Poštnina plačana v gotovini CENA IZVODU 10 DIN r II ffl i aiii Leto XL — Štev. 6 V Ljubljani, 6. februarja 1955 I™ Izdaja časopisno - založniško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. G02-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo 32-009 (ob nedeljah tudi 31-193, 30-278 in 32-553) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 2C0 din 1 fiagažj /$a£etu* s turneje po Švici Državno prvenstvo v hokeju na ledu PARTIZAN ZE PETIČ PRVAK (Posebno poročilo za „Polet“ ©d Marjana Lipana) Kot najboljši skakač med novinarji se zopet oglašam in pošiljam vtise in tudi rezultate prvih dveh tekem III. 'mednarodnega skakalnega tedna v Švici. Značilno za skakalno turnejo po Švici je predvsem izredno močna konkurenca in pa brezhibna organizacija. Ze prvo srečanje, ko smo izstopili v Buchsu, je bilo nadvse prisrčno. Na peronu so nas pozdravile vse ekipe, ki so se v teku dopoldneva zbirale iz vseh strani Evrope. Severnjaki, Srednjeevropejci in kot prvič doslej tudi ekipa Poljske s starim znancem Planice Marusarzem na čelu. Znani in neznani obrazi, stiskanja rok in pozdravljanja ne konca in kraja. Z Avstrijci, ki so prispeli istočasno z nami, je bila zasedba »mednarodnega skakalnega orkestra« kompletna in že smo odrinili z avtobusi proti Unter-vvasserju, 'ki je imel v programu izvedbo prve od štirih tekem. Preveč bi bilo podrobno opisovati ljubeznivost in pozornost, s katero je Un-terwasser sprejel skoraj 69. skakalcev vseh narodnosti. Godba, lampijoni iz zastav vseh sodelujočih držav in zopet pozdravljanje in pozdravljanje. Sobota. Dan treninga na 60-metrski skakalnici v Unterwasserju. Ze v začetku sem omenil močno konkurenco, zato naj sedaj na kratko predstavim, ekipe po številu in favorite. Norvežanov sedem, med njimi olimpijski zmagovalec Bergman, nato elegantni Mohn ter planiški znanec Schjel- (Nadaljevanje na 5. strani) lipif.. ... s Beograd 6. februarja. Od srede do danes so bile v Beogradu ostre borbe 6 najboljših moštev države v hokeju na ledu. Seveda, kot je navadno v športu, tudi tokrat ni šlo brez presenečenj, ki pa niso imela drugih posledic, kot stopnjevano zanimanje beograjskega občinstva, saj je vse dni v rekordnem številu napolnjevalo stadion na Taš-majdanu. Najprej nekaj be-sed o včerajšnjih m današnjih srečanjih, ki so pravzaprav odločala o končni razvrstitve na prvenstveni lestvici. PARTIZAN : PAPIRNICAR 7:1 (5:1, 1:0, 3:0) Tik pred začetkom igre so padale stave: koliko golov bo dobil Papir-ničar iz Vevč? Večina je bila prepričana, da bo Partizan »naložile Vevčanom najmanj 15 golov, zlasti ker je Papirničar v borb; s Crveno zvezdo za 5. oziroma 6. mesto popolnoma odpovedal. Vse prognoze in stave pa so bile tokrat postavljene na glavo. Fantje so taktično odlično zaigrali in poraz 7:1 pome- ni zanje dejanski uspeli, Partizanu pa rahlja sloves najboljših hokejistov v državi. ZAGREB : MLADOST 4:3 (2:2, 1:1, 1:0) To je bila najbolj borbena tekma prvenstva. Velika hitrost je odlikovala obe moštvi, ki sta hoteli v zagrebškem derbyju poravnati medsebojne račune. Zagreb je imel v tej borbi več športne sreče in tako si je s to zmago zagotovil 2. mesto, ker zadnje srečanje s Crveno zvezdo res ni predstavljalo nobenega problema. LJUBLJANA : C. ZVEZDA 12:1 (3:0, 4:0, 5:1) O tej tekmi ni dosti drugega povedati, kot samo to, da je bil na njej dosežen najvišji rezultat prvenstva. Ce ne bi Ljubljančani preveč kombinirali ali s solo akcijami zavlačevali tempo igre, b; bil rezultat za goste še lepši. ZAGREB : CRVENA ZVEZDA 6:1 (4:0, 0:1, 2:0) Zaradi precejšnje utrujenosti z včerajšnjega srečanja z Mladostjo, se Zagreb ni preveč trudil, saj mu tudi ni bilo potrebno proti nedoraslemu nasprotniku. S to zmago si je Zagreb zagotovil 2. mesto. S KVALITETO še nismo zadovoljni Zašaš samo en pokal? Pojasnilo glede načina ocenjevanja partizanskih društev za pokal »Ljudske pravice« Ad informandum: Že tretje leto tekmujejo partizanska društva za pokal »Ljudske pravice«. Tekmovanje postaja tradicija. Vsako leto novembra meseca se stekajo poročila iz vse Slovenije. Vsalko od njih je odkritje, vsako od njih potrdilo široke ljudske iniciative in drobnega vsakdanjega dela. Med letošnjimi poročili se nahaja tudi predlog Okrajne zveze »Partizan« Ljubljana-okolioa, po katerem naj bi se v bodoče posebej ocenjevalo delo vaških in posebej delo mestnih društev. V tej zvezi je Izvršni odbor »Partizana« postavil komisijo, ki naj bi ponovno proučila pravilnik o tekmovanju. Komisija je ugotovila, da obstoje dve možnosti: 1. da ohranimo enoten sistem tekmovanja, pri tem pa upoštevamo posebne pogoje, v katerih društva delujejo; 2. da uvedemo dva pokala in s tem dvojen način ocenjevanja, posebej za vaška in posebej za mestna društva. Komisija se je odločila za drugo možnost. Sklep je objavila tudi »Ljudska pravica«. Izvršili odbor »Partizana« je na svoji seji 30 januarja odklonil stališče komisije. Utemeljitev: Družbeni pomen in vzgojni značaj naše organizacije je v njeni enotnosti. Skupen smoter je telesno in osebnostno samoiz-Popolnjevanje vsakega člana, ki ga uresničuje skozi metodično enotno izvajano telovadno dejavnosti Ta vsebinska enotnost nas združuje v skupno organizacijo, v vsenarodno združbo. Na tem sloni organizacija. Brez nje bi razpadla naša dejavnost v individualno izživljanje posameznikov in gruip, kot je to primer v drugih tovrstnih organizacijah. Odpovedati se tej vsebinski Gnotnosti pomeni negirati vzgojni značaj dela. 'Vzgojna delavnost brez skupnega smotrnega °i'lja ni mogoča. Le skupni cilj omogoča enotno in organizirano delo, To je izhodiščna misel, (Nadaljevanje na 2. strani) Po pravici rečeno, videli smo lep hokej, ki je večkrat spravil na noge ves stadion. Srečanja Partizan : Ljubljana, Ljubljana : Zagreb, Partizan : Zagreb in Zagreb : Mladost so bila najllepša in tudi najkvalitetnejša na tem prvenstvu. Gumijasta ploščica je z največjo hitrostjo potovala od enh vrat do drugih, vrstile so se duhovite kombinacije, siloviti udarci na gol, skratka, sledili smo hokeju, ki nas je na trenutke res navdušil. In vendar nas kvaliteta še vedno ne zadovoljuje. Naj o tem pove nekaj misli bivši igralec Ilirije in zvezni sodnik Lombar: »Hokej je moška igra! Zaigrati je treba borbeno, zagrizeno in z veliko voljo. Vsa moštva, razen Partizana, igrajo preveč mehko, s precejšnjo negotovostjo in kar je najvažnejše, pred vrati neučinkovito!« »Kaj jim torej primanjkuje?« »Drsanje in spet drsanje, hitro odločanje, zlasti pred golom in kondicija!« »Kako bi ‘Vi porazdelili vsa nastopajoča moštva?« »Partizan, Zagreb — Ljubljana — Mladost z istimi kvalitetami in končno Crveno zvezdo s Papirni-čarjem, ki niista dorasla prvi četvorici.« Neumestno pa bi bilo prezreti še moštvo Jesenic, ki bi verjetno na tem prvenstvu prav malo zaostajalo za najboljšimi. Poraz s Papir-ničarjem na republiškem prvenstvu je posledica nezdravih razmer v moštvu, predvsem v domišljavosti, Ljubljane. Res je, da so imeli izredno smolo pri sfreljanju, vendar je to osnovna napaka, ki jim je znova preprečila najboljši uspeh. Tudi vratar Krstonošič ni ime) najboljših dni, nepošteno pa bi bilo govoriti, da nosi on vso odgovornost za relativno slab plasma na tem prvenstvu, saj sc zmaga navadno pribori z doseženimi in ne prejetimi goli. Velik napredek je pokazal Prosenc, ki ima pred seboj še lepo bodočnost. Toda, brez preizkušenih branilcev Aljančiča in Pavletiča pa bi tudi letos Ljubljana imela najtežje trenutke. Mladost zaključuje lestvico kvalitetno izenačenih moštev. Z malo več sreče bi bila lahko prav Mladost na drugem mestu, ioda kaj vse bi bilo v športu mogoče, če ne bi bilo nesrečnega če , . . (Nadaljevanje na 6. strani) Prejšsje nedeljo se je pričela tradicionalna skakalna turneja po, Švici, na kateri sodelujejo najboljši skakalci Evrope, in sicer: Finci, Norvežani, Švedi, Nemci, Avstrijci, Poljaki, Francozi, Italijani, Švicarji in Jugoslovani. Naši predstavniki Polda, Rogelj, Zidar in Gorišek so se v tej težki mednarodni konkurenci prav dobro držali; Zlasti pa se je odrezat Janez Polda (na sliki zgoraj), ki menda spet preživlja svojo drugo »športno pomlad«, saj sie je odločno vrinil celo med najboljše Nordijce, prav gotovo pa sodi naš Janez še danes med najboljše Srednje-evropejce. S turneje po Švici pa je danes poslal obširno pismo za »Polet« naš drugi predstavnik Albin Rogelj (desno) Sodniki so malo napredovali Ljubljana, 6. februarja. Kar smo že med letom ugotavljali, to je potrdila tudi letna skupščina Zveze nogometnih sodnikov Slovenije, nhmreč, da je bil v pretekli poslovni dobi v sodniški organizaciji storjen tako v kvaliteti kot v dvigu kadra le skromen korak naprej. To se je odražalo tudi iz podanih poročil in precej obširne diskusije. Poročilo upravnega odbora navaja, da ima sodniška organizacija vključenih sedaj 148 članov, kar ie zares skrajna številka in dokaz, da se pravzaprav sodniška organizacija v tem letu ni poglobila sicer bi imeli državno prvenstvo na vzgojo novih -kadrov. Vsa hodniki so Jesenicah in bi se verjetno marši- sodili nad 1600 tekem, pri tem pa kaj spremenilo. OCENA ®@S6@W Partizan je še vedno najboljše moštvo. Nič čudnega. Letos so imeli igralci za seboj 65 drsalnih dni, medtem ko vsi