penzion v hotelu.
Rezervacije sprejema recepcija tel.
K -3FT<!5	S- S RF a gNtM&S Č* S z? & & X	TS IZ S £7 ~	~	% S- S S* £T££ B °* S* 2T S
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Očividčcvo pričanje o nesreči odločilno zn šoferjevo obsodbo
Pri ritenski vožnji prvega avtomobila, je drugi trčil vanj od zadaj
Pred okrajnim sodnikom se Je niso znali razložiti, kam je mogel reeraj zagovarjal 45-letni Fulvio Pe- I iti. Savelli je bil bolan in zadnje 'Otti iz Ul. del Ghirlandaio 41, ki čase tudi precej nemiren.
Je bil obtožen, da je 12. januarja »bi telesno poškodoval zakonca, ki 8ta se peljala z avtom po državni °esti št. 202.
Nesreča se je pripetila pri Kati-oari v bližini cestnega kamna pri »to 4.6. Bilo je okoli 21. ure zvečer, ko se je Perotti vračal v mesto 8 svojim avtom fiat 1400. O dinamu ndsreče pa obstajajo dve ver-®Ji: eno je podal Antonio Zuzich begunskega taborišča na Padri-r“l ki se je tedaj peljal mimo z ®otorjem, drugo pa je zastopal sam "“toženec. Z Zuzichevo verzijo sta 8", v bistvu strinjala tudi 61-letni Giordano Gerussi in njegova žena Renata Fano, stara 56 let, ki sta se Mjala, prav tako v smeri mesta,
8 avtom «lancia aurelia« In ki sta * Pri nesreči poškodovala.
Zuzich je trdil, da je pri vožnji 'riotorjem v smeri proti Padričam 8'ečal avtomobilista, ki je imel “'zgane dolge žaromete in se ni Pobrigal, da bi jih zasenčil. Z loko 'a je opozoril na prekršek ter se »stavil. Tudi Perotti je zavrl svoje
požrlo. Kmalu nato pa je avtomo-?“«t pognal svoj avto ritenski, da DI se približal motoristu. V tistem
i	uiuuvi iovu. »
‘renutku sta se pripeljala po cesti "avzdol zakonca Gerussi. žena je “Pozorila moža na nevarnost, toda je že prepozno, čeprav je Ge-'utsi nagloina zavrl «appio», je ta “"vozila še kakih 18 metrov in na-i? s silo treščila v Perottijev fiat. ? sreči sta se zakonca le laže podedovala. Prognoza okrevanja je psšala za Gerussija 6 dni, a za 20 dni. Oba sta se pobila v 'lavnem po glavi in po obrazu.
. Perotti jeva teza pa je bila čisto “Ugačna, Trdil je, da je vozil avto 8 zasenčenimi lučmi ter da je v ['"butku nesreče bil pravilno parki-S® na desni strani cestišča. TJsta-Pa se je, ker je opazil motori-{*• ki je mahal z roko in nekaj ‘bčal na ves glas. Ker je mislil, da ?a je neznanec žalil, je ustavil av-!?■ da bi ga vprašal za pojasnilo. „"daj je baje Gerussi treščil vanj oa zadaj.
..T" teze so obtoženec, prizadeti tranki in priča Zuzich ponovili tu-5* na včerajšnji obravnavi. Med “bSim se je zvedelo, da Perotti ni uravnal škode, ki je nastala pri “"sreči. Javni tožilec je zahteval, ga sodnik obsodi na 160.000 lir "“me. Obtoženčev zagovornik pa je ‘“"bil, da m ga moral oprostiti za-C® pomanjkanja dokazov. Sodnik sprejel tožilčevo zahtevo.' Poleg ]?8a bo moral Perotti plačati 80.600 ‘v, za stroške zastopnika zasebne ®anke, a o odškodnini bodo razbijali na pristojnem sodišču.
* * *
jPred kazenskim sodiščem (pred-fjbbik Boschini, tožilec Corsi, za-“®ikar De Paoli) se je moral vče-zagovarjati 27-letni študent Se-.,no Giano iz Ul. Elizejskih poljan ki je bil obtožen, da je žalil „T®e funkcionarje, da se jim je “S ter da je bil pijan.
„1 0° je okoli 22. ure. 16. maja la-^'.ko so poklicali agente letečega ^belka v Ul. del Teatro, kjer je grajal neki pijanec. Agente je racala po telefonu sobarica hote-h “Adria«, ker je baje neki vinjen j"°ski obrcal njenega sina. Spor bi j. biorda končal brez hujših posle-če ne bi Giano nastopil na ne-^Pusten način proti agentom. Ti t Sa nazadnje ukrotili in odpeljani splošno bolnišnico, kjer je zdrav
ugotovil, da je bil močno vi-
Nen.
j^ako je Giano romal v koronej-2 zapore, od koder so ga izpustili Jjedmih dneh.
hUjeraj se je moral zagovarjati ni® sodiščem. Mladenič je trdil, da brcnil sobaričnega sina, temveč
V nedeljo zjutraj pa sta dva mestna stražnika našla njegovo truplo v neposredni bližini trbi-ške ceste nad Montebelom Stražnika sta hodila po nasipu blizu izhoda iz predora Ul. Doda, ko sta v nekem grmu zagledala truplo. Obvestila sta agente s komisariata pri Sv. Soboti, ki so v spremstvu sodnega zdravnika dr. Reicha prihiteli na kraj najdbe. Prišli so tudi gasilci, da so truplo spravili na trbiško cesto, kjer je čakal mrtvaški voz. Kot je u-gotovil sodni zdravnik, je Savelli umrl zaradi srčne kapi.
Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer so ga sorodniki spoznali. Ostanki nesrečnega Savellija so sedaj na razpolago sodnim oblastem.
Nesreča delavca
V železarni Italsider v Skednja se je včeraj popoldne ponesrečil 30-letni delavec Angelo Rendina iz Ul. Salvore 8. Ko je delal pri mehanični žagi, ga je nenadoma s silo zadel v prsi kos železa, ki ga je z močjo izgnal stroj. Ponesrečenega delavca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na pljučno kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 20 dni zaradi zlomov desnih reber.
Težave v delovanju tržaških špediterjev
Te dni je bil v Trstu občni zbor združenja tržaških špediterjev. Predsednik Sofianopulo je prebral daljše poročilo o delovanju združenja v preteklem letu. Govornik je med svojim izvajanjem poudaril, da je speditersko delo v pravkar zaključenem 1965. letu zavrlo več važnih činiteljev, predvsem stavke pristaniških delavcev in osebja Javnih skladišč, deloma pa tudi sindi-dalna gibanja železničarjev in carinikov. Temu je treba dodati nenehno naraščanje poslovnih stroškov, pri čemer postaja čedalje bolj težavno vzdrževanje spaditerskega aparata. Predsednik Sofianopulo je dalje, poudaril, da je delovanju špediterjev lani škodovala stalna grožnja, da bodo Javna skladišča povečala tarife za svoje storitve. V tej zvezi je govornik izrazil zadovoljstvo kategorije, da je bil prav te dni med upravo pristaniškega podjetja in predstavniki sindikalnih organizacij dosežen sporazum, po katerem bodo pristaniške tarife hkrati z mezdami pristaniških delavcev ostale neizpremenjene do konca tekočega leta.
Glede davčnega bremena, ki pri-, tiska na poslovanje tržaških špediterjev, je predsednik stanovske organizacije poudaril, da je to breme' danes zelo težko, otežuje ga pa tudi nejasnost glefie plačevanja prometnega, davka v mednarodnem blagovnem prometu. Temu je treba dodati neugodnost, da poteka carinjenje blaga na. meji razmeroma zelo počasi, ker ni na obmejnih prehodih dovolj carinikov }n uradnikov. Tudi omejitev števila operaterjev, ki smejo po novem o-pravljati spediterske in carinske posle, otežuje poslovanje spediterskih podjetij.
Gorlšfeo-benešti dnevnih
V NEDELJO V PROSVETNI DVORANI
V ČITALNIŠKEM KROŽKU V GORICI
Na Prešernovi proslavi v Doberdobu Debata o zakonskem osnutku so nastopili trije kraški zbori za uvedbo razporoke v Italiji
Moški zbori iz Doberdoba, Dola - Poljan in Ronk so želi splošno odobro vanje številnega občinstva
liiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiMinnmiiiiiiiiniiiHiHiiViimlMHHmMmnHmmmMiHHnfMnj
TUDI LETOS POVSOD ŽIVAHNE PRIPRAVE
Sedem skupin prijavljenih za 13. karneval v Miljah
Denarne nagrade znašajo skupno 530^000 lir - Nagrajevanje bo pred županstvom - Kako bo v Skednju in v Boljuncu
Sl. samo prestrašil. Sodniki so ga ■kozi—	.............
