i mv
KURIR
NOVO MESTO 6. okt. 1980 leto X. *št. 14
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Del transporta vzorčnih prikolic za sezono 1981, namenjen na mednarodni sejem v Torinu. V "MV izdelamo na leto poprečno 300 vzorčnih prikolic.
Krepitev izvozne ofenzive
Dolgoletna vsestranska prizadevanja in vlaganja v razvoj naše prodajne organizacije na zahodnem trgu se v današnjih gospodarskih razmerah visoko obrestujejo. Splošna orientacija celotnega gospodarstva na izvoz in celota korektnih izvoznih opredelitev so marsikoga postavili v prav neprijeten položaj, zlasti še, če s produktivnostjo in kvaliteto dela zaostaja za svetovnimi normativi. Prav to pa je eno najmočnejših orožij, s katerim smo si v IMV pred leti izborili in še sedaj zelo uspešno branimo visok položaj med zahodnimi proizvajalci avtomobilskih camp-prikolk.
Cena za to pa je vse prej kot nizka. Temu v prid govorijo tudi podatki o pripravah nove palete prikolic za sezono 1981, o čemer bomo nakratko spregovorili v nadaljevanju.
Prodajna organizacija IMV, ki s 500 prodajnimi mesti pokriva praktično vso Evropo, je vir vseh informacij, brez katerih ni moč pravilno oceniti trendov gibanj na trgu prikolic, ki je ne le pdn vsakovrstne ponudbe, pač pa je tudi zelo podložen oscilacijam, ki jih povzročijo nestabilne razmere v svetu. Le-te se neposredno odražajo v absorbcijski sposobnosti trga, tehnologiji in
navsezadnje v nekem smislu tudi na modnem okusu kupca. Tesna povezava s prodajno organizacijo omogoča tudi našim razvojnim službam, da kar najbolj „uganejo” želje kupcev in maksimalno ustrežejo njihovim zahtevam, ki se pa od države do države močno razlikujejo. To nam povzroča dejansko največ preglavic, saj moramo proizvajati visoko število različnih tipov prikolic, s tem
pa se zmanjšujejo proizvodne serije posameznega tipa.
Spodbujeni s celovitimi stabilizacijskimi prizadevanji celotne družbe smo se še posebej skrbno pripravili za nastope na jesenskih sejemskih prireditvah po vsej Evropi, ki naj bi pokazale, koliko pravilne so bile predhodne raziskave trga camp-prikolic.
Pred nekaj dnevi smo bili priča odpremi prve serije vzorcev za leto 1981 na mednarodni sejem v Torinu, kateremu bo do pozne jeseni sledila vrsta podobnih manifestacij po vsej Evropi. Resnično prijetno presenečajo nove prikolice, ki so ne le za laika prava osvežitev. Vse modele karakterizira povsem nova notranja oprema. Reliefne ravne ploskve, nekakšna moderna izvedba stilnega pohištva, pritegnejo pogled in vzbujajo utemeljen vtis solidnosti in topline. Evropa si
letos želi, pravijo, večbarvnih tekstilnih oblog in zaves. Naše prikolice jim v tem smidu še posebej ustrežejo, saj so zavese, na primer, izdelane v sedem-barvnem vzorcu. Kuhinjski blok je estetsko in funkcionalno preurejen, izboljšane so notranje instalacije, predvsem električne, zunanja signalizacija pa je unificirana v skladu z novimi evropskimi predpisi.
Največja novost v kolekciji je povsem nova prikolica ADRIA 580 Grand de Luxe v več izvedbah. Ob vseh že omenjenih novostih funkcionalnega in modnega značaja je opremljena še z nekaterimi podrobnostmi, katere prvič srečamo na naših prikolicah. Med temi vzbuja največie zanimanje „servisni center . To je osrednja krmilna plošča, preko katere je možno uravnavati distribucijo in nastavitev električnih porabnikov, vključno z radijskim sprejemnikom, antenskim blokom in podobnim (le v nekaterih izvedbah). Skratka, prikolica za najbolj zahtevnega kupca.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Uspešno delo TOZD Tovarne prikolic Novo mesto v prvem polletju 1980
Kljub temu, da smo že globoko v tretjem četrtletju, še vedno ni prepozno, da se ozremo nazaj in pogledamo, kakšni so bili rezultati našega dela v prvem polletju, ki so ga spremljale številne težave z oskrbo repro materiala z domačega tržišča in iz uvoza.
V__________________________
V tozd Tovarni prikolic Novo mesto smo proizvajali v prvem polletju prikolice za 12 zahodno evropskih dežel in Jugoslavijo, in sicer tipe od najlažjih prikolic za skromnejšega kupca do najbolj luksuznih prikolic za zahtevno evropsko tržišče.
Krepitev
izvozne
ofenzive
(Nadaljevanje s 1. str.)
Čeprav še vedno proizvajamo 37 modelov prikolic v različnih inačicah pa lahko ugotovimo, da nam je uspelo nekoliko skrčiti število tipov, kar nam omogoča povečanje serije in pocenitev proizvodnje. Prikolice za Belgijo, Francijo, Nizozemsko in Anglijo opremljamo z nekaterimi uvoznimi agregati (hladilniki, peči) v naši tovarni
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6750 izvodih — Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.
Naša prizadevanja v zaostrenih gospodarskih pogojih in letu stabilizacije so bila uspešna, saj smo v prvem polletju sestavili 7419 prikolic, kar je v primerjavi z lanskim obdobjem, ko smo sestavili 5838 prikolic, za 27 % več in to s 24 delavci manj kot v lanskem prvem polletju. Tekom celega polletja smo imeli številne težave z zagotovitvijo repro materiala, kar je zelo vplivalo na potek proizvodnje. Dogajalo se je, da po več mesecih zapored nismo mogli s traku predati nobene prikolice in nas je tako vse obdobje spremljala visoka nedovršena proizvodnja, ki nam je vezala velika obratna sredstva. Za kompletiranje smo porabili veliko število ur, saj smo morali v ta namen zagotoviti večje število proizvodnih delavcev. Tudi kompletnim zastojem v
v Belgiji, da bi se izognili vsem problemom uvoza in morebitnim zastojem v proizvodnji.
Očitno je, da smo v IMV naredili marsikaj za nadaljnjo krepitev izvoza zavedajoč se, da le nenehno večanje izvoza zagotavlja uresničitev naših proizvodnih in razvojnih planov. Zaradi tega intenziviramo tudi izvoz avtomobilov in sestavnih delov inozemskemu partnerju, firmi RENAULT, kar je pravzaprav osamljen primer v jugoslovanski avtomobilski industriji.