ostali udeleženci turnirja samo nekaj mednarodnih srečanj brez pravega treninga. Moštvo od lani ni prav nič napredovalo, pač pa so posamezniki izkušenejši in iznajdljivejši. Trener Žitnih bo moral vrste pomladiti, sicer bo prej ali slej Partizan moštvo brez perspektiv za bodočnost. Najboljši so: Pecelj, Renaud in David. Najhitrejši drsalec pa je Muvrin. Zagreb nas je v začetku razočaral, nato pa je igral vse boljše, dokler se ni do tekme s Partizanom, Ljubljano in Mladostjo pokazal v najboljši luči. Drugo mesto si jc priboril sicer s srečno roko, kajti to mesto bi lahko popolnoma upravičeno pripadalo tehnično boljši Ljubljani. Če pa ocenjujemo vsa moštva v celoti, torej tudi Zagreb po njihovih odlikah, predvsem v učinkovitosti, potem Zagrebu to mesto zasluženo pripada. Najboljši med njimi je prodorni Kraioič. Ljubljana je bila v začetku poleg Pa rti-zama edini favorit za prvo mesto. Moštvo je pokazalo lepo igro do nasprotnega gola in odlični posamezniki so z duhovitimi akcijami navdušili Beograjčane. Tehnično znanje in še dokaj dobro drsanje sta osnovni odliki nc vse z naj-bolj srečno roko, po-sebno ne v republiškem prvenstvu, kjer je bilo vloženih zaradi slabega s-ojenja kar 9 protestov, To dejstvo dokazuje, da sodniki v svoji kvaliteti bolj nazadujejo kot napredujejo. Njihova osnovna napaka je pomanjkanje kondicije in psihične priprave na vsako tekmo. Nogometna zveza Slovenije je pokazala polno razumevanje za težnje sodniške organizacije. Nasprotno pa je bila izrečena graja na ra-čun ZNSJ, ki je imela do slovenske sodniš-ke organizacije precej mačehovski odnos, saj je ni podpirala niti finančno niti materialno, vrh vsega pa sta bila slovenska sodnika nepravilno suspendirana in odtegnjena od sodelovanja pri tekmah. Navzoči so ugotovili, da so se odnosi med tiskom in sodniki izboljšali in da je tisk več ali manj precej podpiral težnje sodnikov. Poglavje zase je delo disciplinskega odbora, ki sprva do lanskega oktobra sploh ni deloval, -kasneje pa je nekatere sodnike kaznoval celo brez predhodnega zaslišanja (tov. Orel iz Celja!), kar je vsekakor nepravilno. V diskusiji, ki je sprva eno uro »lovila« pravo nit, je prišla do izraza slaba volja sodnikov zaradi principov kategorizacije, kot jih je bila upoštevana specifičnost pogojev dela slovenskih sodnikov, da bi lahko bili uvrščeni v zvezno kategorijo, ker dejansko ne morejo soditi zveznih tekem, kajti v Sloveniji klubov tega ranga ni. Tako je bila kategorizacija izvedena ozko in napačno. V diskusiji so nadalje ugotavljali nekatere brezplodne drobnarije, tako da smo imeli vtis, da še vedno obstajata v sodniški organizaciji dva tabora, kar je vsekakor v škodo organizacije, pa tudi nogometnega športa pri nas. Kljub temu so nekateri delegati razpravljali zelo pozitivno in sprejeli nekaj važnih sklepov, ki bodo — če jih bodo sodniki seveda izpolnili — privedli kvaliteto v sodniški organizaciji na višjo raven. Predlagali so, naj se uvedejo med sodniki zares redni kondicijski treningi, nato pa nekakšni debatni večeri, kjer naj bi sodniki med seboj obravnavali pozitivne in negativne strani sojenja na raznih tekmah in se tako izpopolnjevali. Razgretost nekaterih delegatov je prišla skoraj do viška pri volitvah v novi odbor, kjer je kandidacijska komisija (vsaj to je naše mnenje op. ur.) precej ozko izbirala kandidate in pozabila med drugim tudi na prizadevnega delavca v svoji organizaciji, tovariša Maccora-ttija, ki je v preteklem letu kot kooptiran član IO ZNSS preče storil v korist sodniške organizacije. V novi odbor so bili izvoljeni večinoma lanski odborniki, z nekaterimi novimi iz-premembami. T. B, Mladi mt® Slavili Branik : Kovinar 4:1 (2:1) Maribor, 6. februarja — Današnji prijateljski tekmi, ki je bila na pomožnem igrišču stadiona v Ljudskem vrtu, je prisostvovalo okrog 1.000 gledalcev. Branik je nastopil z nekaterimi mladimi igralci, ki so se prav dobro uveljavili, tako Gluk na levem krilu, Stefanič na levi zvezi in Vovk kot srednji napadalec, ki je v drugem polčasu zamenjal nekoliko počasnega Bizjaka. Mladi igralci so zaigrali zadovoljivo, seveda jim manjka še rutina. Branik je tokrat z lepimi kombinacijami hitro prehajal pred nasprotnikov, gol in če ne bi igralci Kovinarja tako požrtvovalni pred svojini golom, bi bil rezultat še višji. Tudi Tezenčanj so dali dobro igro, izvedli vrsto napadov, katere je obramba Branika le s težavo zaustavila. Goli so padli v drugi minuti za Kovinarja po Preglju, ki je izkoristil zmedo pred vrati Braniktl, izenačenje je dosegel Gluk v 14. minuti, nato je Štefanič povišal v času sta bila uspešna v 59. minuti Bizjak, v 65. minuti pa Vovk. Kovinar ni izkoristil enajstmetrovke, ki jo je v prvem delu igre zastre-Ija! vratar Rapn-ik. postavila NZSJ. Pri tem namreč ni 23. minuti na 2:1. V drugem pol- Piogram seminarja za športne funkcionarje, ki bo 9. in 10. februarja 1955 v Ljubljani: Dne 9. februarja: Družbena vloga športa in njegove naloge (Edi Ser-pan), a) Slabosti v športu (Drago Stepišnik)^ b) Množična telesna vzgoja in šport (Drago Ulaga). Dne 10. februarja: Nekaj organizacijskih vprašanj. (Bogo Premic), a) Konkretno delo v društvu (Ante Gnidovec in Dragan Kramar). Po predavanju bo vsakokrat razgovor po gornjih temah. Seminar bo v prostorih Zveze športov Slovenije v Likiozarjevi ulici 12, soba štev. 8, obakrat s pričetkom ob 19.30« Na seminar vabimo vse telesnovzgojnc delavce, ki jih ta vprašanja zanimajo. Državno prvenstvo v hokeju na ledu Da, tudi psičk je okrogel Posebno poročilo za »Polet« od Marjana Liparja Včasih smo rekli, da je na jugu topleje kot pri nas, ko smo sl greli premrle ude na smučarskih poljanah ln drsališčih, letos pa so se morali prav hokejisti zateči na jug — v Beograd, da hi uspešno Izvedli svoje državno prvenstvo v hokeju na ledu. Tam je umetno drsališče in sezona hokejistov je pa tudi za Beograjčane in Jeseničane ter za vse njihove goste letos bogatejša, kot prej vsa leta skupaj. Le nekaj se nam čudno zdi, da nekje takšne objekte lahko zgradijo, tam kjer pa je pravzaprav zibelka hokejskega športa, se namesto gradenj pojavljajo problemi. .. STADION — PONOS PRESTOLNICE Mestni stadion na Tašmajdanu je tako veličasten, da še tako lepa fotografija ne more dati pravilne ocene tega objekta. Betonske tribune sprejmejo 10.000 ljudi, v sredi pa je arena, na kateri se blesti pozimi gladka ploskev umetnega ledu, poleti pa lepo urejena igrišča za košarko, odbojko, boks in podobno. Seveda stadion še ni končan, prihodnje leto pa bo prav gotovo med najlepše urejenimi v Evropi. Ze doslej so vložili v to gradnjo čez 600 milijonov dinarjev, ko pa bo dovršen, bo predstavljal vrednost nad 1 milijardo dinarjev. ZA OTVORITEV — PUCK V OKNO Zares paradoks! Sonce je pošiljalo tople spomladanske žarke na stadion, ko se je začelo državno prvenstvo v zimskem športu — hokeju na ledu. Najprej sta nastopila P&pimičar In Zagreb. Favorit Zagreb, razumljivo! Kaj pa drugi slovenski finalist? Fantje Iz Vevč so nas presenetili. Zaigrali so z veliko voljo, borbenostjo in z željo doseči čim čast-nejši rezultat. Predvsem pa so se izkazali kot dobro vzgojeni športniki, za kar zaslužijo posebno zahvalo. Nekoliko več hokejskega znanja in manj smole pa bi bilo drugače. Pa nič hudega. Hujše je to, da je bil žrtev začetka prvenstva nek delavec na stadionu, kajti puck Je ob nekem udarcu zletel v okno njegovega stanovanja in mu razbil šipo. Razburjeni delavec pucka ni hotel vrniti in igra Je bila za nekaj minut prekinjena, pri tem pa so se prerekali levo in desno, dokler ni nek vplivni funkcionar posredoval. Navsezadnje je Imel mož prav, saj mu bo verjetno nekaj časa pihalo skozi špranjo v oknu. SODNIKE SO ŽREBALI... Pred začetkom prvenstva smo stali pred vprašanjem — Partizan ali Ljubljana? Odgovor smo dobili že prvi dan Celju je nujno potreben Celje, 6. februarja. Danes so zborovali celjski plavalci, ki združujejo v svojih vrstah več kot 100 aktivnih tekmovalcev. V preteklem letu so ti mladi športniki v vsej Sloveniji vzbudili pozornost s svojimi uspehi in to kljub nemogočim razmeram, v katerih delajo in živijo. S pričetkom regulacije Savinje so izgubiti svojo »žabjo mlako«, zasilno pilavališče v mrtvem rokavu Savinje. Kljub temu so najprej osvojili prvo mesto v prvenstvu v štajerski grupi, na prvenstvu Slovenije pa so si delili drugo in tretje mesto z Radovljico. Vsa njikova vadba se je nanašala predvsem na baizene izven Celja, saj je znano, da Celje še danes nima plavalnega bazena. Plavalci so v letu 1954 postavili 11 celjskih rekordov in pokazali napredek v vseh disciplinah. Ima jo izenačeno moško in žensko ekipo. Izredno lep napredek so bazen pokazali vvaterpotisti na prvenstvu Slovenije, kjer so v II. skupini osvojili drugo mesto, v finalu pa so obtičali na 6. mestu. Celjski plavalci so se uvrstili v hrvatsko-slo-vensko ligo, kje pa bodo trenirali in tekmovali, pa še sedaj ne vedo. Na skupščini so odločno izjavili, da bodo zastavili v-se svoje sile da bi močno razvito industrijsko mesto Celje dobilo vsaj 55 m plavalni bazen in to v industrijskem centru Celja, v Gaberju, kjer je takšen objekt že iz higienskih razlogov delovnim ljudem najbolj potreben. Računajo na moralno in materialno pomoč vseh delovnih