Jahosti ter so ga obsodili pogoj-
ja^ali za krivega hudih žalitev h!,nln funkcionarjev in prekrška
in brez vpisa v kazenski list na L"esece zapora in na 10.000 Ur *name kazni
Hudo trčenje zaradi ^Previdnega prehitevanja
Se‘ "Previdnost pri vožnji je bila c« ,nkrat vzrok cestne nesreče, ki D0]J.e Pripetila predvčerajšnjim po-Vor)' Pr‘ opekarni na cesti, ki čec na blok pri Škofijah. Pri "tanern trčenju lambrete in avta hudo poškodovala 18-letni nik Adriano Zappin iz Ul. 6 in njegov 18-letni pri-ista h študent Dario Visintin iz p b>ice št. 5
|)e|j Jbtelja sta se v nedeljo od-a proti Istri, kjer sta name-
-------.. nedeljski popol-
j«“l Toda nista prišla daleč. Ko •h faPpin z lambreto TS 43252, t.ti aat."ri se je peljal tudi Visin-
»i '.Privozil na ovinek pri opekar-kf j začel prehitevati avtomobil, 'štij Voz'l pred njim. To je bilo titul usodno, ker je v tistem treta^11 z avtom TS 60372 privozu ^0Ktrot' Luciano Valenta iz Ul. C^hi 2- Trčenje je bilo neiz-in oba lambretista sta se 'Whna >n potolčena prevrnila z ,	,er obležala na cestišču
taraw?ii so bolničarji RK in *i v vRterji. Ranjenca so odpelji-yij bolnišnico, kjer so ju pridr-<'apD,na nevrokirurškem oddelku se je pri nesreči pobil in »ji P° glavi, desni .veki, zgor-' c* ter si zlomil levo po-Stibii Uri nesreči je začasno iz-Mf- tudi spomin in se bo moral Mle vj‘i 45 dni, če ne bodo nastope) £?'«p!ikacije. Več sreče je i-»il v>s'ntin. Pri padcu se je po-V?0 . Slavi, se ranil po desnem vi in zatilju, po levi roki, le-
■■it«,1”
Ulju,	ICV1 IU1U, 1'
desnem kolenu. Okre-dveh tednih.
Haideno truplo pogrešanega delavca
!'ia eineva delavca b-milta Savel-Ji je2. Ul. Pierpaolo Vergerio 16, 9 ‘zginil z doma prejšnjo sre-t?šaji našli mrtvega. Kot smo po-naši sobotni številki, je z doma in domači

Kakor je bilo že sporočeno, bo v nedeljo, 20. februarja, v Miljah tradicionalni karneval s povorsko alegoričnih vozov, godb in mask. Prireditev se bo začela ob 14. uri in zaključila ob 16., ko bodo udeležencem podelili nagrade. Letos je to že 13. prireditev in bo prav gotovo privabila, kot vsako leto, lepo število gostov.	.
Svojo udeležbo je prijavilo 7 skupin, izmed katerih so nekatere že dobro znane, saj sodelujejo vsako leto od vsega začetka. Letos bodo nastopile naslednje skupine: «On-gia» z geslom: «L’Ongia a Rio», «Fortebraccio» z geslom: «Petit Pa-ris»; «Bulli e pupe» z geslom «Fu-metti alla ribalta»; šolska skupina z geslom: «Učni predmeti zares... a ne preveč«; skupina «Barca stram-ba» z geslom «Pirati di tutti i tempi«; «Lampo» z geslom: «11 divino Camevalentino«; «Bellezze naturah« z geslom: «1 sacrifici di Adamo, Renzo■«iRomeuccioih .Denarne« nagrade, ki jih bo nagrajencem podelil odbor za razvoj turizma, znašajo skupno 530.000 lir. Razen tega pa . bodo.-skupine .dobile ia..druge nagrade in darila, H jstf jttt prepevali zasebniki, podjetja in ustanove.
Pustni sprevod bo šel po Ul. D’Annunzio, Ul. Roma, Ul. Mazzini, Ul. 25. aprila in Ul. P. Reti. Razdeljevanje nagrad pa bo na trgu pred županstvom.
Za veselo slovo od letošnjega pusta pa se ne pripravljajo samo v Miljah. Skedenjci so se letos že predstavili. V nedeljo se je namreč pripeljala v središče mesta skupina veselo razpoloženih mask na vozu s konjsko vprego in z domačo godbo na pihala. Ko so «prebili led« in spravili v dobro voljo meščane, so se Skedenjci vrnili domov. To je bil nekakšen razglas pustnih prireditev vabilo na prijetno zabavo v Skednju. V četrtek popoldne, z začetkom ob 15. uri bo v Skednju «Povorka dojilj«, v soboto zvečer bo ples v maskah, v nedeljo ob 14. uri bo ((Povorka cvetja«, na pustni torek bo nust «ponorel», na pepelnično sredo pa bo veličasten «pogreb«.
Na tradicionalni pustni pogreb se seveda pripravljajo tudi v Boljuncu kjer bo višek pustnih prireditev na pepelnično sredo popoldne, ko bodo pusta spustili v vesolje.
Pes napadel obiskovalko
Pes čuvaj Lucijana Živca iz Ul. delle Cave 63 se je izneveril pregovoru o prijateljstvu do človeka in zverinsko napadel 61-letno Ziv-čevo teto Albino Sahar por. Bloc-
Iz goriške bolnišnice
Včeraj ob 18. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v gorlško civilno bolnišnico 54-Ietnega Gabrijela Cotiča lz Šempetra, ki so ga zaradi odrgnjen) po obrazu pridržali za 8 dni na zdravljenju. Cotič je izjavil, da ga je na poti proti Stra-žicam podrla v Ul. Brigata Pavia neka kolesarka, ki mu je presekala pot.
Nekaj po 20. url pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico tudi 43-letnega Zora Nanuta iz štandreža, Mihaelova ulica 226, ki se je ranil na prstih leve roke, ko je zapiral avtomobilska vrata.
Z dvoriščnimi vrati si je priprl roko
Včeraj zjutraj so sprejeli v gorlško bolnišnico na zdravljenje za 10 dni 35-letnega šoferja Milana Pe-trico, ki je doma lz Kobarida ter dela pri podjetju Ivan Kusterle v Gorici. Včeraj okrog 8. ure, ko Je šel zaradi prevoza lesa do podjetja SILES na Tržaški cesti, je stopil s tovornjaka in hotel odpreti dvoriščna vrata, ki imajo avtomatično zapiralo. Pri tem pa je menda napačno manevriral in vrata so mu priprla roko, ki sl jo Je nalomil zapestju.
čari iz Ul. Damiano Chiesa 90, ki je predvčerajšnjim dopoldne prišla na obisk k nečaku. Komaj je Saharjeva prestopila prag vhodnih vrat, se je pes pognal vanjo in jo napadel ter jo večkrat u-griznil v levo nogo. Gospodar se je moral pošteno truditi, da je sorodnico rešil pred podivjanim psom, potem pa je poskrbel, da so Saharjevo v zasebnem avtu odpeljali v bolnihvco. Saharjevo so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti kar 45 dni. Poleg tega, da jo je pes ugriznil, se je Saharjeva pobila po levem stegnu, desni nogi in si verjetno zlomila desno zapestje, ko se je branila pred podivjano živaljo.
Preteklo nedeljo popoldne je priredilo tudi prosvetno društvo ((Jezero« iz Doberdoba Prešernovo proslavo. Prireditev je bila v društveni dvoranici ter je prav lepo uspela. Ob določeni uri se je nabralo toliko domačinov, da je bila, dvoranica premajhna, saj je vse zanimalo, .kako se bodo odrezali trije kraški zbori, katerih nastop je bil na prireditvi najavljen.
Napovedovalec Jožef Jarc je najprej najavil nastop moškega zbora iz Dola-Poljan, ki je t>°tl vodstvom svoje , pevovodkinje Pavline Kome-love prav lepo zapel nekaj pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Za njim je zapel nekaj pesmi moški zbor iz Ronk, prav tako pod vodstvom Pavline Komelove.
Valentin Duca iz Gorice je nato spregovoril nekaj besed o življenju in delu naj večjega slovenskega pesnika Prešerna, k! ga skupaj z vsemi drugimi rojaki slavimo tudi Slovenci v zamejstvu.
Domač moški pe.vski zbor ((Jezero« je nato pod vodstvom prof. Križ-mančiča med drugim zapel ((Doberdob« in" «Ej Uhnjetn'«.' Zlasti ta slednja je tako ugajala, da so jo morali ponoviti. Za Doberdobci je še enkrat nastopil zbor «Kras» iz Dola-Poljan in zapel nekaj pesmi. Kot zadnjo točko so vsi trije zbori skupaj zapeli Prešernovo ((Zdravico« v Vrabčevi priredbi. Pesem in izvedba sta tako ugajali, da so jo morali na splošno željo navdušenega občinstva ponoviti. Domači pro-svetarji so nato v bližnji gostilni priredili pevcem zakusko in tam se je njihovo petje še nadaljevalo.
Kot rečeno je bila društvena dvoranica za ta nastop premajhna. To je še enkrat pokazalo potrebo, da bi občinska uprava popravila in uredila svojo dvorano, kjer je pred leti nastopalo z uspehom celo Slovensko gledališče iz Trsta. Znano je, da občinska uprava nima sredstev, zato pa bi bilo potrebno poiskati kakšen prispevek od strani deželne uprave ali vlade, kakor so
ga deležne tudi druge kulturne u-stanove. Za tako občinsko središče, ki je oddaljeno od večjih mest, bi bila vsekakor taka dvorana potrebna in koristna.
Razprava PSI v Tržiču o industrijski coni
Preteklo soboto zvečer je bilo na sedežu krajevne sekcije PSI v Tržiču posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki PSI iz Tržiča in okoliških občin, ter odgovorni za krajevne ustanove in pokrajinski odbornik Marko Waltritsch.
V debati, ki se je razvila okrog problema industrijske cone v Tržiču glede na njen sedanji stadij razvoja, so se oglasili vsi prisotni ter povedali svoje mnenje ali stavili predloge, v okviru programa, o katerem so se sporazumele stranke levega centra.
Razgovor so zaključili z navedbo raznih pobud, ki naj bi jih izvedli v prihodnjih mesecih v sodelovanju med pokrajinsko federacijo PSI in krajevnimi sekcijami v Tržiču in sosednjih občinah, da bi dosegli kar najboljšo rešitev problemov industrijske cone, o katerih so na tem sestanku obravnavali. Pri tem so še posebej poudarili potrebo funkcionalnosti notranjega u-stroja konzorcija.
in ga odpeljali v Prvačino, kjer ga bodo pokopali.