Žal moramo ob zaključku ugotoviti, da nekateri družbeni ukrepi, ki naj bi spodbudili izvozno dejavnost gospodarstva, niso do.olj selektivni v opredeljevanju različnih kategorij izvoznikov, saj bodo še bolj otežili položaj tistih, katerih dejavnost je pogojena z uvozom surovin, repromateriala ali delov. Menimo namreč, da je bolj pametno nenehno krepiti izvoz ob sorazmernem zmanjševanju uvoza, kakor pa enostransko omejevati uvoz ne glede na posledice. Če k temu dodamo še realno zmanjševanje izvoznih stimulacij, je slika še bolj zaskrbljujoča. Upravičeno pričakujemo, da bo nadaljnja razdelava stabilizacijskih ukrepov (predvsem tistih, ki obravnavajo zunanjetrgovinsko poslovanje) pokazala nepravilno naravnanost omenjenih restrikcij ter omogočila prenos težišča družbenih prizadevanj na tista področja, kjer bodo najhitreje m najbolj dolgoročno realizirana.
proizvodnji se nismo mogli izogniti, saj so nam večkrat manjkali osnovni elementi za sestavo prikolic kot so šasije, podi, preme, vezana plošča za karoserijo in aluminijasta pločevina. Vse prepogostokrat se je dogajalo, da so stale vse tri tovarne prikolic zaradi nedoba-ve elementov poda. Zato apeliram na sektor poslovnih odnosov, da se bolj resno loti razreševanja tega problema. Pri zagotovitvi kompletnosti prikolic smo se največkrat srečevali s pomanjkanjem puhin blokov, sklopk, vseh plastičnih podsklo-pov, pleksi stekla in z vsemi uvoznimi elementi.
Ugotavljamo, da smo zaradi zastojev in kompletiranja prikolic izgubili 65.000 ur, s katerimi bi lahko napravili 1350 prikolic več. To pa je podatek, nad katerim se moramo zamisliti tako mi v tovarni prikolic, kot tudi druge spremljajoče službe od planske, nabavne, uvozne, tehnološke in ne nazadnje tudi vsi naši tozdi — dobavitelji, ki nam lahko s pravočasnimi in kvalitetnimi dobavami sestavnih delov omogočijo doseganje boljših rezultatov.
Kljub vsem navedenim težavam ugotavljamo, da smo v prvem polletju letošnjega leta dosegli v primerjavi z enakim obdobjem lani lepe uspehe. Doseženi proizvodni rezultati pa nas ne smejo uspavati, saj so pred nami še velike rezerve, katerih ne smemo zanemariti. Velike rezerve so še v organizaciji proizvodnje, v delovni disciplini na vseh ravneh, v varčevanju z energijo in vsemi materiali, ki jih vgrajujemo v prikolice, saj ti predstavljajo skoraj 90 % vrednosti končnega izdelka.
Ko ugotavljamo, da smo v prvem polletju dvignili v primerjavi z lanskim letom produktivnost za 24 %, pa žal naši pokazatelji periodičnega obračuna ne kažejo takega uspeha. Celotni prihodek dosega 260.625.641 din, vrednost porabljenih sredstev znaša 211.048.830 din, amortizacija 389.247 din, dohodek 49.576.810 din in čisti dohodek 39.910.820 din. Čisti dohodek smo razporedili takole: za osebne dohodke 32.790.751 din, za prehrano 3.554.053 din, za stanovanjsko izgradnjo 2.905.316 din in za rezervni sklad 660.699 din. Pri trošenju denarja za osebne dohodke smo bili zelo varčni, saj smo porabili
samo 6 % več kot v enakem obdobju lani. Stroške po izdelani norma uri smo zmanjšali iz lanskih 92,32 din na 79,42 din, kar je znižanje za 14 %. Kljub vsem ugodnim proizvodnim uspehom pa je čisti dohodek narasel samo za 16%. Vzrokov za to je več, vendar pa sta bistvena dva: izredno visoko povišanje cen repro materiala in energije ter zamrznjene cene naših končnih izdelkov.
Finančni dosežki prvega polletja nas opozarjajo na resnost dela v nadaljnjem obdobju. Izpolniti moramo plan proizvodnje in pogodbene obveznosti domačega in tujega trga. Prizadevati si moramo še bolj vsak na svojem delovnem mestu, da vsakodnevno brezpogojno uresničujemo zastavljene naloge. Posebna odgovornost je na vseh vodilnih in vodstvenih delavcih, samoupravnih organih, sindikatu, OO ZK ter mladini. Zlasti osnovna organizacija ZK mora biti v prihodnje aktivnejša, saj je bila v preteklem obdobju s svojim delom premalo navzoča.
Če se bomo vsi delavci in družbenopolitične organizacije v tozd tovarna prikolic zavedali kaj hočemo in kaj moramo, potem uspehi ne morejo izostati.
FRANC ZUPANČIČ
V Mehiki bomo kupovali nafto
Delegaciji splošnega združenja naftnega gospodarstva Jugoslavije in mehiške države naftne družbe PEMEKS sta v Beogradu končali razgovore z oceno, da so priprave za izdelavo srednjeročnih načrtov razvoja naftnega gospodarstva v obeh državah priložnost, da delovne skupine čimprej pripravijo program sodelovanja med Jugoslavijo in Mehiko na tem področju.
Naši predstavniki so izrazili željo za večje nakupe mehiške nafte, za nakup izdelkov petrokemije in za naftno opremo. Predlagali so tudi, da bi proučili možnosti za prodajo jugoslovanskih izdelkov na mehiškem tržišču zaradi uravnovešanja trgovinske bilance.
(Dnevnik, 10. 9.1980)
u m	ws	
r mm-	'f	
	
	
	
	
Javna razprava o družbenih dogovorih
Ob izidu te številke Kurirja bo verjetno že v sklepni fazi javna razprava o dveh osnutkih družbenih dogovorov, ki predstavljata nov in pomemben korak v razvijanju samoupravljanja na področju delitve čistega dohodka.
Gre za osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov,
ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih nalog.
V nadaljevanju želimo naše delavce seznaniti predvsem s smislom obeh družbenih dogovorov kot izho-
diščem za izgrajevanje bolj popolnih družbenoekonomskih odnosov s posebnim poudarkom na krepitvi vseh oblik spodbujanja družbene storilnosti tako v neposredni proizvodnji, kot tudi neproizvodnih dejavnosti v združenem delu.