kolektivov in družbenih organizacij ter ljudske oblasti, saj je to že pravi kulturni škandali, da tako veliko mesto nima niti svojega kopališča. Povečali so članstvo n 17, V nabito polni dvorani hotela »Evrope*: so danes zborovali nogometaši Kladivarja. Skupščine sta se udeležila tudi ljudska poslanca tovariša Stegnar in Lubej. Iz obširnega poročila predsednika Hla-čarja je bilo razvidno, da je Kla-divar pomnožil svoje vrste za več kot sto odstotkov in da ie pristopil s pomočjo LOMO k urejanju Glazije v sodobni športni prostor. Pokazal je tudi pametno gospodarstvo in je uspel pridobiti društvene prostore, kjer bo vzgajal svoje člane. To so najvidnejši uspehi v preteklem letu, saj na igrišču nogometaši niso bili tako uspešni kot prejšnja leta. Kljub temu so v Celju optimisti in upajo, da bo iz množice mladih nogometašev zrasel sposoben kader igralcev, ki bo uspešno zamenjal starejše igralce. I/ Jlmd&vi: več strokome vžgale Na skupščini NK Nafta v Lendavi so se udeleženci prav živahno pomenili o problemih lendavskega nogometa ter ugotovili, da je bil dosežen sorazmerno dober uspeh, ki bi pa bil lahko boljši, če bi Imeli igralci potrebno strokovno vzgojo, katere skoraj sploh ni bilo. Tudi za mladino so premalo skrbeli, lep uspeh pa so dosegli pionirji, ki mnogo obetajo. Zanje se precej zanima igralec Vidak, H poleg strokovne vzgoje vnaša med pionirje tudi dovolj discipline, tako da se nadejajo še lepših uspehov. Z odpravo slabosti, ki se porajajo, bodo v prihodnjem letu poizkušali čimbolj izboljšati svoje delo. Lepa bilanca Hrastničanov Nogometaši Bratstva Iz Hrastnika so preteklo nedeljo naredili obračun svojega dela v lanski sezoni. Ugotovili so, da je posebno prvo moštvo ugodno presenetilo v vzhodni skupini slovenske lige, saj so se igralci kot novinci uvrstil na 4. mesto. V razpravi so ugotovili, da so se premalo zanimali za pionirje In mladino, kar nameravajo letos izboljšati. Spomladi bodo začeli na dosedanjem nogometnem igrišču 'graditi stanovanjsko ■kolonijo Steklarne, zato stojijo funkcionarji in igralci tega kluba pred problemom, kje dobiti sredstva za graditev novega stadiona in športnih objektov. Pričakujejo pomoči s strani oblasti, precej pa bo pomagala tudi Steklarna. Kladivar ima danes okrog 100 aktivnih mladincev in članov ter 156 pionirjev. Ligaši počivajo na zadnjem mestu v hrvatsko-slovenski ligi. Računajo pa na lepši usipeh v spomladanskem delu in celo na uvrstitev v consko ligo. Največ razumevanja in največ materialnih sredstev so v preteklem letu pokazali za razvoj mladih nogometašev. V triurni razpravi je članstvo kritično presojalo vse uspehe in napake v preteklem letu in s koristnimi predlogi dalo novoizvoljenemu upravnemu odboru smernice za uspešno delo v letošnjem letu. Novemu odboru predseduje tovariš Učakar, v pomoč pa mu bodo preizkušeni športni delavci iz mesta Celja. Jug Zmaga SD »Vida Pregare« Ljubljana, 6. jan. — V današnjem strelskem dvoboju z zračno puško med SD »'Vide Pregare« (Kodeljevo) in »Čuda Polonca« (Pletenina) za prvenstvo Ljubljane so zmagali strelci »Vide Pregare« z rezultatom 7198:7105. Mariborski strelci podirajo rekorde Mariborski strelci ndmajo strelišča za vojaško puško, zato pa so tembolj aktivni v streljanju z zračno puško. Tudi letos so o,rganizi rali 4 strelske lige, v katerih tekmuje 28 družin. Med njimi je najboljša družina Grafičar, ki je v drugem kolu tega prvenstva izboljšala prejšnji rekord moštva za 11 krogov. Dosegla je namreč 1360 krogov od 1500 možnih. Prav tako je mariborski strelski odbor priznal nov rekord Pušenjaka, ki je dosegel v vseh treh položajih od 300 možnih 283 krogov. Stoje je prav tako izboljšal stari rekord in dosegel 96 krogov od 100 možnih. Prejšnji rekord je ‘branil znani strelec Mlinarič. Tudi med mladino je streljanje zelo raz-šiirjeno in je imela pred kratkim svoj festival na Pobrežju, kjer je nastopilo 8 moštev i približno 500 strelci. Najboljša je bila ekipa aktiva LMS Gradišče, ki je dosegla 560 krogov (od 750 možnih), sestavljali pa so jo Pušenjak, Mlinarič, Tovšak, Polutnik in Prelog. Najboljši rezultat med posamezniki je dosegel Pušenjak s 130 krogi (od 150 možnih). T. T. tekmovanja, ker je žreb določil, da se srečata največja tekmeca tega državnega prvenstva — Partizan in Ljubljana med seboj. Prognoze so bile različne, toda Partizan je imel pred tekmo več treme kot Ljubljana. Tudi tokrat ni šlo brez pregovarjanj. Sodniška organizacija se je najbrž sv iz-ogib posledic« odločila, naj tudi žreb odloči sodnike za posamezna srečanja. In žreb je določil za tekmo Partizan : Ljubljana prav dva Slovenca Pogačnika in Lombarja! Tedaj pa vik in krik med funkcionarji Partizana, čeprav se je njihov zastopnik sodnik Kneže vi 6 strinjal z načinom žrebanja sodnikov. K sreči sta oba slovenska sodnika opravila svojo nalogo objektivno, tako da ni mogel nihče ugovarjati. KDOR BO IMEL VEČ SREČE . . . Pred začetkom tekme je Aljančič dejal: »Zmagal bo tisti, ki bo imel več sreče!« In to se je žal uresničilo. Toda tekma?! Takšne že dolgo ne pomnim. Nad 8000 gledalcev je bilo do skrajnosti razburjenih in napetih, ker takšne hitrosti sploh niso pričakovali. V prvi tretjini je Partizan dobesedno zdivjal, Ljubljana pa se je v začetku taktično branila. Toda glej nesrečo! Bolj ko je pritisk Partizana popuščal in bolj ko so Ljubljančani s tehnično lepšo igro začeli osvajiti teren, bolj se je nesreča nagibala na stran Ljubljane. Najprej 1:0, nato še 2:0! V drugi tretjini je prišla povsem do izraza hitrost Ljubljane in so napadalci Pogorelec, Čuček ter Prosenc s svojimi neverjetnimi akcijami navdušili gledalce, v obrambi pa je Pavletič dokazal, da je trenutno naš najboljši branilec v državi. Partizan je že vodil s 3:0, ko so Ljubljančani znižali na 3:2. Vsak čas smo pričakovali izenačenje... In glej, spet smola! Pogorelec se je nenadoma sam znašl pred vrati Partizana, in sicer pred praznimi vrati. Zamižali smo (saj je bilo tudi potebno . ..), kajti puck se je zadel v vratnico in napetost je v trenutku popustila. Toda Pogorelec je hotel storiti najboljše in vendar mu ni uspelo. Spomnil pa sem se Aljančičevih besed: ».. . kdor bo imel več sreče ...« In vendar, Ljubljana je imela veliko več možnosti za dosego gola, igrala je tehnično mnogo boljše ter z bolj premišljenimi akcijami — zmagal pa je Partizan, ker je bil učinkovitejši. .. Športne vesti iz Cetin Celje, 6. februarja. Celjska garnizija je v počastitev 11. obletnice ustanovitve VII. srbske brigade, v katere sestav spadajo sedenje njene enote, organizirala vrsto športnih tekmovanj. Na pokalnem turnirju v odbojki je v finalnem srečanju moška ekipa »Partizan« Celje-Ga-herje premagala ekipo JLA z 2:0 in osvojila lep pokal. V patrolnem teku s streljanjem, ki je v Celju postalo že tradicionalno tekmovanje, je zmagalo moštvo »Tempo« iz Celja. Nastopilo je 14 ekip. Vrstni red pri moških: 1. Tempo 121 — 7,29, 2. Cinkarna I 109 — 7,16, 5. Cinkarna II 88 — 7,09.' Ženske so tekmovale na krajši progi in prav tako zmagala strelska družina Tempo 75 — 6,55, 2. Ivo Lola Ribar 63 — 6,17, 5. Tempo II 57 — 5,54. Zmagovalni moštvi sta prejeli prehodna pokala, ostali pa praktična darila. Na dvosteznem kegljišču »Betona« so se danes srečale ženske ekipe »Gradisa« iz Šoštanja, Kladivarja jn Betona iz Celja. V mednarodnem slogu so zmagale ženske Kladivarja kljub krepki lekciji v srečanju z Betonom, ki jih je premagal kar s 74 keglji razlike. Rezultati: Beton : Gradis 244:206, Beton : Kladivar 268:194, Kladivar : Gradis 282:166. V telovadnici »Partizana« Celje mesto je bila danes prijateljska košarkarska tekma med Partizanom (Hrastnik) in celjskimi ličite! jišč-niki. Zmagalo je moštvo iz Hrastnika z rezultatom 61:51 (55:25). Jeseniški hokejisti v Avstriji Jeseniški hokejisti so se podali na turnejo po Avstriji, kjer so dosegli naslednje rezultate: v Celovcu — Annabuchel : Jesenice 3 : 2 (1:0, 1:2, 1:0), na Dunaju — Union : Jesenice 5 : 5, v Steyru — Jesenice : Steyr 4:2 (2:1, 1:0, 1:1). NOGOMETAŠI ŠTRAJKAJO V našem časopisu smo že brali o nekem štrajku nogometašev v Italiji. Sedaj lahko našim bralcem postrežemo tudi že z nekaj podrobnostmi. Kapetan moštva Juventusa Iz Torina, italijanski reprezentant Bonlperti, je nagovoril skoraj vse igralce prvega moštva, da stopijo v štrajk, če Jim uprava kluba ne bo povečala premij ob vsaki zmagi. Funkcionarji pa se niso pustili izsiljevati ter so igralcem rekli, da lahko ostanejo prihodnji dan, ko bi morali igrati prvenstveno tekmo z Internazionalom v Milanu, kar lepo doma. »Uporniki« so se še pravočasno premislili, odšli v Milano in celo premagali lanskega prvaka z 2.H. Uprava kluba pa jim ni ostala ničesar dolžna. Vso desetorico so kaznovali s 75.000 lirami globe In odbor ligaških klubov je to kazen že potrdil. Zakaj Samu asi pokal? (Nadaljevanje s 1. strani) Drugič: Nasa aktivnost v celoti im v vsakem posameznem postopku mora biti skladna z značajem organizacije. Kair velja za posameznika, velja tudi za organizacijo: karakter se oblikuje z dejanji. V danem slučaja gre za to, da je način tekmovanja oziroma ocenjevanje takšen, da utrjuje enoten značaj naše organizacije, Dejstvo je, da princip enotnosti in z njim zvezan značaj vzgojnosti in or ga n