Poslanec Fortuna je obrazložil svoj predlog Večina diskutantov se je strinjala s predlogom
Preteklo soboto zvečer ob 21.30 je bila v Citalniškem krožku (Cir-colo di lettura) v Ul. Morelli v Gorici Zanimiva debata o uvedbi razporoke tudi v Italiji. Vodstvo tega krožka je v ta namen povabilo socialističnega poslanca odv. tortuno iz Vidma, ki je 1. oktobra lan’ predložil v parlamentu o-snutek tega zakona, da bi povedal svoje stališče k temu problemu. Kot oponenta so povabili k razpravi odv. Migliorija iz Milana, ki je strokonjak za kanonično pravo katoliške cerkve. Razpravo je vodil odv. Mayo, ki je v uvodu obrazložil bistvo tega problema.
Poslanec Loris Fortuna je povedal, da se je odločil za predlog j zakonskega osnutka potem, ko je
Sestanek partizanov v nedeljo v Podgori
V nedeljo 20. t.m. ob 10. uri bo v gostilni ex-Terpin v Podgori sestanek vseh bivših partizanov in garibaldincev tega kraja. Na sestanek bodo povabili tudi deželnega sekretarja Zveze partizanov Vin-cenzija iz Vidma.
Na tem sestanku bodo obravnavali vprašanja svoje kategorije, predvsem pa bodo govorili o akciji za postavitev spomenika padlim borcem v tem kraju.
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiuiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiii
DANES IN JUTRI NA GORIŠKEM
NADOMESTNE VOŽNJE OB STAVKI AVTOBUSOV
V soboto bo pogreb Riharda Orla
Pogrebno podjetje Prescheren iz Gradiške nam je sporočilo, da so pogreb pokojnega didaktičnega ravnatelja Riharda Orla, ki bi moral biti v petek 18. t. m. ob 14.30 uri, odložili za en dan in se bo vršil v soboto 19. t. m. ob isti uri. Trup. lo, ki je sedaj shranjeno v mrtvašnici na glavnem pokopališču v Gorici, bodo naložili na mrtvaški voz
llllllllllllllllllIUHUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilUIIIMlIllllllllllllllllllIllllllIllIlIllllllllllfllllllllllllll
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Krajevne zdravstvene enote
ll3k.ft.Ukl	U	v4	..	•
naj poslujejo v domačem jeziku
Le tako bodo stregle svojemu namenu in dosegle zaželene cilje Prebivalstvo Beneške Slovenije bo spadalo pod pet takih enot
Zadnjega februarja steče rok za 1 oddelek, ki pa seveda zdravi pred-vlaganje prošenj za deželne pri- vsem jetične bolnike. Občine ima-spevke in olajšave na zdravstve- > sicer svoje občinske zdravnike
IKI» PROSEK
*Un?V8ja danes- 15> *• m- 1 začetkom ob 19.30 vznemirljivi, sexy
MINORENNI BRUCI A TE
Jjjajo:
(POKVARIENE MLADOLETNICE)
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan
Helen chanel — s. c. trintignant
nem področju. Dežela daje na voljo po 800 milijonov lir za 1965. in 1966. leto za izgradnjo novih zmogljivosti v bolnišnicah in 400 milijonov lir za opremo bolnišnic, za potrebe ambulantnih središč in še za razne druge stvari na sanitarnem področju
Seveda bodo dobile večino teh deželnih prispevkov bolnišnice prve kategorije v Trstu, Gorici, Pordenonu in Vidmu, toda tudi manjše bolnišnice druge kategorije bodo deležne pomoči. Bolniki Beneške Slovenije gredo večidel v bolnišnice tretje kategorije, ki so zemljepisno najbližje: v čedadsko in tumeško bolnišnico. Seveda gredo v posebnih zamotanih primerih, posebno kadar je potrebna posebna nega specialistov, tudi v Videm. V načrtu deželnega zdravstvenega odbomištva v rokah dr. Nardina je, izgraditi videmsko in tržaško bolnišnico za njuno obširno zaledje, tako da bi lahko obravnavali prav vse bolniške primere, a podeželske bolnišnice tretje kategorije bi morali izpopolniti tako, da Oi bile vse druge in ne več tretje kategorije.
Cedadska bolnišnica ima 240 postelj ali 3,8 postelje na tisoč prebivalcev. Zasedenih je 81,2 odstotno, kar je približno povprečje za večino bolnišnic v deželi. Lani je sprejela 4.027 bolnikov, bolniških dni pa je bilo 71.299. Imela je sploš-ni medicinski, kirprgični in pa porodniški oddelek ter še posebej tuberkulozni oddelek in pa oddelek za kronične bolnike. V Tume-ču pa so prav tako trije glavni oddelki: splošni medicinski, kirurgič-ni in porodniški ter še posebej oddelek za bolezni grla. V obeh bolnišnicah je pomanjkanje specialistov in zato pošiljajo zdravniki paciente za vse specialne izvide in zdravljenje v Videm, kjer je velika stiska za prostor. Severni del Furlanije: v Železnem Kanalu, Reziji in v Kanalski dolini, je bblj slabo preskrbljen z bolniško nego, ker so bolnišnice daleč in še povečini prenapolnjene.	^ ,
Nadiške doline, ki težijo k Čedadu, so imele doslej še dobro organizirano hitro pomoč za nezgode na delu, ki jih prinaša življenje v hribovskih krajih. Dostikrat ne prinaša kronika obeh dnevnikov in pa tudi nekaterih tednikov, ki so razširjeni v Furlaniji, drugih vesti iz nekaterih krajev Beneške Slovenije kot zlome rok ali nog, padce v strme grape in jarke, pozimi pa nesreče na ledu. Služba za prvo po moč je še razmeroma dobro organizirana in spravijo poškodovance še kar hitro v čedadsko bolnišnico, kjer jih obvežejo in če potreba, zadržijo. Težje je za kronične bolnike, za tiste, ki se nalezejo poklicnih rudarskih bolezni, kot je sllikoza, ki hirajo večinoma počasi kar na svojih domovih, pa čeprav obstoja posebni tuberkulozni
vsaka po enega ali pa manjše obči- ______________r_____
ne skupaj v konzorciju, dalje majh- j zalo povezati" se še z bolniškimi
toriji, s središči borbe proti družbenim boleznim (alkoholizem in druge), s protituberkuloznimi in duševnimi dispanzerji. Morda bi ka-
I
Prispevajte ;(a
DIJAŠKO MATitOl
ne neustrezne občinske ambulante, ki so bolj zasilnega značaja in morejo opravljati preventivno službo, to je, da bi predvsem skrbele zato, da ljudje ne zbolijo, da se ne okužijo z nalezljivimi boleznimi, da se pravilno hranijo, da imajo zdrava stanovanja in tako dalje. Najbolj na mestu pa bi bila preventiva glede emigrantskih delavcev, ki pri. dejo domov na oddih. Mnogi zbolijo na delu v tujini in se zdravijo, ko je že prepozno. Način prehrane in stanovanj v emigraciji je tak, da le prav železni organizmi ostanejo, da povprečno vsak tretji emigrant oboli. Dogajajo se tragedije, ko mladi fantje obolijo na pljučih ali pa dobijo srčne bolez-se pravočasno zdravili, kot je bil ne do bi vedeli zanjo in ne da bi ne da bi vedeli zanjo in ne da bi tragičen primer tistega fanta, ki je ubil v zagrenjeni pomračenosti uma svojo teto in so ga spravili umobolnico. Preventiva v Beneški Sloveniji bi morala preprečevati dvoje vrsti bolezni: 1. Bolezni nastale zaradi običajnega dela in življenja v siromašni hribovski pokrajini in 2. bolezni nastale v visoko industrializiranih državah zahoda v higiensko neurejenih e-migrantskih brlogih.
Samo zdravljenje v čedadski, tu-meški bolnišnici in še v glavni videmski bolnišnici je poleg navadnih pomanjkljivosti potrebno posebno glede starejših pacientov slovenskega porekla iz hribovskih krajev, ki rabijo posebno pojasnjevalno službo ljudi, ki bi znali povedati zdravnikom točne znake njihovih bolezni, ki jih ti ubogi ljudje s pičlim in slabim znanjem italijanščine iz osnovnih šol ne morejo pojasniti svojim zdravnikom. Verska organizacija je doslej sicer nepopolno skrbela s samožrtvovanjem posameznikov, kot je zadnji primer monsinjorja Petričiča, da so slovenske paciente obiskovali in jih duševno spodbujali v domačem slovenskem narečju, jih spovedovali domačih kmečkih grehov v domačem slovenskem narečju. To je bila kapljica tolažbe v morju tujih ljudi. Namesto da bi kazalo v tem pogledu na bolje, se spreobrača vse skupaj na slabše, tako da je ubog preprost nebogljen slovenski kmečki hribovski človek dvakrat revež v teh bolnišnicah, kjer ne poskrbijo niti za moralno in duhovno tolažbo v umljivem materinem slovenskem narečju.
Načrt dežele o zgraditvi velike mreže krajevnih zdravstvenih enot, kot si ga zamišlja zdravstveno od; bomištvo dežele, da ljudje ne bi zboleli, da bi se preventivno borili proti nevarnostim bolezni, je veličasten, naravnost misijonarski. Samo v videmski pokrajini bi postavili 19 zdravstvenih krajevnih enot, ki bi bile neke vrste zdravstvena središča, primemo povezana in u-sklajena v svojem delovanju z bolnišnico, občinskimi in konzor-
Kot znano so nameščenci zasebnih avtobusnih prog proglasili za danes in jutri vsedržavno stavko, da bi dosegli obnovo vsedržavne delovne pogodbe te kategorije, ki je zapadla že pred več kot štirimi meseci. Na Goriškem zaradi te stavke ne bodo vozili avtobusi pod. jeti j Ribi & Co„ Bonezzi in Auto-linee Triestine. Obratovali pa bodo avtobusi podjetja Gradese in mestni avtobusi v Gorici.