Delitev osebnih dohodkov po delu in uspehih dela
UVOD K OSNUTKU DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNIH OSNOVAH ZA OBUKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO
Uveljavitev načela delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela ima izjemen pomen za povečanje zavzetosti delavcev za delo ter smotrno upravljanje in gospodarjenje z
družbenimi sredstvi. Zato mora delitev po delu in rezultatih dela postati tudi večji spodbujevalec spreminjanja kadrovske strukture in to tako, kot bo najbolj ustrezalo zahtevam in
potrebam. Tako se bo širilo ustvarjalno in proizvodno delo. Le tako lahko tudi okrepimo materialni položaj združenega dela in družbe kot celote in ustvarimo trdnejšo osnovo za nadaljnji razmah samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Dosedanja družbena praksa in prizadevanja za uveljavitev načela delitve po delu in rezultatih dela sta pokazala zelo različne in marsikje nezadovoljive rešitve, hkrati pa neučinkovite in neusklajene z zakonom o združenem delu. Vse to je zahtevalo izdelavo družbenega dogovora, v katerem se
udeleženci dogovore za skupne osnove in merila oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter skupna izhodišča in naloge za nadaljnjo aktivnost. Na tem zasnovana, usklajena in odločna družbena akcija lahko prične spreminjati sedanje dokaj neurejeno stanje na področju nagrajevanja.
Zato so se Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in izvršni svet skupščine Slovenije odločili, da pristopijo k sklenitvi „Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev (Nadaljevanje na 4. str.)
Skupne osnove za povračilo stroškov
OBRAZLOŽITEV K DRUŽBENEMU DOGOVORU O SKUPNIH OSNOVAH ZA POVRAČILO STROŠKOV, KI SO JIH IMELI DELAVCI PRI OPRAVLJANJU DOLOČENIH NALOG
Osnutek predvideva naslednje udeležence družbenega dogovora: republiški svet zveze sin d k atov Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije. Osnutek družbenega dogovora je pripravila komisija, ki so jo imenovali predlagani udeleženci dogovora na osnovi pripomb, ki
so jih posredovali na delovni osnutek.
Z družbenim dogovorni o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci
pri opravljanju določenih del in nalog za temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in drugih uporabnikov družbenih sredstev (v nadaljnjem besedilu: temeljne organizacije), bodo udeleženci opredelili enotna stališča in skupne osnove za povračila teh stroškov. Ugotovili bodo sestavine posameznih povračil stroškov, skupne usmeritve obsega porabe in skupne usmeritve nekaterih meril za ugotavljanje teh povračil z namenom, da prispevajo k dobremu gospodarjenju z družbenimi sredstvi pri opravljanju teh del in nalog. Udeleženci družbenega dogovora se bodo sporazumeli o skupnih osnovah le za nekatere pomembnejše stroške kot so: povračilo stroškov za hrano — dnevnica, povračilo stroškov za prenočitev in povračilo stroškov za prevoz (to so povračila stroškov v zvezi z delom na službenem potovanju) ter povračilo stroškov za ločeno življenje.
Udeleženci se v družbenem dogovoru sporazumevajo le za nekatere usmeritve, in sicer za povračila stroškov za prevoz na delo, povračila stroškov za službeno potovanje v tujino, za prehrano delavcev na določenih delih in nalogah, za povračilo stroškov za delo na terenu, za selitvene stroške in prevozne stroške za druge primere.
Višino posameznih povračil naj določajo delavski sveti
Pogoje, osnove in merila za izplačevanje povračil stroškov v skladu z usmeritvami tega družbenega dogovora si delavci določijo v samoupravnih splošnih aktih. Hkrati udeleženci predlagajo, da delavci ne določajo konkretnih višin posameznih povračil stroškov, temveč naj v skladu z osnovami in merili iz samoupravnega splošnega akta to višino določajo delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela ob sprejemanju letnih planskih aktov, oziroma izjemoma tudi med letom, če tako določijo v samoupravnih splošnih aktih.
Ko določajo povračila teh stroškov, naj delavci v samoupravnih splošnih aktih upoštevajo dela in naloge ter pogoje, pod katerimi jih je delavec opravljal in na tej osnovi predvidijo tudi različno višino teh stroškov.
(Nadaljevanje s 3. str.)
sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.”
V ta namen so udeleženci imenovali komisijo za pripravo tega družbenega dogovora. Ta je pripravila teze in več delovnih osnutkov. Na osnovi danih pripomb in priporočil je bil izdelan „osnutek”, ki so ga obravnavali in sprejeli:
—	predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije,
—	izvršni odbor Gospodarske zbornice Slovenije in
—	izvršni svet skupščine Slovenije.
Osnutek dajejo v javno razpravo s skupnim sklepom o organiziranju javne razprave.
Zakonska podlaga za sklenitev takega družbenega dogovora je v 147. členu ustave SR Slovenije in 579. členu zakona o združenem delu.
Družbeni dogovor ima sedem poglavij.
Nova podlaga naj omogoči spodbudne odnose za delitev
Z njihovo vsebino žele udeleženci, ob nadaljnjem lastnem angažiranju in odgovornosti, razviti in utrditi podlage, na osnovi katerih bodo delavci v samoupravnih splošnih aktih hitreje in lažje urejali odnose pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in pri tem poiskali take rešitve, ki bodo krepile zavzetost slehernega za produktivnejše delo in odgovorno gospodarjenje.
Ne glede na sedanji pristop pa bi bila za nadaljnjo dodelavo družbenega dogovora koristna vsa priporočila, ki bi še bolj jasno razmejila osnove, ki so podlaga za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (produktivnost, gospodarjenje s sredstvi itd.), ter merila, ki se uporabljajo za ugotavljanje prispevkov kolektivov in posameznikov. Pri tem gre le za skupne osnove in merila kot izhodišče za konkretizacijo, ki naj upošteva specifičnost posameznih organizacij združenega dela, reprodukcijskih celot in dejavnosti.
Potrebujemo merila za produktivnost in za uspešnost gospodarjenja
V razpravi kaže vsestransko preučiti posamezne kazalnike oziroma merila. Med vprašanji, ki so se zastavljala že sestavijal-cem dogovora, je možnost, da se posebna merila predvidijo za merjenje fizične, dejanske produktivnosti delavcev, in posebna merila, ki kažejo rezultate uspešnosti gospodarjenja.