i zato rično st i zaživi šele in izključno preko odgovarjajoče dejavnosti. Celoletno ocenjevanje dela društev je prav gotovo akcija osrednjega značaja. Ona bo vedno v večji meri usmerjala delo partizanskih društev. Prav zato je toliko pomembnejša oblika in način izvedbe. Izhajajoč iz teh načel Izvršni odbor ni mogel pristati na delitev društev na vaška in mestna. V naši organizaciji ne obstoje razlike niti v vsebini niti v ciljh. Pri nas ni specifične problematike, ki bi se nanašala na notranje delo vaških in posebej na notranje delo mestnih društev. Razlike pa obstoje o pogojih, v katerih društva delujejo. Toda tedaj bomo govorili o močnih in šibkih društvih, o društvih z bogato tradicijo in ugodnimi materialnimi pogoji ter o društvih, ki se bore šele z začetnimi težavami. To so dejansko razlike, ki jih moramo upoštevati pri ocenjevanju dela. Brez upoštevanja pogojev, v katerih društva delujejo, bi morali pristati samo na dve možnosti: ali da močnejša društva iz- ključimo iz tekmovanja, ali pa, da jim za nekaj let vnaprej priznamo prva mesta. Obe rešitvi sta destimulativni, obe zmanjšujeta resnost celotne akcije. Nujno je torej, da Pravilnik ocenjevanja partizanskih društev za pokal »Ljudske pravice« upošteva različne pogoje, v katerih društva delujejo. Ponovno naglašamo: ti pogoji niso različni glede na to, ali se društvo nahaja v mestu ali na vasi. Točneje: vsako od njih .ima svoje prednosti. Da bi pravilnik postavil vsa društva v enakopraven položaj, mora upoštevati vse momente, ki pogajajo delo določenega društva. S tem bo prišlo do izraza dejansko prizadevanje članstva in vodstva v posameznem društvu. V tem smislu je komisija za pokal »Ljudske pravice« že vnesla določene izpopolnitve. Naj navedem štiri najbolj bistvene. Društva se ocenjujejo glede na: 1. aktivno članstvo v razmerju do celo- kupnega prebivalstva na področju, ki ga zajema društvo; 2. razmerje aktivnega (nastopaječega) članstva do celotnega števila članov; 3. procentualno udeležbo članstva vseh kategorij pri telovadnih urah; 4. stanje telovadnih naprav (ali ima društvo telovadnico, ali gostuje, ali je brez telovadnice itd.). Omenjena rešitev je ne samo principialna, pač pa tudi pravičnejša. Prepričani smo, da bo sklep IO »Partizan« naletel na široko razumevanje vseh društev. :^'y'yyy‘y MM i i V* ' V prejšnji številki smo že poročali o vaditeljskem tečaju, ki ga je organizirala Zveza »Partizan« LRS v Ljubljani. Na sliki 33 mladih vaditeljev, zbranih okoli svojih vodnikov Gregorke in Zupana Med tečajniki na Pohoifu »Ta bo pa res lahko po travi smučal!« — »Spet eden, ki nima nobenega dela!« — »Mogoče gre pa v Sibirijo!« — Takšne in slične sem poslušal vso pot od Ljubljane do Maribora. Šele v Mariboru se je ton vseh pripomb spremenil: »Zdaj, ko jih Gorenjska zafrkava, so pa prišli k nam.« — »Frdamani pubec, se ti nič ne tresejo hlače?« itd. »O ljudje, ko bi vedeli, kako slabo slišim, če hočem,« sem si mislil in komaj čakal, da pridem na Pohorje, kjer je baje snega kot nikjer na Gorenjskem. In res! Bilo ga je' — 25 cm na senčni in sončni strani. Seveda takrat, ko je padal, sonca ni bilo. Tečaj se je lahko začel. Tov. Kranjčiču je uspelo dobiti na tečaj 15 tovarišev in eno tovarišico. Takoj prvi dan smo začeli, potem pa smučali vsak dan dopoldne in popoldne. Pod Mariborsko kočo je bil ves dan pravi živžav. Okrajni tečaj »Partizana«, tečaj za pripadnike »Partizana« — Železničarjev, učiteljiščni- ki iz Zagreba, tečajniki iz Zagreba, Ptuja, vesela družba iz Ljubljane in še mnogo drugih, katerim se domovinska pravica spričo sodobne tehnike ni dala ugotoviti. Vse se je vozilo, drsalo, plazilo in sidralo na tistem travniku, ki je v času letošnjih semestralnih počitnic reševal vseplošno negativen, v svetovnem merilu redek pojav — pomanjkanje snega. Moram priznati — rešil nas je vsega hudega in dovolil, da smo do kraja izpeljali na splošno zadovoljstvo vseh, ki so se trudili. Tečaj je prav lepo uspel in nekaj tečajnikov je že zdaj pokazalo, da bodo na prihodnjem republiškem tečaju lahko zadovoljivo opravili izkušnjo za vaditelje smučanja. V obeh vrstah smo predelali osnovno in del nadaljevalne šole, zvečer pa smo imeli teoretična predavanja. Vsa zahvala, da je tečaj tako lepo uspel, gre tov. Kranjčiču, ki je sam še danes odličen smučar in skrbi za vzgojo novih smučarskih kadrov. V četrtek so se zbrali na svoji redni skupščini člani »Partizana« Krim, katerih je v društvu 192. Število članstva se je posebno pomnožilo v preteklem letu, čeprav se društvo bori s težavami glede telovadnice in ostalih prostorov za vadbo. Poleg redne telovadbe se člani uveljavljajo v rokometu, košarki in odbojki, v novi poslovni dobi pa bodo organizirali še smučanje in atletiko, predvsem pa so sklenili sodelovati na vseh prireditvah partizanske organizacije in na proslavah 10-obletnice osvoboditve. TUDI V LITIJI SO ZBOROVALI Litija, 6. februarja — Današnji zbor litijskega »Partizana« je pokazal lepe uspehe tega društva. V Litiji je sicer že vrsto let premalo zanimanja, za splošno telesno vzgojo, ker je šport bolj mikaven za mladino. Kljub temu pa je »Partizanu« uspelo, da je lani zbral okoli 130 aktivnih članov, na nastopu pa so imeli skoraj 400 sodelujočih. Večino članstva litijskega »Partizana« sestavljajo pionirji. Litijski »Partizan« je sodeloval tudi na vseh množičnih prireditvah in nastopih ter izvedel vrsto drugih tekmovanj. Na občnem zboru je prišla do izraza tudi želja po tesnem sodelovanju s športniki Litije, kar je tudi edino pravilna pot, po' (kateri bo litijska miiadina našla dovolj možnosti, da se udejstvuje i v vsestranski vzgoji d v športu. Ponebšek Društvo se je močno razvilo, tako da je telovadnica II. drž. gimnazije postala premajhna, zato so odborniki v resnih skrbeh, kako v bodočnosti organizirati uspešno vadbo. Le škoda je, da se morajo na tem delu Ljubljane, kjer je največ delavske mladine, boriti s takšnimi težavami, ker se to društvo močno trudi odtegniti mladino vplivom ulice. Za izboljšanje pogojev dela nameravajo v letošnjem letu dokončati telovadišče, urediti igrišče za košarko in odbojko ter pionirsko sankališče, hkrati pa zgraditi 40-metrsko smučarsko skakalnico. V načrtu imajo tudi gradnjo športnega parka, kar bi precej pripomoglo k polepšanju zunanjega videza Rakovnika, bilo bi pa nedvomno v korist telesne vzgoje mladine. Društvo deluje v tesni povezavi z NK Krim, kar je treba še posebej omeniti, saj ta klub precej pomaga mlademu partizanskemu društvu pri reševanju težav glede prostora. Gale Preserje na novi poii Pred nekaj dnevi je bil občni zbor »Partizana« Preserje, katerega se je udeležilo precej članov, zlasti mladine. To dejstvo je dokaj razveseljivo, saj nam daje upati, da bo društvo šlo z večjimi koraki po poti navzgor. Društvu močno primanjkuje vodnikov, pa tudi upravni odbor ne dela dosti. Več pozornosti kot telovadbi je veljalo doslej prosvetnemu delu. V bodoče bo društvo skrbelo za vzgojo novih vodnikov in za dostojno ureditev doma. Brez pomoči sindikatov in mladine ne bo uspehov V ponedeljek je izvršna odbor Zveze »Partizane LRS razpravljal » pravilniku za ocenjevanje dela partizanskih društev za pokal »Ljudske pravice«. Največ je bilo govora o predlogu, ki so ga svojčas stavila nekatera društva in posamezniki, naj bi vsako leto podelili 2 pokala, enega za najboljše mestno, enega pa za najboljše vaško društvo. Po dolgi razpravi so se vsi navzoči zedinili, da bo vsako leto podeljen samo en pokal. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo odslej društva ocenjevana po nekakšnih 4 kriterijih, in sicer: 1. redna dejavnost v društvu, 2. obveznost do nadrejenih organizacij, 3. prostovoljna dejavnost. Kot četrta točka pride v poštev ocena okrajnih zvez, ki bo ocenila tisto dejavnost, katero je težko izraziti v številkah (n. pr. kakšna je vsebina dela in podobno). Ocenjevanje društev se bo pričelo vsako leto 16. oktobra in zaključilo naslednje leto 15. oktobra. V drugi točki dnevnega reda so oile v razpravi propozicije za množična tekmovanja po podjetjih in ustanovah. Propozicije še niso bile dokončno sprejete, pač pa so se v razpravi vsi-strinjali s trditvijo, da takšna tekmovanja ne bodo imela nikakršnega uspeha, če sindikalne organizacije ne bedo pokazale polne zainteresiranosti. Sindikati in mladina morajo pri teh tekmovanjih dajati iniciativo in močan impulz, naloga partizanskih in športnih organizacij pa je pomagati pri teh tekmovanjih in tiste pripadnike, ki še niso deležni telesne vzgoje, polagoma vključevati v svoje Ob sklepu izvršnega odbora objavljamo uvodnik na 1. strani, pravilnik o ocenjevanju društev pa bomo priobčili v prihodnji številki. V Markovcih premalo mladine Prejšnjo nedeljo je zborovalo tudi partizansko društvo Markovci pri Ptuju. Društvo, ki šteje 102 pripadnika, je doseglo lani mnogo lepih uspehov, predvsem v vajah na orodju, pa tudi v atletiki, plavanju in kolesarjenju. Kljub temu pa v društvu še niso zadovoljni in bodo letos napeli vse sile za mnogo večji dotok mladine v društvo. Govorili so tudi o udeležbi na pokrajinskem zletu v Celju in Kopru ter sklenili, da bodo že sedaj pričeli zbirati denarna sredstva za vožnjo. naročajte se na Palet! Koperski okraj skrbi