Na posredovanje goriške prefekture bodo danes in jutri uvedli prevoze z vojaškimi tovorniki na nekaterih progah, predvsem za delavce, ki gredo na delo in za dijake. Za to izredno službo velja naslednji vozni red:
Na progi Gorica - Doberdob - Tržič: odhod iz Gorice ob 7 in ob 12.30; odhod iz Tržiča ob 7.40 in ob 17.30.
Gorica . Jamlje ■ Tržič (CRDA): odhod iz Gorice oh 7, odhod iz Tržiča ob 17.30.
Gorica ■ Gradiška - Tržič (CRDA): odhod iz Gorice ob 6.46 in 13.30; iz Tržiča ob 7.40 in 17.30.
Gradež - Tržič: odhod iz Gradeža ob 6.50. iz Tržiča ob 17.30.
Cervignano - Romans . Gorica: odhod iz Verse ob 7.18, iz Gorice ob 13.30 in 17.30.
Na progi Gorica • števerjan bodo vozili avtobusi goriškega mestnega avtobusa po normalnem urniku.
Tudi v Tržiču bodo na mestnih avtobusnih progah vozili vojaški tovorniki.
zavarovalnicami. Kot je razvidno iz osnutkov deželne zdravstvene študije, hi bile za kraje Beneške Slovenije ustanovljene naslednje krajevne zdravstvene enote: zdravstvena enota Čedad za občine Čedad, Fojdo, Tavorjano, Praprotno in še za nekaj drugih furlanskih občin. Zdravstvena enota Humin bo obsegala občine Humin, Gorjani, Rezijo, Ratenj in še neke druge furlanske občine. Zdravstvena enota Ponteba bo obsegala občine Pontebo, Nabor-jet. Trbiž. Zdravstvena enota Spe-ter ob Nadiži bo obsegala občine: Speter, Podbonesec, Sv. Lenart, Srednje, Grmek, Sovodnje in Dreko, torej same čisto slovenske občine. Zdravstvena enota Tarčent bo obsegala občine: Tarčent, Neme, Alt-ten, Tipano in Brdo. V hribovskih krajih bo obsegala ena zdravstvena enota okoli 15 tisoč prebivalcev.
Prebivalstvo Beneške Slovenije bo torej spadalo pod pet krajevnih zdravstvenih enot, ki bodo navajale ljudi k zdravemu življenju, ki bodo pomagale v preventivni borbi proti boleznim. Upamo, da se iz teh zdravstvenih enot ne bodo izcimile neke nove birokratske formacije, ampak resnično plemenite ustanove, ki bodo znale stati blizu ljudstvu. Prvi pogoj pa bo seveda, da bodo znali voditelji teh ustanov prisluhniti željam ljudi, da bodo znali govoriti v slovenskem materinem jeziku teh ljudi, kajti prav zdravstvena preventiva je tista kočljiva ljudska služba, ki uspeva le, če govorijo voditelji preventive v jeziku ljudstva, poznajo njegove navade in slabe razvade, da bi ga mogli odvaditi od družbenih bolezni in nehigienskih načinov življenja. Pacienti se morajo na kak način spovedati glede svojih zdravstvenih pregreškov in zato je treba velika mera razumevanja in diskretnosti, kar je mogoče le z delikatno besedo materinega jezika. Povedali smo, kakšna bi morala biti prava preventivna zdravstvena služba preko novo zamišljenih zdravstvenih enot. Ce bo dežela hotela, da bodo te enote res dosegale svoj namen, potem jih je treba za kraje Beneške Slovenije ustvariti na tak način, da bodo našim ljudem govorili tako, kot govorijo doma na svojih domovih, Sleherno oddaljevanje od načela materinega jezika bi vpeljalo le birokratsko miselnost v te ustanove,	A. R.
Vesti iz Tržiča in okolice
Stavka kovinarjev. V okviru vsedržavne stavke kovinarjev bodo jutri stavkali delavci te kategorije po štiri ure tudi v Tržiču. Tri sindikalne organizacije pozivajo delavce v podjetjih CRDA, OET, Sem-De-troit in Passera ter v drugih manj. ših kovinarskih podjetjih, naj zapustijo svoja delovna mesta ob 12. uri in naj stavkajo do 6. ure v četrtek 17. t. m. zjutraj. Turnisti bodo delali samo prve štiri ure v sredo 16. t. m.
Interpelacija za pristanišče. Občinski svetovalci Saggini, Beltrame in Zorzenon so poslali tržiškemu županu interpelacijo zaradi parkirnega prostora v pristanišču Porto-
rosega, katerega ureditev niso zaključili, kar povzroča škodo pri raztovarjanju in natovarjanju blaga v pristanišču.
Nabiralna akcija za Indijo se je včeraj nadaljevala tudi v Tržiču ter po drugih občinah. V Ronkah vrši nabiralno akcijo krožek ACLI, ki je odprt od 17. do 19 ure. V Sta-rancanu so nabrali v župnijski cerkvi že prvi dan nad 100 tisoč lir.
PSIUP v Ronkah je imel pred dnevi sestanek članov te sekcije, katerem so proučili krajevni položaj ter delo stranke v dveh letih svojega obstoja. Ob tej priliki so izvolili tudi nov odbor sekcije ter se pogovorili o bodočem njenem delu.
Razna obvestila
Jutri, 16. t. m. ob 20.30 uri bo v klubu «S. Gregorčič«, na Verdijevem korzu 13 v Gorici, predaval fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna o TUNIZIJI in AL-2IRU. Predavanje bodo spremljali številni barvni diapozitivi.
Gorica
VERDI. 17.00: «1 quattro inesora-bili», Adam West; ameriški barv-ni kinemaskopski film.
CORSO. 17.15: «Signore e signori«, Virna Lisi in Gastone Moschini; italijanski črnobeli film režiserja Germija. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.30: «Gli amo-rosi«, Harriet Andersson in Eva Dahlbeck; francoski črnobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.00: ((Febbre sulla cit-t&», Ann Margret m Michael Parks; ameriški barvni film.
CENTRALE. 16.30: «La vergine del-la violenza«, M. Andres in J. E. McKinley; ameriški črnobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
na vatikanskem koncilu preteklo jesen celo neki škof sprožil to vprašanje Poudaril je, da je od šestih držav evropske skupnosti samo Italija tista, ki še nima zakona o razporoki, od drugih večjih evropskih držav pa ga nima le Španija. Tak zakon je potreben tudi v Italiji v imenu svobode, napredka in demokracije. Nekoč zakoncu tudi po smrti drugega zakonca ni bilo dovoljeno ponovno se poročiti. Cas pa gre naprej in z njim se morajo uskladiti tudi zakoni, ki urejujejo življenje. Govornik je navedel nekaj primerov, v katerih bi morali doti prizadetim pravico, da lahko dosežejo razvezo zakonskih vezi. Tako je navedel primer na dosmrtno ječo obsojenega zakonca; v takem primeru bi morali drugemu zakoncu, ki je pri obsodbi nedolžen, dati pravico, da zahteva razvezo zakona in si ustvari novo življenje. Isto naj bi veljalo pri neozdravljivih umobolnih, pri dejanskem razhodu obeh zakoncev za najmanj pet let, pri zločinih nad družinskimi člani itd. Poudaril je, da ta problem posredno ali neposredno zanima kakih pet milijonov državljanov.
Udv. Mighori je skušal pobiti teze svojega predgovornika in o-menil nekatera katoliška načela v tej zadevi, s posebnim ozirom na družino. Dejal je nadalje, da je položaj v nekaterih državah, kjer je razporoka možna, še slabši kot v Italiji ter da bi uvedbi tega zakona še povečala število nezakonskih otrok in mladinske kriminalitete.
Sledila je debata, pri kateri se je oglasilo več prisotnih, ki so se izjavili za in proti uvedbi ločitve zakona. Pri tem je odv. Graziano navedel tudi primer nekega svojega klienta, katerega je zapustila žena, postala nemška državljanka ter se poročila z drugim. On pa, ki je italijanski državljan, ni mogel doseči razveze ter je bil po zakonu oče tistih otrok, ki jih je njegova bivša žena imela z drugim možem; praktično je bil ta človek «poročen sam s seboj*.
Pred zaključkom je odv. Fortuna poudaril, da debata o tem važnem vprašanju pomeni prispevek h gradnji moderne civilizacije, kjer naj bo svoboda taka, da drugemu ne bo v škodo; v taki človeški družbi naj ne bo več vrst razporok, ampak samo ena vrsta.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 13,4 stopinje ob 16. uri, najnižjo 7,4 stopinje v nedeljo zvečer ob 23. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 75 odstotkov.