Posebna merila za produktivnost bi omogočala, da bi delavci vedeli, ali se njihova povečana produktivnost odraža tudi v večjih sredstvih za osebne dohodke. Možno je, da bo zaradi pomanjkanja tržnih analiz, zunanjih vplivov ali drugih vzrokov dohodek takšen, da ne bo dopuščal povečanja sredstev za osebne dohodke. Takšna ločitev meril bi potem- omogočila, da vzrokov za stanje ne bi iskali v produktivnosti, ampak na področju gospodarjenja s sredstvi ali na drugih področjih, kar se bo odrazilo prek drugih meril. Na ta način bi meri a omogočala, da se rudi zaostri odgovornost na tistih področjih gospodarjenja, Ki so privedla do problemov pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Sestavljalci se zavedamo, da pri dosedanjem delu nismo uspeli dovolj jasno opredeliti posebnosti glede oblikovanja sredstev za osebne dohodke in njihovo delitev v družbenih dejavnostih. Temu delu dogovora bo v nadaljnjem delu potrebno posvetiti posebno pozornost.
Predlagatelji oziroma udeleženci pripisujejo poseben pomen javni razpravi, zlasti v združenem delu, da na podlagi izkušenj, ki so v praksi dela dobre rezultate, prispevamo tudi k oblikovaipu rešitev skupnega pomena. Tako bo mogoče oblikovati takšno vsebino družbenega dogovora, da bo le-ta lahko postal trajen akt za delo in urejanje odnosov na področju nagrajevanja.
Kadar delavci določajo v svojem samoupravnem splošnem aktu pavšalno povrnitev stroškov, upoštevajo v družbenem dogovoru sprejete opredelitve. V družbenem dogovoru predlagajo udeleženci, da poleg pavšalne povrnitve stroškov za prevoženi kolimeter lahko delavci v samoupravnem splošnem aktu upoštevajo večje ali manjše stroške od poprečnih v odvisnosti od nalog, ki jih delavec opravlja, in od dejanskih prometnih razmer (vožnja po slabi makadamski cesti, hitrejša izraba gum, uporabe osebnega avtomobila, kjer ni mogoče potovati z javnimi prometnimi sredstvi itd.).
V svoji aktivnosti se bodo udeleženci zavzemali, da delavci stališča iz tega družbenega dogovora uveljavijo in uskladijo v samoupravnih splošnih aktih. V kolikor se bodo družbena sredstva trošila v nasprotju z usmeritvami tega družbenega dogovora, bodo izvajali potrebne ukrepe. Pri povračilih posameznih stroškov v zvezi z delom naj bi zlasti organi samoupravne delavske kontrole izvajali učinkovito kontrolo, da bi preprečili neupravičena izplačila.
Brez prizadevnega dela sindikatov ne bo šlo
Pri uresničevanju vsebine družbenega dogovora imajo posebno pomembno vlogo sindikati, ki si bodo prizadevali, da se bodo dogovorjena stališča uresničevala v. samoupravnih sporazumih in splošnih aktih temeljnih organizacij. Izvršni svet skupščine SR Slovenije bo v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovil, da bodo pristojne organizacije in službe spremljale in objavljale posamezne vrste stroškov, za katere se bodo udeleženci dogovorili. Zavod SRS za statistiko bo spremljal na podlagi statističnih podatkov o cenah gostinskih storitev cene najpogostnejšihobrokov in prenočevanja v hotelih ter na podlagi teh tromesečno objavljal povprečne stroške za prehrano in prenočevanje na službenem potovanju. Če bo povečanje posameznih povprečnih stroškov večje kot za 5 % v primerjavi s predhodnim trimesečjem, bo objavil v Uradnem listu SRS nove zneske najkasneje 45 dni po preteku trimesečja. Ob objavi družbenega dogovora bodo prvič objavljeni podatki za pavšalna povračila stroškov, ki so potrebni za uresničevanje tega dogovora.
(Nadaljevanje na 5. str.)
Potrebne so korenite spremembe
a	upravnega sporazuma, pred-
sedanjega sporazuma o merilih in
(Nadaljevanje s 4. str.)
Zavod SRS za cene bo spremljal cene elementov, potrebnih za izračun prevoženega kilometra in jih objavljal za osebni avtomobil srednje kategorije pod enakimi pogoji kot Zavod SRS za statistiko.
Udeleženci družbenega dogovora bodo ustanovili tudi skupni organ, ki bo spremljal izvajanje tega dogovora in dajal po potrebi pojasnila o določilih tega dogovora ter o predloženih vprašanjih predlagal skupna stališča.
težave in dileme, katerih ne bo moč razrešiti v tako kratkem času. Mislimo predvsem na dejstvo, da se IMV kot delovna organizacija nahaja v procesu priprav za organizacijsko transformacijo v sestavljeno organizacijo združenega dela, organizirani na branžnem principu, kar zahteva ogromno dela na izdelavi razvida delovnih nalog in opravil. To je bil tudi osnovni razlog, da nismo uspeli že doslej uveljaviti lanskih stališč republiškega sveta ZSS, ki so najavljala vrsto sprememb, sedaj že opredeljenih v osnutkih dogovorov. Če k temu še dodamo, da tudi osnutka družbenih dogovorov nista dokončna in da se sklicujeta na nekatera dopolnila, ki še niso izdelana, je treba toliko bolj pričakovati, da bo uresničevanje načel družbenih dogovorov zelo zahteven, obsežen in dolgotrajen proces in ne enkratna naloga.
Kje bomo dobili osnove za nov sporazum
Zaradi vseh omenjenih specifičnosti je treba našo razpravo usmeriti in voditi tako, da bo rezultirala s kar najbolj konkretnimi predlogi, ki bi, strokovno obdelani in primerno formulirani, bili osnova za pripravo osnutka novega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje
čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V tej zvezi predlagamo, da zbori delovnih ljudi med drugim sprejmejo tudi sklep o formiranju posebnega strokovnega organa v okviru skupnih služb, ki bi imel naslednje konkretne naloge:
—	zbirati vse pripombe in predloge dopolnil k osnutkoma družbenih dogovorov ter jih posredovati občinskim sindikalnim svetom;
—	opraviti analizo celotnega sistema razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev v temeljnih organizacijah IMV ob upoštevanju vseh pripomb iz javne razprave o osnutkih družbenih dogovorov;
- na tej podlagi izdelati osnutek novega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (na ravni TOZD).