za nove vaditelje V dneh od 16. do 27. januarja je bil v Piranu vaditeljski tečaj, ki ga je obiskovalo 26 tečajnikov in 24 čajnic i,z vseh partizanskih društev okraja Koper (na sliki zgoraj). Cesto je bila prijetna telovadnica skoraj premajhna za vse mlade ljudi, ki so se po 8 ur dnevno vadili in se seznanjali z osnovami vseh panog telesne vzgoje. Razen vaj na orodju, prostih vaj, raznoterosti, preskokov, atletike, splošnih, športnih in borilnih iger, so bile na spo-redu tudi zanimiva predavanja o metodiki, organizacijskih im političnih vprašanjih, poškodbah in prvi polnoči. Tečaj je v celoti usipel in so vsi pridobili mnogo praktičnega in teoretičnega znanja. Vse tiste, ki so pokazali največ marljivosti — in to so skoraj vsi — bo Okrajna zveza »Partizan« Koper ponovno poklicala na nadaljevalni tečaj im taborjenje. Sadovi tega začetega dela pa se bodo jasno videli na pokrajinskem zletu »Partizana«, ki bo 11. im 12. junija letos v Kopru. Ob koncu je treba še pohvaliti upravo »Partizana« Piran, Pomorskega tehniku-ma in vse predavatelje, ki so doprinesli največji delež k uspehu tečaja. H. B. Priprave državnih reprezentantov Po predlogih posveta trenerjev je Atletska zveza Jugoslavije izdelala Oačrt za pripravo državnih repre-zentantov v letošnjem letu. Priprave reprezentantov se bodo odvijale Predvsem v 5 centrih, v katere so vključeni kandidati (137 moških in >5 žensk) iz vse Jugoslavije. Poleg centrov v Beogradu. Zagrebu in Novem Sadu sta osnovana tudi centra ?a priprave reprezentantov v Ljubljani in Celju. Celjski center obsegu naslednje atlete: Kopše, Lorger, Kovač, Zupančič, Kopitar M., Ur-“ajs, Vi,potnik. Kralj, Prelog, Veho-var, Glavač, Golc in Kopitar J. ter ftletinje; Bajželj, Knez M., Jager, Unterrajter, Slamnik. Belaj, Celes-Qjk in Korošec. Za trenerje v celjskem centru sta določena Fedor Gradišnik in Milena Lešnik, V center Ljubljana pa so uvrščeni naslednji kandidati: Černe, Puc, Kranjc, Uafner, Tratnik, Pavčič J., Pokorn, genko in Miiller J. ter atletinje: Stamejčič, Sturm, Kačar, Sima in r-otlušek. Trenerja sta Jože Šturm Marjan Skušek. Pregled nad de-k>m kandidatov bo vodil zvezni trener Dragan Petrovič, ki bo po potolč obiskoval posamezne centre. AZj pa namerava kandidate po po-Satoeznih disciplinah zbrati tudi v Qekaj enotedenskih skupnih trenin-1*0, k; bodo v marcu in maju. V ^Plitu se bodo od 6. do 12. marca Obrali metalci, od 13. do 19. marca skakale,; in od 20. do 26 marca Printerji in tekači čez ovire. Sred-!*le jn dolgoprogaši pa bodo skupaj furniral: od 15. do 25. maja v Kra.nj-S' gori. Za izbiro reprezentance je bil dokončno postavljen princip izbirnih tekem. Atleti, ki bodo v teku sezone dosegli ustrezne rezultate za odhod na olimpijske igre, se bodo novembra zbrali v Splitu k posebnim pripravam. Zvezni trener Dragan Petrovič je pred dnevi obiska Ljubljano in pregledal delo kandidatov reprezentance ljubljanskega centra. Istočasno je predvajal, tudi nekaj najnovejših atletskih filmov. 15. junija bo v Beogradu veliko mednarodno tekmovanje. Na mednarodno prvenstvo Beograda je A.ZJ povabila celo vrsto najvidnejših evropskih atletov. Naj omenimo samo nekatere, katerim so poslali povabilo: Zatopek, Jungvirt, Lansky, Kuc, Ignatjev, Bulančik, Krivono-sov, Nemašev, Ponomareva, Golu-bičnaja, Bannister, Chatawy, Fiit-terer, Schade, Szentgal.i, Iharos, Ko-vacs, Rubanis itd Nekateri najboljši slovenski atleti in atletinje so v »mrtvi« sezoni zamenjali društva. Tako je odlični mariborski dolgoprogaš Rudolf Male pristopil h Kladivarju, članica mladinske državne reprezentance Marjan: Bajželj k Odredu m ena najbolj talentiranih skakalk v višino Svetličičeva iz Novega mesta pa k ljubljanski Svobodi. Atletska zveza Slovenije je pričela izdajati svoje glasilo z naslovom »Naša atletika«. V prvi številki lahko najdete poleg ostalih prispevkov slovenske rekorde in trideseterice slovenskih atletov oziroma atletinj za preteklo sezono. Na turnir ob „ DNEVU ŽELEZNIČARJEV" so povabljeni Švedi, Norvežani, Finci, Nizozemci. Angleži, Francozi, Nemci, Avstrijci in Italijani Ko smo pred nekaj tedni poročali o namiznoteniškem turnirju v Ljubljani, ki ga je organiziral NTK Ljubljana, smo le z nekaj skopimi besedami pohvalili odlično organizacijo ter pripravo turnirja. Vendar smo se že takrat namenili, da v kratkam obiščemo ta marljivi športni kolektiv in zvemo kaj več o njegovem delu. Zvedeti kaj o delu NTK Ljubljana, se pravi, .obrniti se na predsednika Milana Koširja, ki vam rade volje postreže z vsem potrebnim. Namiznoteniška sekcija je delovala pri »Železničarju« najprej do 1. 1948. Nato je nastopila kriza za žogice, pa tudi pravega človeka, ki bi vodil to sekcijo, ni bilo, zato je vse delo zaspalo. Leta 1953 pa so bile na pobudo železniških kolektivov železniškega vozlišča v Ljubljani najprej osnovane sekcije po kolektivih. Vendar je bil kmalu sprejet predlog, da se osnuje NTK Železničar, ker so se razmere glede žogic izboljšale, pa tudi zanimanja je bilo dovolj. Kot običajno, je bil tudi tu začetek skromen, saj je imel klub le eno mizo. V LETU 1954 VELIK NAPREDEK Že lani pa si je klub zelo opomogel in so si kmalu nabavili nekaj novih mi,z. S tem se je zanimanje seveda povečalo, število aktivnih igralcev pa raslo. Tako je danes Ljubljana najštevilnejši klub v Ljubljani, utegne pa se kmalu približati »Triglavu« iz Kranja, saj imajo v svojih vrstah preko sto igralcev in igralk. 'V preteklem letu so sodelovali na vseli turnirjih in dosegli največji uspeh prav na turnirju v Ljubljani, ko so premagali moštvo Jesenic in osvojili tretje mesto ter se tako uvrstili med najboljše klube v Sloveniji. Prav gotovo edinstveni pa so njihovi obiski pri namiznoteniških kolektivih po vaseh, kjer so nastopali na propagandnih turnirjih. Tako so lani obiskali Škofjo Loko, Staro Loko, Borovnico in Količevo. Ti obiski so velikega pomena za razvoj tega športa po vaseh, saj so nastopi združeni s kratkimi predavanji o igri in organizaciij. Menda je to zelo redek primer pri nas in kaže pravo nesebičnost, saj klub od teh obiskov nima nobenih materialnih koristi, temveč le stroške. Tov. Košir mi je skromno pripomnil le to, da jim primanjkuje naslovov, kamor bi še šli in da bi želel, da bi se kolektivi, ki se za take nastope zanimajo, sami javili NTK Ljubljana. Pred kratkim je imel klub svoj občni zbor, na katerem so si zadali nove naloge. Tudi v bodoče bo njih glavna naloga množičnost, iz tega pa seveda nujno sledi tudi dvig kvalitete. Seveda si bodo prizadevali, da bodo svoje člane predvsem vzgojili v dobrfe športnike. Prav te dni so končali z ureditvijo prostorov, tako da imajo sedaj poleg steklene še dve manjši dvorani s 6 mizami. Pri tolikih igralcih pa so žogice seveda zopet postale problem. Vendar pa je tov. Košir prav te dni dobil pismo od Vilkna Harangoza, k.i Tokrat Ahačič najuspešnejši Drugega dela državnega moštvenega namiznoteniškega prvenstva v Beogradu sta se od slovenskih klubov udeležila Triglav in Jesenice. Igralci so v tekmovanju za »Poletovo« nagrado osvojili vsega 26 točk. Najuspešnejši je bil Ahačič, ki je z zmagami nad Krasičem in Bajičem osvojil 8 točk ter z zmago nad Strumblom 2 točki. Petrovič je z zmago nad igralcem zvezne lestvice Rožo osvojil 4 točke. Premagal je še Jerama in Štrumbla ter osvojil tudi za to 4 točke. Slovenski prvak Jeram je po daljšem času zopet osvojil 4 točke, in sicer z zmagama nad Ahačičem in Hlebšem. Štiri točke je osvojil še Rebolj z zmago nad Krasiče-m. Trenutni vrstni red: 1. Hlebš 90, 2. Jeram 43, 3. Ahačič 36. 4. Rebolj 31, 5. Petrovič 30, 6. Kocjan 28, 7. Strumbl 19, 8. Ošaben 18, 9. Priča 15.5, 10. Podobnik 15, 11. Modrijan 12, 12. Oblak 9, 13,—14. Uranič, Tigerman 6.5, 15. Sedej 5, 16. Levstik 4,5, 17. Dolenc 2, 18. Zajc 1 točko. ga prosi, če bi Železniška tiskarna izdelovala škatle za žoge. Harango-zo je namreč iz inozemstva dobil stroj in bo v kratkem začel z izdelavo žogic. S tem bo tudi ta težava odpadla. Tudi letos se bo klub udeležil vseh turnirjev, pa tudi nekaj mednarodnih srečanj imajo na sporedu. Tako bo že ta mesec nastopilo v "Ljubljani moštvo ETUS Wanne Eickel, ki je prvak Westfalije. Vsak mesec bodo imeli en prijateljski dvoboj s kakšnim boljšim klubom v Sloveniji oziroma iz druge republike. Seveda pa tudi letos ne bodo pozabili na propagandne turnirje po vaseh in delovnih kolektivih .izven Ljubljane. Vsak mesec bodo obiskali vsaj en tak kolektiv. NAMIZNI TENIS PO GIMNAZIJAH Tov. Košir mi je razkril tudi zanimiv načrt, s katerim hoče povečati zanimanje za namizni tenis. Zaradi stiske s prostorom bo klub navezal stike z gimnazijami, ki jim bo pomagal pri nabavi rekvizitov in pri organizaciji. To bi bile nekakšne »podružnice« v okviru kluba, v katerih bi lahko igralo čim več mladine. Kdor pa bi pokazal več nadarjenosti, bi ga klub pritegnil v svoje vrste. Tak primer »podružnice« že imajo v Škofji Loki in se je dobro obnesel. Od tam je klub dobil pionirja Mrgoleta, ki se bo sčasoma razvil v dobrega igralca, saj je na nedavnem odprtem pionirskem prvenstvu Zagreba zelo uspešno nastopil. Seveda bodo skrbeli tudi za to, da bodo lahko igrali namizni tenis po gimnazijah le tisti dijaki, ki bodo pri učenju pokazali dobre uspehe. Ker se bodo s tem vrste igralcev zelo povečale, se je vodstvo kluba pozanimalo tudi za trenerja. Pred kratkim se je vrnil iz Argentine Ti-bor Harangozo, kjer je deloval tri leta kot trener. Klub si prizadeva, da bi prišel vsaj za 14 dni v Ljubljano. Tibor; Harangozo je brat Vitima in je bil dolgoletni državni reprezentant. Prav gotovo bi s svojimi izkušnjami mnogo pripomogel k dvigu znanja naših igralcev. 