LEOPOLD MARUŠIČ iz Štandreža, ki so ga pred dnevi pokopali na domačem pokopališču. Zapustil je ženo in dve nedorasli hčerki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiu
TRI CESTNE NESREČE
Z izposojenim vozilom se je prevrnil na cesti v Števerjann
Trčenje na križišču pri kavarni Garibaldi - Vespist je zavozil v obcestni jarek
V soboto zvečer se je v števerja-1 nesto Pacciotta, na zadnjem sedežu | licija iz Gorice, ter ugotovila ne-nu ponesrečil z motofurgonom 19- je vozil svojega prijatelja finančne- kaj škode na vespi, letni Rodolfo Mersecchi iz Gorice ga stražnika 27-letnega Domenica Ul. Vittorio Veneto št. 117, ki se bo Natale iz Neaplja, ki prav tako sluz-moral zdraviti 10 dni v civilni bol-1 buje na letališču Na omenjenem
Avto je začel goreti
Včeraj dopoldne ob 11.25 so poklicali goriške gasilce na Travnik, kjer se je vnel avto «Bianchina», ki je last Gastona Zongherja. Ogenj je povzročil defekt na električni napeljavi ter je povzročil okrog 30 tisoč lir škode.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je od-
-ohi- 1 Prta v Gorici lekarna D’UDINE, v I giensldmi in profilaktičnllhi iabor«-1 Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24
nišmci.
Tisti večer se je Mersecchi odpravil z vozilom, ki je last Ferdinanda Pelicona iz Gorice Ul. Brigata Ca-sale v števerjan ter se potem odpravil nazaj proti Gorici po cesti proti Grojni. Na zadnjem ovinku na levo pri Križišču pa je, verjetno zaradi gramoza in slabe razsvetljave, zavozil s ceste na levi strani, kjer se Je vozilo prevrnilo. Domačini so takoj prihiteli ponesrečencu na pomoč in Boris Hladnik ga je s svojim avtom odpeljal v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili pretres možganov ter rane po obrazu in ga pridržali za 10 dni na zdrav ljenju. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz števerjana, ki morajo tudi še ugotoviti, ali je imel Mersecchi vozno dovoljenje ali ne.
V soboto okrog 23. ure se je pripetila prometna nesreča tudi na križišču blizu kavarne Garibaldi na Korzu Italia. Z vespo 150 se je ob tisti uri peljal po Korzu v smeri proti železniški postaji 21-letni finančni stražnik iz Faiconare, ki službuje na goriškem letališču, Er-
križišču pa Je iz Ul. IX. avgusta privozil na avtu fiat 1100 26-letni Giorgio Ceccotti s Korza Verdi 74 Obe vozili sta se trčili in vespista sta skupaj s svojim vozilom padla. Od peljali so ju v bolnišnico, kjer so Pacciotto pridržali za 5 dni in Natala pa za 10 dni na zdravljenju zaradi poškodb po rokah in nogah.
Zapisnik je napravila cestna po-
prejšnjo noč, ko se je vračal z vespo iz Gradiške proti domu, se je ponesrečil tud; 20-letni Angelo Fari iz Villess .V goriški bolnišnici, kamor se je zatekel so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju, ker si je pri padcu pretresel možgane in se ranil nad desnim očesom. Fari je izjavil, da so ga oslepile luči nekega avtomobilista ter je zavozil v obcestni jarek. Naslednje jutro so obvestili cestno policijo iz Gorice, ki vodi preiskavo.
SLOVENSKA PROSETNA ZVEZA V GORICI vas vljudno vabi na
PUSTNI PLES
ki ga priredi prosvetno društvo « K R A S » iz DOLA - POLJAN v soboto, 19. februarja ob 21. uri v PROSVETNI DVORANI na Verdijevem korzu 13 v Gorici IGRA ORKESTER COSMARO
Rezervacija miz in vabila za ples se dobijo:
V Gorici na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1/1, v števerjanu pri Ivanu Klanjščku in Saveriju Rožiču, na Oslavju pri Mirku Primožiču, v štandrežu pri Karlu Nanutu, v Sovodnjah pri Miru Kuzminu, v Gabrjah pri Vidu Primožiču, v Dolu in na Poljanah pri Mariju Ferligoju (Blaž), v Doberdobu v zadrugi, na Vrhu pri Dominiku Grilu in v Ronkah pri Mirku Vižintinu.
					
	“TIP*** m in		b*	flAIai	n Min	8=1 H al
s: -M.		JS.idR! JLC
		
IZIDI		IZIDI
♦Atalanta—Brescia	0-0	•Alessandria—Genoa
•Cagliari—Torino	3-2	•Lecco—Pro Patria
•Fiorentina—Catania	0-0	•Mantova—Venezia
•Inter—Roma	2-2	♦Messina—Livorno Monza—*Novara
•Juventus—Varese	3-1	•Padova—Reggina
•Lazio—Foggia	2-0	•Piša—Catanzaro
•Napoli—Bologna	1-1	•Palermo—Modena
Milan—‘Sampdoria	2-1	•Potenza—Reggiana
•Spal—LR Vicenza	0-0	•Verona—Trani
0-	o
3-1
2-2
1-	0 1-0 1-0 2-1 1-1 3-2 0-0
LESTVICA
LESTVICA
Inter	21	12	8	1	40 16	32	Lecco	21	10	8	3	26 14	28
Milan	20	11	7	2	31 17	29	Venezia	21	10	8	3	28 17	28
							Mantova	21	9	8	4	28 19	26
Napoli	21	10	9	2	31 17	29	Catanzaro	21	7	11	3	21 23	25
Bologna	21	10	6	5	36 26	26	Verona	21	7	10	4	18 15	24
Fiorentina	21	9	8	4	24 14	26	Palermo	21	7	9	5	24 16	23
Juventus	21	7	11	3	20 13	25	Reggina	21	9	5	7	24 19	23
Roma	21	8	7	6	18 20	23	Messina	21	5	13	3	17 13	23
Lazio	20	6	9	5	20 21	21	Potenza	21	9	5	7	23 20	23
Cagliari	21	7	7	7	26 19	21	Genoa	21	7	8	6	21 21	22
Torino	21	7	7	7	22 21	21	Monza	21	9	4	8	22 23	22
Vicenza	21	6	8	7	24 26	20	Reggiana	21	7	7	7	21 19	21
Brescia	21	7	5	9	25 24	19	Nova ra	21	3	13	1	18 24	19
Foggia	21	5	8	8	15 17	18	Livorno	21	6	6	9	20 23	18
Spal	21	5	7	9	22 27	17	Alessand.	21	3	n	7	11 17	17
Atalanta	21	1	7	10	17 28	15	Padova	21	5	6	10	22 26	16
Sampdoria	21	4	6	11	15 31	14	Modena	21	2	12	7	11 19	16
Catania	21	2	9	10	14 35	13	Piša	21	5	6	10	14 24	16
Varese	21	0	7	14	16 44	7	P. Patria	21	4	7	10	16 25	15
Milan in	Lazio		s	tekmo manj.			Trani	21	3	9	9	8 24	15
e Mitr A ki it
j/n uk m njf.
KONČANE ZIMSKE UNIVERZITETNE IGRE
Veleslalom in kombinacija za Francoza Roberta Wollecka
Heini Messner (Avstrija) osvojil trofejo «3-Tre»
SESTRIERE, 14. — S tekmovanjem v veleslalomu so se v nedeljo zaključile letošnje zimske univerzitetne športne igre. V veleslalomu je zmagal Francoz Robert Wollech pred zmagovalcem v slalomu Poljakom Bachledom in Itali-----------------------
janom Luigijem Pezzajem
V kombinaciji je prvo mesto pri. padlo Wollecku. Njemu sledijo Bachleda (Poljska), Wojna (Poljska), Koestinger (Avstralija), Vo-gler (Nemčija) itd.
Nedeljski zaključni svečanosti je prisostvoval minister za turizem Corona.
* • •
MADONNA Dl CAMPIGLIO, 14. — Avstrijec Heini Messner si je že drugič osvojil trofejo «3-Tre». V nedeljo je Avstrijec zmagal v veleslalomu pred Nemcem Ludwigom Leitnerjem in Italijanom Ivom Mahlknechtom.
Messner se je s to zmago uvrstil na prvo mesto lestvice kombinacije in spodrsnil Mahlknechta na drugo.
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII'IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII
V 21. KOLU A LIGE
Milan z obema točkama iz Genove
Samo pol izkupička za Inter in Napoli
Inter tokrat ni imel lahkega dela. Roma, ki je bila v gosteh, ga je dvakrat spravila na kolena in domačini so morali obakrat stisniti zobe in si zavihati rokave, da so lahko rešili točko. Bolj uspešni so bili Milančani, ki so se vrnili iz Genove z dragocenima točkama, zaradi česar so se uvrstili na drugo mesto lestvice. Seveda se morajo zahvaliti Bolonjčanom, ki so prisilili Napoli na razdelitev izkupička. Sicer je malo manjkalo, da se niso vrnili domov z zmago v žepu, a ta načrt jim je preprečil Cane.
Juventus se Je moral precej potruditi, da je odpravil Varese. Na njihov gol so gostje odgovorili in šele v zadnjih 15 minutah so se domačini bolj razživeli in spravili v mrežo Vareseja še dve žogi.
Tudi Cagliari je praznoval zmago, vse ostale tekme pa so se končale ne samo brez zmagovalca in premaganca temveč tudi brez golov.