Pri delu strokovnega organa naj sodeluje tudi predsednik iz-1 vršnega odbora konference OOS IMV, izvršni odbor pa naj sproti spremlja proces ter aktivno sodeluje pri izdelavi osnutka in nadzoruje izvajanje dogovorjenega programa aktivnosti, ki ga izdela skupno s strokovnim organom. Izvršni odbor ima tu-
hrepričani smo, da lahko le široka javna razprava in aktiviranje slehernega posameznika v združenem delu prispevajo k oblikovanju ustvarjalnih pripomb k družbenima dogovoroma, ki bosta le na ta način postala enotno izhodišče v obvladovanju elementov razporejanja čistega dohodka kot enega bistvenih področij samoupravljanja nasploh.
Manj
osebnih vozil
Po najnovejših podatkih Združenja zahodnonemške avtomobilske industrije so v juliju tega leta izdelali 251.400 vozil, kar je 3 % manj v primerjavi z enakim mesecem lani. Samo osebnih vozil so v juliju naredili kar 4,9 % manj kot lani. Skupna proizvodnja osebnih vozil je v prvih 7 mesecih letos znašala 2,2 mil. vozil in je za 8 % manjša kot v obdobju januar — julij 1979, medtem ko je proizvodnja gospodarskih vozil (203.800) povečana za 9 %.
(Privredni pregled8. 9.1980)
delitvi sredstev za osebne dohodke
Iz uvodnih obrazlag osnutkov obeh družbenih dogovorov ter zlasti iz konkretne analize tekstov, ki je bila izvrše na v skladu s priporočilom občin skega sindikalnega sveta na ravni izvršnih odborov OOS, izvršnih organov drugih DPO, samoupravnih in strokovnih organov TOZD, se vsiljuje predstava o zahtevnosti in celovitosti nalog, vezanih na uveljavljanje; družbenih dogovorov v naši samoupravni praksi posebej je iz-postaljena vloga sindikalnih organizacij, katerih težišče akcije sloni na izvajanju javne razprave, tolmačenju in zbiranju vseh eventuelnih predlogov za dopolnitev ali spremembe osnutkov. Naloga sindikata je zahtevna toliko bolj, ker je le-ta navsezadnje pobudnik obeh dokumentov, ki na vsebinsko in metodološko bolj samoupraven način opredeljujeta elemente nekdanje sindikalne liste.
Primerjava predlogov razreševanja delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, kal kor tudi načel povračila stroškov, ki jih podajata omenjena osnutka, s konkretno prakso v naših temeljnih organizacijah, kaže neizogibno potrebo po korenitih spremembah zlasti vsebine veljavnega samo-' upravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Ob tem, da imamo sedaj samoupravni sporazum na ravni delovne organizacije, medtem ko bi odslej le-ta moral biti predmet samoupravnega sporazumevanja na ravni TOZD, je potrebno posebej izpostaviti vsebinske spremembe, katere narekujeta predlagana osnutka. Pri tem se pojavljajo nekatere
Moška ekipa IMV presenetljivo prva v plavanju na D$l 80
V Dolenjskih Toplicah je 3. 9. 1980 potekalo v sklopu delavskih športnih iger tekmovanje v plavanju. Udeležilo se ga je razveseljivo število plavalcev (blizu sto), k čemur je prav gotovo pripomobla tudi ekipa IMV, ki je bila od vseh najštevilnejša. Tekmovanje je potekalo v kategorijah: v prsnem slogu, kjer so tekmovalci stari manj kot 30 let in tekmovalci, starejši od 30 let, ter v prostem slogu v enakih starostnih kategorijah..
Najprej so se v plavanju pomerile ženske in dosegle naslednje rezultate:
Prsno do 30 let: 1. Papež Marija (Novoles) 56,9, 2. Fink Helena (Krka) 58,0,3. Novak Mar-jera (Iskra) 58,5, 7. Rupena Vladka (IMV) 1.15,0
prsno nad 30 let: 1 Rajer Renata (Pionir) 51,29, 2. Žnideršič Stanka (Novoles) 55,2, 3. Surina Cirila (DPB) 1.01,0 5. Klepec Anica (IMV) 1.08,3.
Zal se plavanja niso udeležile tudi ostale predstavnice ekipe IMV, tako da v konkurenci prostega sloga nismo imeli predstavnic, pa tudi štafeta ni mogla nastopiti. Nepopolna ženska ekipa je zato dosegla tudi 5. mesto v ekipni konkurenci.
Popolnoma drugače se je tekmovanje razvijalo pri moških, kjer je naša ekipa ob pet-
*********»*»************»»*»*
DRCrg,

Pridružite
t
se namj
Vabimo vse, ki imajo veselje do ljudskega plesa, naj se včlanijo v naše društvo. Vaje imamo vsak torek ob 19. uri v Domu JLA v Novem mestu v učilnici številka 2. V družbi veselih ljudi se boste sprostili, spoznali nove obraze, hkrati pa razveselili sebe in ljubitelje folklore!
Folklorno društvo „KRES”
letni dominaciji delovnih organizacij Novolesa in UJV uspela prehiteti obe in osvojiti prvo mesto. Če iščemo odgovor na vprašanje, kako se je to lahko zgodilo, moramo povedati, daš je bila moška ekipa izredno številna in izenačena ter je na ta način tudi lahko dosegla zelo dobre rezultate.
Moški do 30 let: PRSNO 1. Bencik Bojan (Novoles) 58,6 2. Mirtič Miro (Krka) 42,0, 3. Rajer Ljubo (Novoles) 43,2,4. Le-ko Zoran (IMV) 47,3, 6. Žulič Damjan (IMV) 48,0, 8. Turk Mitja (IMV) 52,2, 10. Les Franc (IMV) 59,9.
Moški prsno, nad 30 let: 1. Matijevič^ Miha (Muzej) 40,0, 2. Kavšek Štefan (Novomontaža)
40.1,	3. Štrumbelj Brane (IMV) 42,9, 7. Fink Mirko (IMV) 45, &
Moški prosto, do 30 let: 1. Červ Zdravko (UJV) 29,7, 2. Vohar Danijel (IMV), 30,9, 3. Markovič Marjan (KZ Krka)
31.1,	5. Bradač Jože (IMV)
32.5,	17. Dragane Zvone (IMV)
37.5,	18. Gorenc Dušan (IMV)
38,0	19. Šangorela Željko
(IMV) 38,3.