'Višek letošnjih namiznoteniških prireditev v Ljubljani pa bo od 10. do 15. aprila, ko bo po čas ti ve v »Dneva železničarjev« mednarodni turnir železničarjev. Na prireditev so povabljeni železničarji Švedske, Norveške, Finske, Nizozemske, Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije in Italije. Marjan Gogala Tržišlka telesnovzgojna društva drugo za drugim polagajo obračune svojega dela v preteklem letu. Za strelci in telovadci so zborovali nogometaši, za njimi pa še planinci. Motoristi in smučarji pa bodo kasneje. Med najuspešnejše strelske družine Slovenije spada vsekakor družina Štefe 'Antona — Kosije v Tržiču. Iz poročil na občnem zboru, ki so ga imeli že konec decembra, je bilo razvidno, da so se strelci udeleževali vseh tekmovanj v gorenjskem in republiškem merilu. Med največje uspehe spada 2. in 3. mesto v tekmovanju za »Perov pokal«. Svoje leipo strelišče še vedno izpopolnjujejo. Letos _bodo napravili še rov na razdalji 50 metrov, ki ga rabijo za streljanje s pištolo. Na občnem zboru »Partizana« je bilo poudarjeno, da je 395 pripadnikov društva še vedno premalo za Tržič. Oddelki, ki jih je vodil pomlajeni vaditeljski zbor, so se redno udeleževali vadbenih ur, nastopov in tekmovanj. Preko 40 diplom je bilo osvojenih v preteklem letu v raznih tekmovanjih. Novi ^odbor, sestavljen pretežno iz prejšnjega, si je zadal nalogo povečati število članstva, adaptirati in razširiti telovadni dom ter zgraditi ob njem letno telovadišče s potrebnimi igrišči za odbojko, košarko in mali rokomet ter otroškim igriščem, ki ga otroci spodnjega dela mesta zelo pogrešajo. Nogometaši NK Tržič in njihovi simpatizerji so napolnili dvorano hotela Pošte. Po poročilih se je razvil kritičen razgovor o delu in življenju društva v preteklem letu. Med drugim so ugotovili, da bo letos potrebno posvetiti vso pozornost pionirskemu in mladinskemu moštvu, za kar bo skrbel trener iz domačega kluba, ki je preteklo leto z uspehom napravil trenerski izpit. Z enominutnim molkom so vsi prisotni počastili spomin umrlega športnega delavca tov. Šarabona. Soglasno je bilo sklenjeno, da bodo tržiški nogometaši priredili odslej vsako leto tekmovanje za »Šarabonov memorial«. Po obenem zboru so spretni organizatorji zavrteli še nekaj športnih filmov. brez snega Najlepša predpriprava za zbor planincev je bil vsekakor film »Vzpon na Mont Everest«, ki so ga vrteli prav te dni v Tržiču. Nabito polna dvorana tovarne Runo jc dokaz, da so Tržičani navdušeni planinci, saj šteje društvo 571 članov. Zelo delavna je bila preteklo leto GRS, ki je imela več nesrečnih slučajev v svojem območju, ki je sedaj precej obširno. Skupina mladih planincev na gimnaziji in vajeniški šoli združuje v svojih vrstah 80 članov, ki delajo izlete vsak mesec. Finančno se je društvo precej opomoglo, za kar gre zahvala predvsem delavnemu odboru in razumevanju MLO. Tržiški smučarji so zelo nesrečni. Že dvakrat so morali prestavljati alpski program smučarske gorenjske podzveze. Za to priložnost so dobili lepe črne puloverje in čepice. Na strminah okoli Tržiča je zmanjkalo še tistih nekaj krpic snega, tako da so morati gimnazijci na svoj smučarski tečaj na Komno, I. gimnazija iz Ljubljane pa je kljub pomanjkanju snega imela svoj se-mestralni smučarski tečaj pod Ljubeljem. ki je dokaj dobro uspel, kljub temu, da so plazovi Zelenice kazali prav vse svoje zobe. Morali so se zadovol jiti s položnim travnikom - po d Domo m. Koniicam je potreben STADION Pred kratkim je partizansko društvo v Slovenskih Konjicah skrbno pripravilo občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno obširno delo tega društva, k.i je doseglo mnogo uspehov (1. mesto na okrajnem prvenstvu v plavanju in atletiki), za kar gre predvsem zasluga marljivim vaditeljem. Seveda pa bi imelo društvo še večje uspehe, če se mu ne bi bilo treba boriti z velikimi težavami. Telovadnica, ki je last šole, je pre-mahna, telovadišča društvo sploh nima. Prav zato bodo že letos nadaljevali z deli na preurejanju telovadnice in gradnji stadiona, organizirali pa bodo tudi vaditeljski tečaj. Zadnje novosti okoli priprav za tekmovanje ,,Kup Konsberg' Ljudje so se že čisto vživeli v pomladansko razpoloženje, na sneg in zimo sploh nihče ne misli več, kakor da nismo v začetku februarja, ampak v aprilu. Ko pa smo pred kratkim vprašali tov. Gnidovca-»Botra«, kdaj mislijo naši smučarski delavci odpovedati izvedbo letošnjih skakalnih tekem za »Kup Kongs-berg« v Planici, se je široko zasmejal in dejal: »Sneg bo in tekme tudi!« Enako trdijo številni smučarski delavci, ki precej dobro poznajo vreme. Stari očanci v Ratečah celo pravijo, da ga bo v februarju nasulo še za meter visoko. Te dni je odšel v Planico tudi ing. Bloudek in dal domačinom navodila, da začno na skakalnici takoj teptati sneg, čim bo zapadel. Torej, bodimo tudi mi optimisti. Organizacijski komite pod vodstvo'™ predsednika Ante Gnidovca je predvidel in delno že ukrenil vse potrebno, da bo prireditev kar najbolje uspela. Ker je pričakovati velik obisk zlasti s strani šolske mladine, bodo organizirani posebni vlaki v Planico tudi že v petek (4. marca), ko bodo poskusni skoki. Zvedeli smo, da bodo naše" srednje šole priredile v času tekmovanja za »Kup Kongsberg« svoj redni športni dan, talko bodo videli dijaki vsaj znamenito skakalno prireditev, ko jim je bilo vreme v zimskih počitnicah tako nenaklonjeno, da so morali ponekod odpovedati smučarske tečaje. V nasledjem navajamo nekaj podrobnosti, ki smo jih zvedeli pretekli teden na sejah organizacijskega komiteja in tehnične komisije. Dr. Dečman, tehnični vodja tekmovanja, je postavil zahtevo, da mora biti letos prireditev brezhibna. Zato je predvidel ob skakalnici toliko so-trudnikov, kolikor je potrebnih, da bo teklo vse brez mučnih zamud in čakanja. Tako bo n. pr. letos kar dvojno število teptačev, ki bodo morali v eni minuti popraviti doskočišče v primeru, če bi kdo padel. 'V Holmenkollnu, ki slovi po najboljši organizaciji, imajo na velikih tekmah celo do sto teptačev! Predvidena sta tudi dva funkcionarja (dobra alpska smučarja), ki bosta imela nalogo najhitreje pobrati čepico, če bi jo skakalec med poletom izgubil. ICakor vidimo, bo tokrat res poskrbljeno za tempo prireditve. Kakor znano, so bili doslej obiskovalci Planice večkrat nejevoljni, ker jim napovedovalec ni javljal sodniških ocen. Gledalcev ne zanima samo dosežena dolžina; zlasti tisti, ki večkrat obiskujejo skakalne tekme, radi primerjajo lastne ocene z ocenami sodnikov. Letos bodo oskrbeli v Planici primerno velike table s številkami, ki jih bodo takoj po skoku pokazali gledalcem. Omenjamo tudi, da bodo na razpolago startne liste. Tako bodo imeli gledalici vse potrebne podatke o poteku tekmovanja. Za »Kup in trofejo Kongsberg« bodo tekmovali mladinci na ^-metrski skakalnici, člani pa na SO-me-trski. Prvotno je bilo predvideno, da bi nastopili mladinci na 50-me-trski skakalnici (pri kolodvoru), vendar smatra prireditelj, da je za mladince manjša skakalnica primernejša. vrh tega pa bo tako ustreženo gledalcem, ki bodo imeli le sto korakov od članske skakalnice do mladinske. Obvezno bodo prišli v Planico po štirje člani in po štirje mladinci iz vseh alpskih držav, to je iz Avstrije. Italije, Švice, Francije. Zahodne Nemčije in Jugoslavije. V smislu sklenjenega sporazuma so smučarske zveze omenjenih držav dolžne udeležiti se tekmovanja za »Kup in trofejo Kongsberg« z najboljšimi skakalci. Povabljeni pa bodo tudi skakalci drugih držav. Organizacijski komite je že naročil v Kropi dva umetno kovana pokala po načrtih Marijana Gašperšiča. Ta dva pokala bosta veljala kot »Kup Kongsberg« in bosta namenjena zmagovalcu med člani in zmagovalcu med mladinci. Glede na izreden uspeh, ki ga je bil dosegel Janez Polda v Unterwasserju (ko je premagal, tudi vrsto znamenitih norveških in finskih skakalcev), ga prištevajo naši strokovnjaki med INSTITUT GRE NA POHORJE IN ČRNI VRH Institut za telesno vzgojo v Ljubljani priredi vsako leto za svoje slušatelje smučarske tečaje, na katerih predelajo najprej osnovno šolo smučanja, nato pa tudi nadaljevalno. Letos bodo tečaji Instituta od 14. februarja do 2. marca na Pohorju (ob žičnici) in na Črnem vrhu nad Jesenicami. Kot strokovna so-trudnika v tečajih sta naiprošena trenerja Franci Čop za tečaj na Pohorju in Ciril Praček za tečaj na Črnem vrhu. Prihodnje leto pa bodo sodelovali v tečajih Instituta tudi strokovnjaki za smučarke teke in skoke. Tako bodo obvladali diplomanti Instituta poleg splošne šole smučanja tudi osnove tekmovanja. najresnejše kandidate za osvojitev tega pokala. Našo reprezentanco bo sestavil B. Šramel na osnovi rezultatov, doseženih v teku letošnje sezone. Nedvomno se bodo vsi skakalci, kakor člani tako tudi mladinci, kar najbolj potrudili, da bi letos lahko nastopili v Planici, ker s tem se bodo afirmirali kot najres- nejši kandidati za zimske olimpijske igre v Gortini. Nastanbeno vprašanje za domače in inozemske goste bo tudi letos za Organizacijski komite trd oreh. Ker je v Planici premalo prostora, je sklenjeno, da bodo stanovali mladinci v hotelu Vitranc v Podkorenu, člani v Planici, funkcionarji pa delno v Planici, delno v Ratečah in Podkorenu. Za novinarje je rezervirana Vila Maja v Planici. Kot novost omenjamo, da bo v nedeljo, 6. marca, po končani mednarodni tekmi članov na 80-metrski skakalnici tudi kvalitetno tekmovanje v slalomu. Tako se bodo gledalci, ki imajo veselje z razširjenim programom, podali na slalom proti Plazu, kjer bodo lahko gledali borbo naših najboljših alpskih smučarjev. — ga Kljub temu, da je letošnja muhasta zima smučarjem močno prekrižala načrte in je bilo treba odpovedati veliko število tekmovanj in tečajev, pa vendarle ni vse delo zaspalo. Poleg nekaterih tekem, ki so jih že izvedli na Gorenjskem in na Koroškem, je bilo v prejšnjem mesecu uspešno zaključenih tudi več tečajev. Tako sta bila v Sorici pod Ratitovcem dva tečaja za srednješolsko in vajeniško mladino, ki sta trajala vsak po teden dni. Tečaja sta prav dobro uspela m je na vsakem sodelovalo po 70 udeležencev. Zanimivo je, da so imeli v tem kraju prav ugodne snežne razmere, kar je seveda dandanes v tem čudnem vremenu pravcata redkost. 