UDINESE- TRIESTINA 1:1 (0:0)
V zadnji minuti dosežen remi
Videmčanu Bernardu je odgovoril Tržačan Ciroi
A SKUPINA C
IZIDI

LESTVICA
•CRDA—Trevigliese	30	Bieilese	21	12	r»	4	35	27	29
Cremonese—*Ivrea	1-0	Como	21	9	9	3	19	9	27
•Marzotto—Como	2-0	Treviso	21	11	5	5	24	15	27
•Mestrina—Entella	0-0	Savona	21	10	5	6	32	18	25
•Parma—Treviso	0-0	Legnano	21	8	8	5	20	13	24
Bieilese—‘Piacenza	1-0	Rapallo	21	(>	12	3	16	9	24
•Rapallo—Savona	0-0	Solbiatese	21	9	5	7	30	27	23
Legnano—‘Solbiatese	2-1	Piacenza	21	9	5	7	18	23	23
•Udinese—Triestina	1-1	Udinese	21	7	8	6	31	18	22
		Marzotto	21	S	6	7	20	22	22
Prihodnje tekme (20.	t.m.)	CRDA	21	7	7	7	19	15	21
Triestina - Solbiatese:	Bielle-	Triestina	?1	7	7	7	19	23	21
se - RaDallo: Como • Ivrea: Cre-		Entella	21	5	8	8	12	22	18
		Cremonese	21	7	4	10	24	26	18
monese - CRDA; Entella	• Mar-	Mestrina	21	2	10	9	15	25	14
zotto; Legnano - Piacenza; Me-		Trevigliese	21	1	8	10	15	28	14
strina - Parma; Savona	- Trevi-	Parma	21	1	12	8	8	19	14
so; Trevigliese - Udinese.		Ivrea	21	3	6	12	14	32	12
STRELCA: v 28’ d.p. Bernard, v 44’ Ciroi.
UDINESE: Galli; Bernard, Pin; Zardo, Zampa,
De Cecco, Braida, Dolso, Bosdaves.
TRIESTINA: Colovatti; Cattonar, Ferrara; Sadar, colo; Scala, Dalio, Ciroi, Canzian, Gentilt
SODNIK: Lattanzi iz Rima.
KOTJE: 5:4 (3:3) za Udinese.
GLEDALCEV 8.000.
Končalo se je kot se po navadi konča derby: 1-1. Triestina v Vidmu si prav gotovo ni zaslužila tega darila, a ker je prišlo, ga ni mogoče zavrniti, še posebno, ker nihče ne bo mogel reči, da ga je ukradla. Naredila je vse, kar je mogla in ko se je znašla z enim golom v mreži, je odgovorila in dosegla cilj.
Videmčani so v nedeljo pokazali, da imajo res lepo enajsterico. Že od začetnega žvižga so prisilili Tržačane v obrambo. Lahko rečemo, da so večji del tekme igrali na tržaški polovici igrišča. Tu pa so se znašli pred prvim zidom, ki so ga Scala, Dalio in Canzian dvignili tik za središčno črto. Ko so se izognili temu, pa so se videmski napadalci znašli pred drugo, še bolj utrjeno obrambno črto. Posledica tega je bila, da so morah streljati od daleč, a tokrat se je vmešal odlični Colovatti, ki je predvajal ne-
Delpin; Mantellato,
Pez, Del Pic-
kaj fantastičnih parad.
Več kot eno uro so Videmčani vztrajali v napadu. Dosegli pa niso ničesar do 28’ ko jim je sodnik prisodil kazenski strel. Bernard je postavil žogo kakih 30 m od tržaških vrat in streljal. Nekdo je Co-lovattija prekril in ga prevaral in žoga, ki padla poleg njega v blato, se je zakotalila do mreže. Igralci Udineseja so tedaj menih, da jim- zmaga ne more uiti. Vztrajali so v napadu, a kaj kmalu so uvideli, da se Tržačani ne- bodo predah. Ti so poslali Canziana naprej in tokrat so z nekaterimi proti napadi prisilili vratarja Videm-čanov na nekaj posegov. V 89’ pa je prišla tudi za njih hladna prha: Ciroi, ki je bil ves čas najmanj nevaren, se je znašel pred žogo, katero je brez obotavljanja poslal proti vratom. Žoga je našla prosto pot in se je znašla, v veliko razočaranje igralcev in navijačev Udineseja, v mreži. 1:1 in nekaj sekund kasneje zaključek.
Lestvica kombinacije je naslednja:
1.	Messner Heini (Av.) 16,01 točke
2.	Mahlknecht Ivo (It.) 19,85
3.	Leitner Ludwig (Nem.) 21,09
4.	Zimmerman Egon (Av.) 28,00
5.	Senoner Carlo (It.) 41,70
6.	Sodat Stefan (Av.) 46,79
7.	Valentini Renato (It.) 48,80 itd.
* * *
JESENICE, 14. — V soboto je bil na Zelenici vesleslalom novinarjev za mednarodno nagrado Kompasa. Med moškimi je zmagal Kanadčan Durschnied pred Plešnarjem in Pogačnikom (oba Jugoslavija), med ženskami pa Čehinja Preborovska. V moški konkurenci je nastopil tudi naš urednik Gorazd Vesel (ki bo v torek in četrtek nastopil v italijanski reprezentanci na svetovnem prvenstvu novinarjev). Vesel je zasedel deveto mesto.
* * *
KRANJSKA GORA, 14. — Guy Pe-rillat bo na čelu francoske reprezentance, ki se bo udeležila FIS I A tekmovanja v Kranjski gori. S Perillatom bodo francoske barve branih na pobočju Vitranca še Lacroix, Melquiond, Arpin, Mau-duit, Stamos in Blanchard.
PLAVANJI
V nedeljo Je bil ob prisotnosti velikega števila gledalcev in predstavnikov oblasti v pokritem bazenu «Bruno Bianchio prvi dvoboj v okviru «Campanile nuoto» med Trstom in Rimom. V tržaški ekipi so nasto-liti tudi plavalci iz Bologne, Padove in Tridenta. Proti vsakemu pričakovanju je zmagal Trst, ki je v 14 tekmah osvojil 9 prvih mest. Končni rezultat:
Trst	točk 83
Rim	75
DUNAJ, 14. — V dobro obveščenih krogih, se govori, da bo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za 1967. leto na Dunaju, kjer bodo igrale vse tri skupine.
Avstrijski organizatorji bodo že prihodnji mesec med kongresom mednarodne zveze, ki se bo sestal v Ljubljani ob priliki letošnjega svetovnega prvenstva, predložili po. droben načrt prireditve.
KOLESARSTVO
Organizator italijanske etapne dirke Vincenzo Torriani se je včeraj razgovarjal v našem mestu z deželnima odbornikoma za transporte in šport prof. Dulcijem in Co-ciannijem ter z županom Franzilom glede možnosti zaključka Gira v Trstu. Torriani je sicer potrdil, da bo v našem mestu etapa, vendar pa bo predlagano možnost zaključnega cilja proučil šele ob povratku v Milan.
Atalanta—Brescia	(0-0)	X
Cagliari—Torino	(3-2)	1
Fiorentina—Catania	(0-0)	X
Inter—Roma	(2-2)	X
Juventus—Varese	(3-1)	1
Lazio—Foggia	(2-0)	1
Napoli—Bologna	(1-1)	X
Sampdoria—Milan	(1-2)	2
Spal—LR Vicenza	(0-0)	X
Mantova—Venezia	(2-2)	X
Piša—Catanzaro	(2-1)	1
Pescara—L’ Aquila	(1-0)	1
Bari—Cosenza	(1-1)	X
KVOTE
13 — 5.538.000 lir 12 — 218.000 »
1. —
2. —
3. —
4. —
5. —
6. —
Fiesse Carmelo Montenotte Ghemines Serse Sud Est Dadaumpa Galopera
1.	Grafeo
2.	Nazarella
1.	Tapri
2.	Saint Andre KVOTE
12 — 536.455 lir H —	23.842	»
10 —	2.528	»
1
2
1
X
1
1
1
1
1
X
1
1
Na odbojkarskem turnirju ENAL
Ženska šesterka Bora s pokalom iz Pordenona
V nedeljo je ženska odbojkarska vrsta Bora gostovala na turnirju za pokal Enal. Tržaška dekleta so se vrnila domov s trofejo, ker so premagale vse svoje tekmice in sicer Studentesco 2:0 (15:3, 15:3), go-
GORISKI NOGOMET
Tekma v Štandrežu se je zaključila neodločeno 2:2
Nezaslužen poraz Sovodenjcev na Derby naraščajnikov z rezultatom
domačem igrišču 1;1 v Štandrežu
Nedeljsko srečanje med Juventino in Škocjanom na igrišču v štandrežu se je zaključilo z neodločnim rezultatom 2:2. Pri igri so se menjavali napadi z ene in druge strani in rezultat v glavnem odgovarja njenemu poteku. V nedeljo igra Juventina popoldne v Zagraju proti tamkajšnji ekipi.
Sovodenjci pa so doma izgubili tekmo proti S. Marco iz Gradiške
z rezultatom 1:0. Domačini so zaigrali prav dobro ter niso zaslužili poraza. Omenimo naj še, da je sodnik zaključil tekmo pet minut pre. zgodaj, kar tudi ni bilo v korist domačinov, ki so bili v napadu. V nedeljo bodo Sovodenjci nasto-
riško AGI pa 2:1 (12:15, 15:3, 15:12). I pili v Zagraju proti ekipi iz Zdrav.
ščine. Tekma bo dopoldne ob 10. uri.
Derby naraščajnikov Juventine in Sovodenj, ki je bil v nedeljo dopoldne na igrišču v štandrežu, se je zaključil neodločeno z rezultatom 1:1, potem ko so domačini izenačili šele proti koncu drugega pol. časa in tik pred koncem zgrešili ka. zenski strel.
NOGOMET
VIAREGGIO, 14. — Danes so odigrali povratne tekme prvega kol» mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za pustni pol®' V četrtfinale so se po današnji!1 tekmah uvrstile Milan, FiorentinSi beograjski Partizan in Honved (Budimpešta).
Izidi današnjih povratnih teke® so naslednji:
Eintracht - Fiorentina 0:0 Honved - Genoa 3:2 (2:1)
Milan . Austria 3:0 (2:0) Lanerossi - Partizan 4:4 (2:3) Jutri bodo ostale tekme za uvrstitev v četrtfinale in sicer Napoli' Dukla (prva tekma 0:1), Juventus' Augsburg (0:0), Bologna . CSKA (2:2), Rapid - Inter (0:0).