Moški prosto, nad 30 let: 1. Leskošek Lado (Novomontaža) 31,7, 2. Asič Darko (UJV)
32.2,	3. Vovk Boris (IMV)
32,5,	5. Pavlin Zvone (IMV) 33,7, 14. Lukšič Stane (IMV) 44,0.
Moški-štafeta 4X50 m mešano: 1. Novoles 2,27.5, 2; UJV 2,32,3, 4. Krka 2,32,5, 5. Pionir 42.5, 6. Iskra N. m. 2.50,1
Moški-ekipno: 1. IMV 279 točk, 2. UJV 262 točk, 3. Novoles 256 točk, 4. Pionir 207 točk, 5. Krka 203 točke in 6. Iskra N. m. 169 točk.
Bolj kot sami dosežki, čeprav smo jih povsem razumljivo zelo veseli, nas navdušuje udeležba naših tekmovalce. Resda je bila ženska ekipa okrnjena, vendar je več kot očitno, da bomo v kratkem času imeli kompletno ekipo kvalitetnih plavalk, pripravljenih za visoke dosežke. Naj bo to poročilo tudi poziv vsem ljubiteljem tega lepega in zdravega športa, da se nam pridružijo!
BORIS VOVK
Delo ZK v TOZD Tovarna prikolic
Komunisti se še premalo zavedajo, kaj vse moramo narediti, da bodo plani izpeljani in da bo stabilizacija uspela
nostjo, marljivostjo in varčevanjem materiala bomo uresničili stabilizacijo!
♦» * * + * * ♦ * * * * * * * * * » * ♦ * * * * + + +'
J
J
J
J
l
J
J
J
J
J
J
J
J
;
*
j
j
l
j
j
j
*
j
S
j
j
j
¥
¥
¥
¥
:
-
*:
Dobro vemo, da je partijska disciplina v zadnjem času močno padla, ker se člani premalo zavedajo svojih odgovornosti in dolžnosti. Občutno premalo je tudi sestankov, na katerih bi kritično obravnavali tako partijsko disciplino kot delo in odgovornosti posameznega člana ZK. Smatram, da bi kljub dokaj dobrim rezultatom, ki so bili doseženi v prvem polletju, bilo narejenega še mnogo več, seveda tako, da ne bi člani ZK stali preveč ob strani, kajti ravno oni potegnejo mnogo za se-
b°j' Morali bi biti prvi pri odst ranj c anju r.apik v delovnem okolju, se aktivno in povsod vključevati v samoupravno organiziranost delov organizacij
in družbenopolitičnih skupnosti. Konkretno povem za TOZD Tovarna prikolic, da se nismo sestali že eno leto, da niti ne vemo koliko članov ZK je še v našem tozdu. Za stabilizacijo si prizadevamo bolj kot kdajkoli, vendar smatram, da mora zajeti vsa področja, vse dejavnosti in seveda vsakega posameznika.
Tukaj naj se dotaknem tudi OD. Vemo, da so ostale tozd v IMV Novo mesto zvišale OD nekaterim delavcev v času stabilizacije, pri nas pa tega ni bilo. Smatram, da takšno delo ni pošteno. Mnoge probleme bi lahko rešili sami s čuvanjem materiala, s prihodom na delo, z odhodom z dela itd.
Samo z večjo produktiv-
Brez vseh delegatov iz TOZD?
V članku pod naslovom „Premalo pripravljenosti za sodelovanje" smo v zadnji številki KURIRJA med drugim apelirali na čimprejšnje imenovanje delegatov v uredniški odbor „Kurirja" in dopisnikov. Kljub vsem opozorilom ni še nobenega glasu iz naslednjih temeljnih organizacij:
TOZD Tovarna avtomobilov (razen proizvodnja V.)
TOZD Razvojni institut TOZD Tehnoservis TOZD TOKG Šmarjeta in TOZD TSO Beli Manastir.
Če v najkrajšem času ne dobimo zahtevanih podatkov, bomo uredniški odbor sestavili brez delagatov iz teh TOZD, kar je sicer kršitev samoupravnih pravic delavcev. Naj si jo pripišejo odgovorni v temeljni organizaciji!
UREDNIŠTVO
Skupščina Rdečega križa Jugoslavije pripravlja z republiškimi in pokrajinskimi organizacijami RK publikacijo „Titova misel v humanih dejavnostih in akcijah RK — Tito in Rdeči križ". V
Tovariš Tito in Rdeči križ
knjigi bo zbrano bogato gradivo, ki ga je tovariš Tito naslavljal na RK v republiki, občini, krajevnih skupnostih in šolah itd. Številne fotografije bodo popestrile dragoceno publikacijo, ki bo pričala o veliki skrbi tovariša Tita za delo Rdečega križa. Knjiga bo govorila o vsestranski pozornosti in o stalnem stiku predsednika Tita, največjega humanista, s to svetovno človekoljubno organizacijo.
Knjiga bo predvidoma stala 70 dinarjev. Naročila sprejemajo predsedniki aktivov RK v delovnih organizacijah. Njena naklada bo odvisna od števila naročil. Knjigo bo razpečeval Rdeči križ in je v prosti prodaji ne bo mogoče kupiti.
V naši DO sprejema naročila za knjigo:DSSS — OKS (kadrovski_ oddelek) telefon 34 — tov. Šantelj.
Spoštovani sodelavci in bralci KURIRJA!
Ali hočete bronasto, srebrno ali zlato značko „Kurirjev dopisnik"? Kdo vse lahko sodeluje?
Odslej se boste na tem mestu v sleherni številki ,,Kuriija“ srečali z našo stalno rubriko, katero smo poimenovali OGLEDALO. V nekoliko bolj enostavni obliki jo poznamo že od desete številke, vendar smo ji dali prikupnejšo obliko, predvsem pa bolj zanimivo vsebino.
Poglejmo, za kaj gre!
V prizadevanjih, da bi čimbolj razširili vrste naših dopisnikov, smo si v uredništvu zami-
slili stalno akcijo naslednje vsebine:
1.	lotili se bomo simboličnega nagrajevanja naših dopisnikov. Nagrade bodo v obliki BRONASTE, SREBRNE IN ZLATE ZNAČKE „KURIRJEV DOPISNIK11. Pripravljamo tudi merila za podeljevanje (na primer: za 10 prispevkov bronasta, za 20 srebrna in za 30 zlata značka), ki ga bomo uprizarjali ob raznih sveča-
MALI LEKSIKON
Devalvacija
je denarni pojav in označuje položaj, ko ena država po zakonski poti zmanjša odnos denarja do zlata ali vrednost svojega denarja v odnosu do denarja drugih držav.