'V istem kraju je Ljubljanska smučarska podzveza izvedla 7-dnevni tečaj za vaditelje smučanja. Šest udeležencev tega tečaja je z uspehom opravilo izpite. Tudi v Kranjski gori so imeli v prvi polovici januarja 14-dnevni tečaj za učitelje na osnovnih šolah, ki ga je priredil Svet za kulturo in prosveto LRS. Udeležilo se ga je 20 učiteljev in učiteljic, ki so si pridobili precej znanja, tako da bodo lahko mladini na osnovnih šolah nudili prvi pouk smučanja. V četrtek, 3. t. m. pa se je v Kranjski gori začel drugi tečaj za učitelje, ki bo trajal prav tako 14 dni in se ga je udeležilo tudi 20 posameznikov. Tudi republiška Zveza »Partizan« ie priredila vaditeljski tečaj ~ Kranjski gori, katerega se je v ude- Na sliki vidimo marljive smučarje Proletarca iz Zagorja, ki so se pred kratkim udeležili 6-dnevnega treninga na Partizanskem vrhu. Po končanem treningu so izvedli še tekme v slalomu, kjer jc med člani zmagal Zupan pred Jeretom in Kastelicem, pri mladincih pa Renko pred Drnovškom in Lepičnikom Franci Čop nam piše z Vršiča o treningu mladincev Na povratku s 14-dnevne »turneje« po Avstriji in Nemčiji se.m radovedno pričakoval, kaj bom zagledal, ko se skozi »luknjo« vrnem v domovino: sneg — ali žalostno zimsko sliko brez snega. Na žalost je ostalo pri zadnjem. Uboga smučanja željna mladina sredi smučarskih počitnic, adijo slovensko prvenstvo, tečaji in termini! Kolikor že sami ne poskrbimo za »zbrko« — nam zmede program še zima. No, letos imamo vsaj malo tolažbe v dejstvu, da tudi drugim ne gre dosti bolje. Seveda pa to ne drži glede treningov — te izvedejo zunaj po svetu točno po programu, pa če je treba potovati za snegom sto in sto kilometrov daleč. Tudi mi poskušamo, seveda v zelo, zelo skromni meri nadoknaditi zamujeno. Z olimpijci smo pričeli v novembru na Kredarici, nato seveda do nastopov v inozemstvu nič — z mlajšim rodom pa smo namesto v decembru sedaj poiskali sneg na Vršiču. Komaj sem utegnil urediti najnujnejše, med ostalim tudi skočiti na Pohorje in ugotoviti, da se ne da niti za silo izvesti slovensko prvenstvo v alpskih disciplinah, niti prenesti tečaje na Pohorje ob žičnici — že sem sedel zopet v vlaku, ki jo je rezal proti Kranjski gori. Na Vršiču na plečih Mojstrovke je okoli 500m dolg plaz, pokrit z okoli 30 cm debelo plastjo snega. Na njem naj bi se pripravila mladinska reprezentanca Slovenije za bližnji troboj Italija (Videmska pokrajina) : Avstrija (Koroška) in Slovenija — dovolite, da pristavim Gorenjska, ker se je pri izbiri le preveč zapostavljalo Štajerce in Korošce. V bodoče bo treba pri teh stvareh več pozornosti — le deloma se lahko taka napaka opraviči z naglico ali da so nekateri predaleč za kratek tečaj in slično. Še ves pod vtisom doživetij s treningov in velikih tekmovanj v inozemstvu, sem se znašel sredi svoje nove čete. Verjemite mi, da sem bil na njo posebno ob koncu tečaja silno ponosen. To so zares lepo razviti fantje, vsi v starosti 16 in 17 let. nepokvarjeni, resni, borbeni, ambiciozni, pogumni in smučanja zares lačni. Do tu vse v redu in še več — zdi se mi, da v nekaterih lastnostih še prekašajo najsilnejšo inozemsko konkurenco. Od tu dalje pa se začno naši problemi. O opremi je smešno kaj več pisati, saj se mi zdi, kot da bi se v posameznih primerih že norčevali. Vendar si ne morem kaj, da ne povem svoje mnenje pred nastopom teh naših mladih reprezentantov v inozemstvu. Na kratko povedano, opremljeni so tako, kot so bili srednjeveški puntarji, ki so šl-i z grabljami in kosami nad graščakove Soldate. Ni res, da nimamo v Jugoslaviji primernih jesenovih smuči za doraščajočo mladino. O tem, kako opremljeni prihajajo tekmovalci v tečaj slovenske reprezentance, pa morajo voditi računa tudi klubi odnosno smučarska društva in pa seveda tudi tekmovalci sami. Lepo in prav je, da n. pr. smučarski klub »Ljubelj« iz Tržiča skrbi za svoje tekmovalce in opremi tako naj mlajše zastopnike kot starejše državne reprezentante z enotnimi, zares okusnimi puloverji. Toda, da pošlje v tečaj mladince s smučmi, pri katerih ne veš, kaj je spredaj in kaj je zadaj, ter mu na vsakih 20cm manjka kos robnika, to' pa res presega vse meje. Nihče seveda ne more zahtevati, da bo mladina imela drage smuči znamke »Kostle«, »Kneissl« ali »Dinamic«. Toda vsaj »Lukane« smuči bi pa zastopnik mladega rodu Tržiča ros lahko imel. Mislim, da ni pravilno mnenje tistih, ki trdijo, da mora Smučarska zveza skrbeti tudi za smuči, če pokliče posamezne tekmovalce v tečaj. Opremo zastopnikov, ki odhajajo na tekmovanja v inozemstvo, bi bilo potrebno predhodno pregledati. Če ne odgovarja, bi bilo potrebno postaviti pogoj, da se oprema nabavi, ali pa je treba tekmovalce zavrniti, in naj na njegovo mesto pride drugi, ki se je za to sam potrudil ali pa njegovo društvo. Smučarska zveza Slovenije je imela sicer lep namen opremiti najboljše tudi s primernimi smučmi. Razdelitev bi bila seveda pravilna šele na podlagi doseženih uspehov na slovenskem in državnem prvenstvu. Za te smuči sem se skupaj z referentom za alpsike discipline pri SZS zanimal — pa lahko s-oporočim samo to, da je njih mojster verjetno v zvezi z Boštjanom Zafrkantom in bodo gotove v juliju, sedaj pa dela kajake. Kaj pa ostale možnosti razvoja naše mladine v primerjavi s konkurenco v svetu? Te so za las boljše kot je primer z opremo. Česar še ni, pa seveda še bo. Ko sem stopil iz vlaka v Kranjski gori, mi je oko takoj obtičalo na ličnem jeklenem nosilcu bodoče sedežne žičnice, ki bo potekala ob trasi stare vlečnice naprej na greben Vitranca. Zaenkrat stoji ta steber še osamljen — enako kot zazidani temelji b-sen 22, Krefelder EV 18, Riessersee 16, Bad Tolz 14,. Bad Mauheim 13, Prenesen Krefeld 8, Wessling G, Mannheim 1. Rezultati prvenstva Švice v hokeju: Grasshoppers : Zurich SC 9:0, Davos : Bern 7:3, Ambri : St. Moritz 12:2, Young Sprinters : Zuricher SC 3:3, Arosa : Grasshoppers 10:6. — Lestvica: Arosa 16, Young Spninters 13, Ztircher SC 12, Grasshoppers 11, Davos 10. Katsstrefa Švedov V Manilli Lanskoletni zmagovalec v evropski coni tekmovanja za Davisov pokal, teniška reprezentanca Švedske, je doživela v Manili hud poraz. Reprezentanca Filipinov je premagala Švedsko s 3:2, pri čemer pa je teba pripomniti, da sta po vodstvu Filipinov s 3:0 tretji dan igrala proti Švedom dva slabša igralca. Naslov mednarodnega prvaka Avstralije v tenisu je letos v A del sadi osvojil Ken Rosevvall, ki je v finalu premagal svojega roka ja Hoada z 9:7, 6:4 in 6:4. Letošnje teniško prvenstvo Skandinavije v dvoranah se je končalo z zmago Danca Nielsena, ki je v finalu porazil Šveda Schmidta s 14:12, 7:5, 6:3. V nedeljo se bo v Viareggiu pričel 3. tradicionalni košarkarski turnir za »karnevalski pokal« Viareggia. Na turnirju, ki bo trajal do 10. februarja, bodo sodelovala naslednja moštva: 1. skupina: Darby Lions (ameriško vojaško moštvo), Viareggio in Borac iz Čačka, 2. skupina: Crvena zvezda, Servette (Ženeva) in Aris (Solun), Gentlemen Jim Potem je prišla na vrsto borba s Sulliva-nom, ki je bil prvi svetovni prvak težke kategorije. Corbett je spet uporabil svojevrstno taktiko, čisto drugačno kakor proti Jacksonu. Corbett je dobro vedel, da Sulli-van ni praznoveren kakor črnopolti Jackson. Zato ni postavljal nobenih zahtev pri izbiri rokavic, prostora v ringu itd. Ravnodušno je zmigoval z rameni im na vsako vprašanje odgovarjal: »Ti si svetovni prvak, ti si lahko :zbereš, kakor ti je všeč.