* * *
FIRENZE, 14. — Enajsterica P0' rentine bo maja meseca odpotov* la na Madžarsko, kjer bo 4. isteg* meseca odigrala prijateljsko tek®11 z madžarsko nogometno reprezentanco.

ODBOJKA
Prvenstvo C lige
Kras odpravil goste iz Gradiške
Dve zmagi Bora za juniorsko prvenstvo
V otvoritvenem spopadu odbojkarske C lige je novinec Kras iz zgoniške občine s precejšnjo lahkoto in gotovostjo odpravil šesterko Torriane iz Gradiške. To prvo oviro je torej slovenska šesterko odlično prebredla, saj je bila na višku tudi s psihološkega vidika, že ob pričetku tekme namreč so kra-
sovci prevzeli vajeti igre in spontano odpravili neizbežno začetno tremo. Vendar pa je tekmo samo precej motilo preveč svojevrstno sojenje glavnega sodnika, ki je piskal veliko žog, ki so bile objektivno gledano v večini primerov pravilne in ne nošene, kot si je sodnik domišljal s svojo bujno fantazijo. Da bi s tem vse prej kot objektivnim sojenjem sodnik pomagal odnosno škodoval eni ali drugi ekipi, ne moremo trditi, vendar pa je s tem razkosal igro. Saj smo bili v določenih odločilnih trenutkih, ko je rezultat nihal v popolni negotovosti, priča zelo živčni igri in igralci so skušali čimprej spraviti žogo na nasprotnikovo stran iz same bojazni, da bi sodnik ne piskal nošenih žog. Po prikazani igri je Kras popolnoma nadvladal svojega nasprotnika, saj ne pretiravamo, če trdimo, da je bila s tehničnega vidika premoč Krasove vrste očitna. Tako smo lahko prisostvovali požrtvovalni graditvi igre s strani krasovcev, ki so dokazali svojo premoč s številnimi močno in lepo tolčenimi žogami, ki so strle odpor Torrianinih predstavnikov. Slednji so napravili dokaj klavrn vtis na občinstvo, saj v njihovi skromni bisagi ne najdeš pojma tolčenih žog. V obrambi pa so bili gostje precej solidni in žilavi, vendar pa njihovo uporno kljubovanje ni zadostovalo, da bi zajezili Krasove napade. Pa tudi njihova igra je bila ležerna, čemur se ne smemo čuditi, saj so Tor-rianini odbojkarji že precej v letih in z vso dobro voljo ne zmorejo tiste živahnosti, s katero razpolaga Kras.
V prvem setu je Kras s sorazmerno lahkoto nizal točko za točko, v drugem setu pa si je zaradi živčnosti zapravil niz. Ostala dva seta pa sta bila le sprehod Krasove vrste in to očitneje kot bi sodili po rezultatu. Med krasovci so se vsi {»trudili in izkazali, v dobrem dnevu je bil predvsem Budin, čigar delež je bil odločilen za končni uspeh. Vendar pa si Kras ne sme dovoliti po tem prvem pozitivnem nastopu, da bi sedel na lovorikah, ker so mnogi drugi nasprotniki znatno boljši od nedeljskega in bodo predstavljali resnejšo oviro.
Pred tekmo Je Bor porazil ENA OLI za juniorsko prvenstvo, vendar pa so borovci zaigrali precej slabo in so morali prepustiti drugi set gostom državnega zavoda. Po tekmi Kras-Torriana pa je sledil spopad med Borom in Krasom, prav I tako za juniorsko prvenstvo. Pre-
moč borovcev je bila očitna in Kras lahko navede v svojo obrambo le dejstvo, da so bili igralci že utrujeni po štirih napornih setih, ki so jih odigrali proti Torriani.
IZIDI
C LIGA:
Kras — Torriana	3:1
(15:9, 13:15, 15:13, 15:12) JUNIORSKO PRVENSTVO:
BOR — ENAOLI	2:1
(15:5, 14:16, 15:6)
BOR — KRAS	2:0
(15:5, 15:2)
—bs—
PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI V B0UUNCU
Breg-Union 5:0 (0:0)
Vesna prisilila Rosandro Zerial na neodločen izid 1:1 (1$
Breg je v prijateljski tekmi v nedeljo dobesedno pregazil enajste^ co Uniona, ki je igrala z nepopolno postavo. Manjkala sta namreč dva najboljša napadalca: čok in Rosenkranz, in to se je precej poznal°> saj ni bil vratar Brega skoraj nikdar resno zaposlen.
Breg je nastopil v prvem polčasu v rezervni postavi, saj so bili v moštvu samo trije člani prve enajsterice. V drugem polčasu pa so prišli na igrišče še drugi trije, ki so popolnoma obrnili položaj, še do takrat statični Zonta se je razživel in sam prisilil trikrat vratarja Uniona na predajo. Zapravil pa si je še nekaj ugodnih priložnosti. Na igrišču ni po igri nihče vidneje izstopal. Solidno pa sta vseeno igrala Bertesina in Rodella na sredi igrišča in Zonta in Samec v napadu.
Union je kot moštvo obstajal le v prvem polčasu, v drugem pa je igral zelo podrejeno vlogo in sploh ni resneje ogrožal Brežane.
Nekaj kronike. V prvih minutah je Union prevladoval, ter se često spuščal v napad, pozneje pa, se je moral umakniti v obrambo in nje-
iiiuiiiiiiimiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
V H. AMATERSKI KATEGORIJI
3:1 (1:1) za Edero
v tekmi s Primorjem
Primorje je v nedeljo izgubilo tekmo z Edero. Prosečani so zagrešili napako, da niso napadali. Preveč so se zadrževali v ozadju, podajali so si na kratko, zaradi česar je žoga večkrat obstala v blatu in je postajala plen hitrejših nasprotnikov. V napadu se je izkazal samo Verginella, ki se je do zadnje minute boril z vsemi silami in je
hotel z osebnimi prodori rešiti položaj. Obramba je bila negotova, vratar Furlan pa preveč živčen in ni bil vedno na mestu, kar dokazuje avtogol. Vsekakor je čudno, da je Primorje pri 1:1 popolnoma popustilo. Z večjo drznostjo bi prav gotovo spravilo v žep obe točki. Položaj Primorja v lestvici je sedaj še bolj nevaren, zaradi česar bodo morali Prosečani v prihodnjih tekmah bolje zaigrati, če se bodo hoteli rešiti nevarnega dna.
Primorje je v nedeljo nastopilo proti Ederi s postavo Furlan, Ole-nik, Delise, Sardoč, Finoto, Bartole, Metelko, Milič, Unedu, Stinco in Verginella. Edera je takoj prevzela vajeti igre v svoje roke in je že v 5’ izkoristila napako obrambe Prosečanov ter spravila Furlana na kolena. Proseško enajsterico je to nekoliko prebudilo; izvedla je silovit napad, ki se je v 8' zaključil s predložkom Stica Verginelli. Ta Je preigral branilca in poslal žogo v mrežo: 1:1. Edera je odgovorila, zaradi česar je imela obramba Primorja precej dela. Kljub temu so se Prosečani večkrat odpravili v
napad. V 18’ je Milič podal prostemu Uneduju, ki je preigral nasprotnika in streljal. Vratar Edere je bil na mestu in je, pa čeprav s težavo, preprečil dosežek. Kmalu zatem se je moral Furlan izkazati in rešiti nevarni položaj.
V začetku drugega polčasa je Edera vztrajala v napadu, medtem ko se je Primorje le branilo in le tu in tam odgovarjalo z redkimi protinapadi. Najlepšo priložnost dneva je Primorje imelo v 15’ ko je Metelko podal v sredino, kamor je, potem ko je vratar Edere zgrešil poseg, prišel Milič, ki je banalno zgrešil popolnoma prazna vrata. Po tej neuspeli akciji je Primorje popustilo in se umaknilo v obrambo. Edera je to priložnost izrabila in Je v 32’ prišla po avtogolu Furlana, ki je odbil žogo v lastno mrežo, v vodstvo. Primorje je sicer skušalo odgovoriti, vendar je bilo prepozno. V 42' je Delise hotel preigrati nasprotnika, ki pa je vzel žogo ter jo predložil napadalcu v off-sidu. Sodnik je tega prezrl in Furlan se Je moral že tretjič skloniti po žogo v mreži.
B. R.
gov vratar je imel obilo dela. V ij je prodrl Zonta v kazenski pr°sl~, ter silovito streljal, žoga je šla "" las ven. V 35’ se je močan strel Zon zopet končal zunaj. V 44’ pa je Kun zamudil edinstveno priložnost, K je z glavo prestregel krasen Prfr. ložek Zonte: žoga je zadela z®1" njo stran mreže.	.
V drugem polčasu je Breg zaiK1^ homogeno in resno ogrožal vi*? Uniona. V 17’ je Valentič izkonS® napako obrambe Uniona ter Pr ,e potresel mrežo. Le 2’ kasneje > Zonta podvojil rezultat s silovit strelom od daleč.	,
Union se je pognal v protinap®" in v 23’ je Ota lepo ubranil n>0'h! strel desnega krila. Breg se je lu osvobodil te premoči nasprptj® kov ter je v 32’ zadel s Kari=®J prečko. V 38’ je Samec skušal Pr “ do vrat, toda branilci Uniona ga podrli. Sodnik Petaros je do® dil enajstmetrovko, ki jo je Zon realiziral. 2’ kasneje je Zonta va zadel cilj z lepim strelom in D0. žine, potem ko je preigral vso_. brambo. 3’ pred koncem je postavil končni rezultat z močm1" strelom iz bližine.