Devalvacija je kot denarni pojav novejša. Najbolj se je uveljavila v ekonoms! politiki kapitalističnih držav v času velike ekonomske krize v letih 1929 do 1933, ko je veliko držav devalviralo svojo valuto v odnosu do zlata.
Kot ukrep ekonomske politike ima devalvacija točno določene cilje. Temeljni cilj je umetna krepitev konkurenčne sposobnosti domačega blaga na tujem trgu, ker devalvirana valuta ene države povzroči tudi pocenitev njenega blaga na tujem trgu.
To je samo ena stran devalvacije; na drugi strani namreč povzroča podražitev tujih izdelkov za domače uvoznike. Če hočemo z devalvacijo doseči trajne ugodne rezultate, jo mora spremljati tudi porast produktivnosti dela. V nasprotnem primeru so ugodni ekonomski rezultati devalvacije le kratkotrajni. V kapitalističnih državah spremljajo devalvacijo še dodatni ukrepi; med njimi ima pomembno mesto zamrznitev plač.
Hierarhija
je celota položajev (poklicev ali činov) v neki organizaciji.
z vrha navzdol razporejenih po načelu podrejenosti nižjih višjim. Za hierarhijo je značilna popolna podrejenost nižjih, tako da se na koncu vsa oblast oziroma pravica odločanja in ukazovanja združi v vrhu hierarhične lestvice oziroma piramide.
Najbolj razvito obliko hierarhije je že v prvih stoletjih krščanske dobe uvedla katoliška cerkev s papežem kot svetovnim vrhovnim poglavarjem. Pozneje se je ta izraz začel uporabljati za vse primere, kjer gre za utrjene odnose podrejenosti in nadrejenosti med vertikalno razporejenimi organi oziroma funkcionarji (cerkvena, fevdalna, vojaška, državna, partijska, sindikalna itd. hierarhija).
Hierarhija obstaja v vseh razvejanih organizacijah, kjer je oblast resnično osredotočena in kjer tisti, ki odločajo in ukazujejo, niso pod nadzorom tistih, ki sprejemajo in uresničujejo ukaze. Cim večja in bolj sestavljena je organizacija, bolj razvita je tudi hierarhija; to pomeni, da ima piramida med vrhom in dnom več vmesnih stopenj. Hierarhičnost neke organizacije je najtesneje povezana z birokratsko organizacijo in kot taka je nasprotje demokracije, čeprav ima danes vsaka družba bolj ali manj razvite hierarhične odnose. Država kot organizacija z najbolj razvito birokracijo ima praviloma tudi najbolj razvito hierarhijo.
nostih. Razumljivo, da bomo najbolj prizadevne tudi drugače stimulirali. O tem kasneje.
2.	Vsak delavec, ki se nam bo vsaj enkrat oglasil, bo dobil svoj evidenčni karton, v katerem bodo evidentirane vse oblike njegovega sodelovanja s „Kurir -jem“. Kartoni bodo v uredništvu in bodo osnova za nagrajevanje.
3.	Naše „Ogledalo" bo slika kolektivnih prizadevanj, ki naj b. vedno opozarjala družbenopolitične, samoupravne in vodstvene organe v temeljnih organizacijah na potrebo po nenehnem spodbujanju informativne dejavnosti. Zaradi točnosti bomo v „Ogledalu” navajali podatke zaključno s prejšnjo številko, ker se zelo pogosto dogaja, da nam zaradi tehničnih ovir med tiskom kak prispevek izpade, zaradi česar bi bil
podatek v „Ogledalu" netočen.
Ob koncu poudarjamo, da bomo za osebne prispevke, ki bodo upoštevani v tekmovanju za značko „Kurirjev dopisnik" ‘ šteli le tisto, kar boste dejansko sami napisali (članek, pesem, foto-vest).
Ne bomo mogli upoštevati zapisnikov, strokovnih, družbenopolitičnih, samoupravnih in sorodnih tekstov, prepisanih iz drugih publikacij, gradiv itd. Sem sodijo tudi razna obvestila, opozorila in informacije, ki jih pristojne službe morajo objavljati v sredstvih javnega in internega informiranja. Dodamo naj tudi, da v tekmovanju ne morejo sodelovati delavci iz Centra za informiranje.
Torej poglejmo se v „Ogledalu" in pričnimo!
UREDNIŠTVO
ogledalo3]
TOZD		št.	prisp.
TOZD	TOVARNA AVTOMOBILOV		-
	Proizvodnja 1		-
	Proizvodnja II		—
	Proizvodnja lil		-
	Proizvodnja IV		-
	Proizvodnja V		-
	Obrat Suhor		-
	Kov. obrat Brežice		-
TOZD	TOVARNA PRIKOLIC		—
TOZD	TEHNOSERVIS		2
TOZD	COMMERCE		1
TOZD	RAZVOJNI INSTITUT		
	DSSS		3
TOZD	TA P	Brežice	1
TOZD	TO OKEN IN KOV.G.	Šmarjeta	-
TOZD	TOVARNA »PODGORJE« Šentjernej		-
TOZD	TOVARNA OPREME	Črnomelj	-
TOZD	TOVARNA OPREME	Mirna	1
TOZD	ZIF	Ljubljana	-
TOZD	TOVARNA S OPR Beli Manastir		-
			
MDB Katja Rupena uspešna pri delu
MDB „Katja Rupena“ je letos sodelovala na ZMDA „Kragujevac 80“. Brigada je bila ustanovljena leta 1947 inje sodelovala na več akcijah do leta	1985. Na novo je brigada
oživela leta 1974. Osvojila je vse trakove akcij, dvakrat plaketo pokrajinske konference ZSM Vojvodine in dvakrat plaketo Veljko Vlahovič. Letos je brigada osvojila trak akcije, predlagana pa je tudi za republiško priznanje.
Pokrovitelj letošnje brigade je bila naša delovna organizacija, ki je to nalogo zelo dobro opravila. Tako je vsak brigadir dobil tri majice z znakom pokrovitelja in likom Katje Rupene ter emblem brigade. Brigada je dobila tudi vso potrebno opremo za nemoteno delo na področju družbenih aktivnosti.
Vsi brigadirji se zavedamo, da sredstva, ki so potrebna za
opremo brigade, niso majhna.
Oddolžili smo se lahko le s tem, da smo častno predstavljali ime brigade in pokrovitelja, o čemer pričajo tudi vsa osvojena priznanja. DO IMV smo predstavili drugim brigadam tudi na zidnem časopisu. Tako so se ostali brigadirji seznanili z našo DO, s proizvodnjo prikolic in s proizvodnjo osebnih avtomobilov.