Breg je nastopil v naslednji P? stavi: Ota, Petaros Z. (Kozin". Žerjal D., Kariš, Maver, Bertesin Žerjal J. (Samec), Rodella. Zon>» Valentič, Kuret (Petaros V.)-
K- ?■
V nedeljo sta se po dolgih spoprijela v prijateljskem dvon®J dva stara tekmeca Rosandra Ze>\ iz Bol junca in V<~ sna s Križa. ma se je končala neodločeno h. (1:1). Rosandra ni pokazala nič K sebnega in je tekmo izrabila preizkušnjo novih moči, ki bi »L rali, v primeru promocij v II. tersko kategorijo, ojačiti enajst ( co. Vesna pa se je predstavil® atletsko dobro pripravljeno ena)**^ rico in z nevarnim napadom-
Po enakovredni igri brez P°s®fj. nih dogodkov je v 18’ Vesna n®P čakovano prišla v vodstvo: CaI%jI za je s kazenskim strelom P°sie žogo visoko nad obrambo in t®^
govorili in po oblegovanju yj( Križanov so tudi izenačili. V $ Bazzara predložil žogo Vascottu,. je vratarja gostov presenetil _ *, jj
Vesna izrabila, da "je" podvojil® S zultat. Sodnik pa ji gola ni nO*
^ lk'9l
na vredn0^)
brez prestanka napadali, ven^ več kot vrsto kotov niso mogu a seči. Kotov je bilo namreč 5:0 Vesno.	„
S- p'
presenetila tudi Zobca, ki je
žine. Rosandra Je popustila, k®1-
Vesna i:.............
zultat. £
priznati. V nadaljevanju Rosandre zaradi zamenjave nes-^ rih igralcev, izgubila na vredn05,0 kar je Vesna izrabila. Križam^f
^M»«»mHKKHM»«KKKMHK»O0»^
s cecilij ZGODBA O VIKU
*
URBAN:
v
M
V
V
V
«.»«»«»«»«»«»«»<<»«: 19- MHHHHmiHHV
((Poglejte, otroci in si dobro zapomnite imeni teh mučenikov: pokojnega sinu našega ljubljenega monarha in njegove svete matere, cesarice Elizabete, ki sta padla pod rokami morilcev zaradi svoje ljubezni do Avstrije in skrbi za njene narode. Princ prestolonaslednik... Zakaj pa se smeješ, Oblak7» je nenadoma spremenil svoj sladki glas v strahoten krik profesor zgodovine. «Zakaj gledaš stran? Odgovorih) «Ona... je gola,» je zmedeno odvrnil Viko in se dvignil s svojega mesta.
Meglen, siv večer je naravnost ustrezal Vikovemu razpoloženju, ko se je z direktorjevim dopisom v žepu vračal iz gimnazije. V njegovi duši je bilo mračno; direktor kliče etrič-ka to pa pomeni, da stvari ne stoje tako dobro; morda pa ga bodo izključili iz gimnazije.
Poleg njega je zvesto koračil Ivan in si na vsak način prizadeval potešiti prijatelja:
«Ne bodo te izključili, nikar se ne vznemirjaj, boš pač presedel malo v karcerju .. Huda nesreča, boš videl! Poma-
ranče ti bom nosil, tetka iz Trsta nam jih je poslala kar celo košaro. Dobre pomaranče, brat!«
«Ne razmišljam o tem. Prekleti Nemec, saj mi vendar zdaj ne da živeti, niti zdaj, niti kasneje, vseeno me bodo izključili.«
«Pljuni nanj! Tudi meni gre na živce! Saj ne sovraži samo tebe, on sovraži vse nas, Slovence. Saj bova zrastla in odšla odtod.«
«Kam?» je otožno vprašal Viko.
«V Rusijo,« je trdo odvrnil Ivan.
«Zakaj v Rusijo? To je vendar daleč!« je ugovarjal Viko.
«Zakaj? Zato, ker nam je Rusija rodna dežela: Rusi so istega rodu kot mi.»
«Kako istega? Mar so tudi Slovenci?«
«Niso Slovenci, toda Slovani,« je popravil Ivan. «Mar se tega nisi učil pri zemljepisu? To je nekaj bratrancem podobnega, si razumel? In še kakšni so! Samo poglej na zemljevid — Rusija je največja država na svetu. Pa tudi močnejša je od vseh: že nekajkrat je premagala Nemce v vojnah in ti se je bojijo.«
«Ivan, saj nam profesor zgodovine o tem nikoli ni govoril!«
«Kaj še! Misliš, da bodo povedali! Marsičesa nam Nemci ne povedo. Moj očka pravi, da je to namenoma, zato, da bi se nikdar ne zamislili nad svojo usodo. Da bi Slovenci ne razmišljali o svobodi.«
((Svoboda«... Prvič je za Vika ta beseda zazvenela čisto posebno. Občutek bolečine zaradi žalitve, ki jo je povzročil nemški uradnik, je vzbudil upanje. Mar je res na svetu takšna dežela, mogočen brat, na katerega je mogoče biti ponosen in ki se ga celo Nemci boje, to pa pomeni, da v življenju še zdaleč ni vse izgubljeno.
Viko je dvignil sklonjeno glavo in ponosno zakoračil vštric s svojim prijateljem po Gosposki ulici v Gorici.
Pobeg
Direktorjevo pismo je bilo zares neprijetno. V njem so bili našteti vsi Vikovi grehi; ((prestopki v obnašanju, nepazljivost, uporno nagnjenje k razgovorom v prepovedanem jeziku« in najstrahovitejša krivda ((nespoštovanje spomina njenega veličanstva in njegovega visočanstva«.
Direktor je pisal, «da je treba smatrati to svarilo za poslednje svarilo, nakar bo sledila izključitev iz gimnazije«. Tako se je pismo končalo. Razen tega je bil krivec kaznovan z enotedenskim karcerjem, po tri ure vsak dan po pouku.
In kot da bi bilo tega še premalo, je stric Vika še krepko namlatil z jermenom.
Viko je junaško prenesel sramoto, vendar pa je le potem rekel staremu učitelju z grenko ironijo:
«Iz tega sledi, da držiš z Nemci!«
«Bedak!» mu je odvrnil Danilo Pribovšek, «nisem te pretepel zaradi Nemcev, temveč zaradi neumnosti; kajti treba se je znati zadržati v gimnaziji in sit sem že večnega poslušanja graj zavoljo tebe. Cas je že, da to razumeš!«
In Viko bi se pomiril s takšnim stričevim pojasnilom, če bi se ne vmešala tetka Katica.
«Kaj pa naj razume, Danilo,« je strupeno spregovorila. «V hišo sva vzela siroto, mislila sva, da nam bo koristila, da bo zrastel iz njega najin pomočnik... zrastel pa je nesramnež, nevednež fn brezdelnež. Zdaj, ko sama nimava kaj jesti, morava hraniti še tega prisklednika!«
Res je, da je stari učitelj rekel ženi; «NehaJ, Katica,« toda to ni prekinilo hudournika žaljivih očitkov, ki so se zvalili na glavo osuplega malčka. Danilo je zamahnil z roko in odšel iz sobe. Viko pa nikakor ni našel v sebi moči, da bi se premaknil z mesta in komaj je tetka Katica zlila nanj vse,
>dšel iz stričeve hiše.	^
je po veliki cesarski cesti, ki se je belila P0<Lst. rki in ki je, kot je vedel, vodila iz Gorice v T
kar se ji je bilo nabralo v srcu ter odšla v kuhinjo, je kon^n. le lahko odtrgal noge od tal in odšel iz sobe, kjer je bil tako kratkem času doživel tako veliko.	..
Kolena so mu drhtela in misli v glavi so se mu meš® v Sedel je na svojo posteljo, potem je legel in zaril obraz blazino. Tako je ležal do noči in nihče ga ni poklical k . čerji in nihče ni vprašal zanj. «Tem bolje, pa naj bo ' tem bolje...»
Ko je v hiši vse utihnilo, se je Viko dvignil. V vr^ je vtaknil perilo in čevlje, vložil pa je v njo tudi svoje nike. Pomislil je in odšel v kuhinjo; odrezal si je k°®: v kruha in vzel nekaj hladnih krompirjev ter vse to vlo#* vrečico; s to lahko prtljago, toda s srcem, polnim hude litve, je odšel iz stričeve hiše.
Odšel
ninimi žarki m n.* J&, jc vcuci, vuuuu u. uurw« -	^
Sel je k materi, kajti v Rusijo bi ne mogel priti; % storil, ko bo zrasel. Zdaj pa, kam naj bi sploh šel, če ^ materi, katere podoba mu je mežikala v globini njeg°v^ otroškega srca? Saj je ni bil videl od tistega časa, pred tr:ff leti je bilo, ko je bila prišla v Gorico, ko se je bil stric v p selil tja in tako skrajšal za polovico razdaljo med sinoU1 materjo.	j,
Takrat je bila tu en sam dan in malček, ki se je bjLiJ zdavnaj odvadil matere, je komaj opazil njeno prisotnost- ** se je takrat zdela majhna, stara deklica, zelo tiha in P.^ i Celo podobrikati se mu ni upala in samo naskrivaj Je gi0 koščenimi kot igla tenkimi prsti po fantovih licih tako in željno, kakor to lahko stori samo mati, ko se je P' ljala od sina edinca. In ta njena kretnja Je za vedno 0 prisotna na Vikovih licih.
(Nadaljevanje stoPlj
l!REI)Nlfir\(): TRST - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93 808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 • II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA »t. 20 - Telefon 87-338 — NAROČNINA: meapCna 800 Ur -četrtletna 2.250 Ur. polletna 4400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 ^ t® SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi trž«®"
gorlške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.