Da je bilo zanimanje veliko, so pričale skupine, ki so stale ob zidnem časopisu. Včasih pa smo morali odgovarjati tudi na
vprašanja, ker so hoteli brigadirji še dodatna pojasnila.
ZMDA „Kragujevac 80“ smo se udeležili tudi brigadirji—člani kolektiva IMV. Bilo nas je pet. Opravljali smo funkcije vodje delegacije skupščine tretje izmene, vodje delovne skupine in sekretarja aktiva ZK.
Na koncu akcije smo dobili tudi več udarniških značk in priznanj, tako da smo lahko vsi skupaj zadovoljni.
Z — D — R — A — V — O — ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO!
ALEŠ FINK - FIKS
Pripravljeni na smuči
Čeprav nas od prave koledarske zime ločujejo še neokrnjene jesenske radosti, je pravi čas za začetek temeljitih priprav na zimsko športno-rekreativno dejavnost. Slovenci smo čedalje bolj navdušeni smučarji, vendar bi težko trdili, da se, v celoti gledano, dovolj organizirano pripravljamo na aktivno udeležbo v zimskih športih, ki zahtevajo tudi dobro psihofizično pripravljenost in ne le kvalitetno opremo.
Naš namen je opozoriti bralce na pomen in koristnost zimskih športov in iger, kakor tudi pomagati članom kolektiva pri selekciji in nabavi najbolj primerne opreme.
Prvi zapisi o smučanju segajo v leto 1689, ko je J. V. Valvasor v svojem znamenitem delu „Slava Vojvodine Kranjske11 opisal bloško smučanje. To smučanje seveda nima nobene povezave z razvojem našega športnega smučanja, ki se razvije precej kasneje, saj se prvi opis športne smučarske ture pojavi leta 1895 v Planinskem vestniku. Praktični korak v razvoj smučanja je leta 1914 napravil Rufolf Badjura, kije za lovce in gozdarje v Bohinjski Bistrici organiziral prvi smučarski tečaj.
Razmah smučanja se doseže v povojnem obdobju, ko se začne veliko število Slovencev ukvarjati s to zvrstjo. V zadnjem času se je število udeležencev v rekreativnem smučanju izredno povečalo, tako da z gotovostjo lahko trdimo, da izredno velik oziroma največji odstotek udeležencev, ki se ukvarjajo z aktivno športno rekreacijo v Sloveniji (40%), pripada prav alpskemu smučanju in smučarskim tekom.
Predno preidemo na smučarske terene moramo vedeti, da sta uspeh in prijetni trenutki, ki nam jih ta šport daje, odvisna od telesne pripravljenosti in nenazadnje od smučarske opreme. Pri smučarski opremi ni pomembno, da poskuša vsak posameznik z njo izkazovati svoj družbeni oz. socialni položaj, marveč je najvažnejše to, da naj bi bila oprema taka, da omogoča čim boljše in čim popolnejšo izvedbo vseh gibalnih momentov, ki pri tej dejavnosti nastajajo. Tako je pomembno, da vemo nekaj o izbiri smučarske obutve, o smučeh, pali-
cah, okovju in tudi obleki, kar velja za alpsko smučanje in smučarski tek. Nekaj teh napotkov je moč dobiti v literaturi, ki je na voljo ali pa v razgovoru s poznavalci te športne dejavnosti.
Telesna pripravljenost vsakega posameznika, ki se odpravi na smučarske terene, je sestavljena od splošne telesne pripravljenosti, ki jo pridobivamo na različne načine (tek po gozdu) in specialne smučarske gimnastike, ki vpliva predvsem na tiste mišične skupine, ki so pri smučanju najbolj obremenjene. Seveda ne'smemo pozabljati tudi na svoje osnovno smučarsko znanje; aktivnost mu moramo ustrezno prilagoditi. Poleg alpskega smučanja in teka na smučeh se lahko v zimskem času kvaijamo tudi z drugimi dejavnostmi na snegu, ki so enostavnejše, vendar prav tako pozitivno vplivajo na psihofizični status posameznika (igre na snegu, metanje kep, kegljanje na ledu itd.).
Glede na vse zgoraj omenjeno in ob spoznanju koristnosti teh dejavnosti smo se letos odločili, da zopet pripravimo akcijo za nabavo smučarske opreme v naši delovni organizaciji. Postopek je več ali manj znan že iz prejšnjih let, tako da lahko vsi zainteresirani dobijo informacije in strokovne nasvete v OKS pri organizatorju športne rekreacije, tel. št. 85, izpolnijo prijavo, in se dogovorijo za način odplačevanja.
Kaj bomo letos nabavljali?
Razen alpskih in tekaških smuči bomo poizkušali najti čim boljše pogoje za nabavo smučarskih vezi in palic ter smučarske športne obutve. Vse ostalo (obleka, rokavice, kapa) si bo moral posameznik zagotoviti sam. Nabava bo potekala za člane delovne organizacije ter tudi za njihove družinske člane.
Vsak zainteresirani bo lahko stroške nabave poravnal v treh obrokih, tako da se mu bo na podlagi prijavnice prvi obrok odtrgal z novembrom.
Naša želja je, da vas ob prebiranju tega članka spodbudimo, da se vključite v to vrsto rekreacije, tiste pa, ki so na to že dobro telesno pripravljeni, da bi jim nudila kar največ prijetnih užitkov.
DTDUSTRIJA HOTOHMIH VOZIL 1010 H S S f 0
is TOZD (DSSS)
■stična številka
_, oddelek
_, nepreklicno naročaji
sledečo smučarsko opremo s
1.	smuči	__
2.	smuč.vesi
3.	palioe
4.	e«uč.čevlji
SKUPAJ :
S podpisom isjavljam, da ee mi navedeni snesek lahko odtegne v 3 mesečnih obrokih pri isplačilu osebnih dohodkov, sačenči a 15. novembrom 1980.
Haročila »prejemamo do 25. oktobrm 1980.
■ovo mesto, ___________ Kupec:
Vsak, ki se bo odločil za nakup smučarske opreme, mora osebno prinesti v pisarno tov. Turka gornjo naročilnico ter zadnjo plačilno listo zaradi preveijanja matične številke.
Ob prijavi bo vsakomur na voljo strokovni nasvet in poleg tega tudi možnost ogleda smučarske opreme na prospektih.