« Le v eni točki ni hotel popustiti: zahteval je, da gre Sullivan dober prijatelj, čeprav med gledalci ni ni-Prvi v ring. Zakaj? Saj Sullivan ni bil kogar poznal. S svojim vedenjem je vzbujal Praznoveren! No, Corbett je imel za to čisto vtis, kot da ga bližnja borba prav malo za-opravičene razloge. Vedel je, da je Sullivan Wardropp ogroža KONNOVE rekorde zelo priljubljen pri gledalcih in velik favorit roga srečanja, vsaj na papirnatih prognozah. Stave so se glasile 5 : 1 v korist Sullivana. Corbett je vedel, da bo Sullivan ob prihodu v ring požel viharen aplavz. Zato se je hotel zavarovati, da bi to stanje njega samega ne vznemirjalo, če bi šel prvi v ring in bi mo ral v mučni tišini čakati, kdaj bo prišel Sullivan in sprejel navdušene ovacije gledalcev. Sullivan, ki je bil velik vročekrvnež, na Corbettovo zahtevo ni nič odgovoril, temveč ->e je kot razjarjen lev pognal iz slačilnice ring. Ko se je pojavil na deskah, je od vseh strani zadonelo navdušeno ploskanje več -isoč gledalcev. Takoj za Sullivanom je pre- (Nadaljevanje s L strani) tferup. Sledijo štirje Finci, med njimi Heinonen, drugi na zadnjem svetovnem Prvenstvu, nato plavolasi Baaksonen, zmagovalec Planice in kot kaže »prva violina« na turneji. Naj omenim še Hy-v3rinena, lanskoletnega državnega prva-ka Finske. Švedov je šest, štirje Nemci, Pied njimi Brutschcr in Kleisl, nato šest Poljakov, štirje Italijani, štirje Francozi, trije Avstrijci itd. Naj omenim še našo ekipo v sestavu Polda, Zidar, Gorišek *h Rogelj, ter ekipo prireditelja, ki je P^jmočnejša z glavnim adutom Dascher-•’em Andreasom. Imenom primeren je tudi sobotni tre-nmg. Prava revija elegantnih skokov, ^ so dali slutiti ostro borbo na nedelj-ski tekmi. Skakalnica je bila kljub pomanjkanju snega odlično pripravljena, uako sta bila med približno 300 skoki dva zaključena s padcem. Bilo je •asno, da bo glavna borba med Finci ’n Norvežani, vendar tudi Srednja Ev-r°Pa ne bi imela zadnje besede. Nedeljsko jutro se je pričelo z neprodanim šumenjem motorjev. Z vseh strani so kolone avtomobilov dovažale gle-^alee pod skakalnico. Do pričetka tekme lih je zbralo okoli 3000, kar je za majhen kraj kaj lepo število. 1*0 uvodnem ceremonialu se je kot prvi * °Snal čez most skakalnice veteran in sedaj najbolj znani skakalec vseh stas°v Birger Ruud. Za njim se je zvr-iio še nekaj predskakalcev, in nato . . . ato se je pričela prava borba na le-°shji turneji. Zanimiv je pogled na skakalce, zbrane e vrhu zaleta. Neka posebna atmosfera Mednarodna skakalna turneja po Švici se bliža svojemu koncu. Po tekmovanjih o prvih dveh tekmah smo dobili že obširno poročilo iz Švice od našega predstavnika Albina Roglja, na tretji tekmi, ki je bila v Arosi, pa je zmagal tokrat za spremembo olimpijski zmagovalec 1952 Norvežan Arnfinn Bergman, ker je njegov najhujši‘nasprotnik Finec Laaksonen v pvem skoku padel. Kljub temu mladi Stephens nova nad a Avstralije Avstralski atletski strokovnjaki smatrajo, da bi njihovo novo odkritje David Stephens, ki v zadnjem času ruši avstralske rekorde v tekih na dolge proge ka na »tekočem traku«, lahko prihodnje leto zmagal na olimpijskih igrah v Mel-boumeu tako na 5000 kot na 10.000 m. Stephens spominja precej na Zatopka, tako po svojem načinu treninga, kakor tudi po zunanjem izgledu. Po dolgih letih so se Angleži končno le odločili, da bodo vodili rekorde tudi v metrski meri. Doslej so se angleški atleti lahko borili le za rekorde v yardih in miljah. Angleški rekorder je postal sedaj tudi Mac Donald Bailey z 10.2 na 100 m, ki jih je dosegel v Beogradu. Peter Wells je dosegel v Aucklandu (Nova Zelandija) nov rekord v skoku v višino z 202 cm. Komaj 17-letni Geffries pa je skočil 199 cm. skočil vrvi ob ringu tudi Corbett Tako je doživel sprejem, k,i si ga je želel. Množica je ploskala in čeprav je vsakdo vedel, da to velja svetovnemu prvaku; je bilo še vseeno bolj, kot sedeti v kotu ringa ob ponižujoči tišini in čakati na prihod svetovnega prvaka. Tudi med predstavljanjem in drugimi ceremonijami pred borbo je Corbett nadaljeval s svojo »psihološko vojno«. Mirno se je smehljal in se zdaj pa zdaj ljubeznjivo priklonil temu ali onemu gledalcu, kot da je njegov nima, niti govora o tem, da bi se Sullivana bal. Res, Corbett je bil neverjetno bistra in zvita glava, ki ni nikoli izgubila ravnovesja, ne ob porazih, ne v urah naj večjega zmagoslavja. Potem ko je spravil dotlej nepremagljivega Sullivana na kolena, je takole popisal svoje občutke: Bil sem zelo ponosen in omamljen od zmagoslavja, ko je Sullivan padel na jadrovino. Toda vsi moji čuti so bilri še vedno budno osredotočeni na tega velikega borca, ki se ni več mogel pobrati. Ploskanje množice pa me je vznemirjalo in hkrati žalostilo. Še pred pol uro so z ovacijami sprejeli Sullivana, zdaj velja vse plo- lebdi nad njimi, ozračje je nabito kot pred nevihto, tu in tam skupina s smehom sprosti živčno napetost. Nekateri nervozno vsrkavajo cigaretni dim, spet drugi na videz ravriodušno sede in strmijo predse. Skoraj vsi pa brez izjeme stopijo nekaj korakov v gozd, da se iz-nebe pritiska, ki se trdovratno in vztrajno stopnjuje. Drug za drugim se vrste skakalci. Prične se druga serija in finiš za prva mesta. Na startu je zadnjih .10 številk — deset favoritov Bergmann 58.5 m Osnes 56.5, nato pa Laaksonen brezhibno 59 metrov. Odločitev je padla, zmagovalec je burno pozdravljen. In Polda? Sigurno in lepo pristane na 59 m, ista daljina z zmagovalcem (Verjemite mi, da bi opis te borbe malo bolje izgledal. če bi kot novinar opazoval skoke s tribune.). Tehnični rezultati: 1. Laaksonen (Fin) 222.8 točke (skoki 57 in 59 m), 2. Bergman (Nor) 221.6 (56.5 in 58.5 m), 3. Osnes (Nor) 218.4 (57.5 in 56.5 m), 4. Brutscher (Nem) 216.7 (57.5 in 58 m), 5. Polda (Jug) 213.3 (57 in 59 m), 6. Petterson (Šved) 213.1 (55 in 57 5 m), 7. Heinonen (Fin) 212.5 (55.5 in 56.5 m). 8. Krokeft (Nor) 211.8 (55 in 56 m), 9. Mohn (Nor) 211.3 (55.5 in 55.5 metra), 10, Hyvarinen (Fin) 210.8 (54 in 57 metra), 11. Martinsen (Nor) 209.2 (52 in 56 metrov), 12. Erlandson (Šved) 208.4 (56 in 55.5 m), 13. Anwander (Nem) 207.8 (53.5 in 57.5 m), 14. Rogelj (Jug) 207.6 (55 in 55 metrov, 15. Schjelderup (Nor) 207.5 (54 in 55.5 m), 32. Zidar 196.4 52 in 54.5 m), 36. Gorišek (oba Jug) 195.8 (53.5 in 55 m). Ponedeljek. Nekaj ur trajajoča vožnja in že smo v St. Moritzu, razkošnem centru turizma in zimskega športa. Tu smo Finec ni vrgel puško v koruzo in je dosegel v drugem skoku daljavo 73 m, ki ni bila le na j več ja na tem tekmovanju, ampak tudi nov rekord skakalnice. Polda in Rogelj sta bila tudi tokrat odlična in sta se uvrstila na 7. in 8. mesto kot najboljša Srednjeevropejca. Če bodo tudi v nedeljo naši skakalci v Le Loclu tako uspešni, lahko pričakujemo, da se bosta tako Polda kot Rogelj uvrstila v skupni oceni vse turneje na vidni mesti. Rezultati: 1. Bergman (Nor) 212 (65, 68.5 m), 2. Pettersson (Šved) 210 (67, 67.5 metra), 3. Hyvarinen (Fin) 209 (66.5, 68 m), 4. Osnes (Nor) 205 (64.5, 67 m), 5. Martinsen Nor) 204.5 (64.5, 66 m), 6. Mohn (Nor) 202 (62, 65 m), 7. Polda (Jug) 201.5 (66.5, 69 m), 8 Rogelj (Jug) 200 (64, 64 m), 9. Kerber (A) 198 (64, 67 m), 10. Hermans-son (Šved) 198 (62.5, 63.5 m), 14. Laaksonen (Fin) — 70.5 m padec, 73 m. Letos bodo tudi na tednu smučarskih poletov v Oberstdorfu (24.-27. februarja) prvič ocenjevali razen dolžine tudi slog skoka. V Feldbergu se je začelo letošnje prvenstvo Nemčije v klasičnih disciplinah. V teku na 30 km je zmagal Mochel z 1;49:44 pred Koppom 1;54:49. Mednarodna atletska zveza je priznala zopet vrsto svetovnih rekordov. Priznali so naslednje rezultate za nove svetovne rekorde: 100 m: Futterer (Nem) 10.2 (izenačen), 1000 m: Boysen (Nor) 2:19.5, 1500 m: Santee (ZDA) 3:42.8, 5000 m: Kuc (SZ) 13:51.2, 880 y: Nielsen (D) 1:48.6 (izenačen), 3 milje: Kuc (SZ) 13:26.4, 440 y ovire: Litujev (SZ) 51;3, 4 X 1590 m: Hon-ved (Budimpešta) 15:21.2, 4 X 110 y: Univerza Texas 40.5, 4 X 880 y: Univerza Fordham (ZDA) 7:27.3, krogla: O' Brien (ZDA) 18.55, kladivo: Krivonosov (SZ) 63.34, ženske — 800 m: Otkolenko (SZ) 2:06.6, 220 y: Jackson-Nelson (Avstral) 24.0, 880 y: Otkolenko (SZ) 2:03.4, 3 X 880 y: Madžarska 6:32.2, krogla: Zibi-na (SZ) 16.27, peteroboj: Čudina (SZ) 4704. prvič v letošnji sezoni doživeli pravo zimo s snegom do pasu in škripajočim mrazom. Vendar za občudovanje nismo bili posebno razpoloženi, kajti edina želja nam je bila počitek in spet počitek. Kakor je namreč turneja lepa in dobro organizirana, je obenem zelo naporna. Vlak, trening, tekma, pa zopet vlak, trening in tekma. Sončno, jasno vreme ob prihodu v St. Moritz, se je v torek sprevrglo v rahlo sneženje. Nič kaj vzpodbudne razmere za skakanje! To se je pokazalo na jutranjem treningu, ko se je zaradi mehke skakalnice in novega snega ena tretjina skokov zaključila s padcem. Tudi Zidar in jaz sva šla v »ribo« kot pravimo v skakaškem žargonu. Z enim skokom smo zaključili trening. Popoldne ob dveh se je ob sneženju in skromnem številu gledalcev pričela tekma. Skakalci si. dajo največ opravila s smučmi. Ni jih lahko dobro namazati za nov sneg. Še in še drsi parafin po drsni'ploskvi, nekaj korakov s smučmi po snegu in spet druga vrsta parafina. Že se odvija prva serija skokov v konkurenci. Zadnje številke imajo zopet favoriti, zato vsi z napetostjo pričakujemo njihove skoke. In že so tu! Laaksonen 79 m, Bergman 68, Brutscher 79 m, Heinonen 66.5. Vendar kocka še ni padla, zmagovalca bo dala druga serija. Skakalec za skakalcem se poganja v zrak in spet so na vrsti »kanoni«. Vse je o-sredotočeno na ostro in napeto borbo za zmago. Heinonen potegne na 72 m in izenači rekord skakalnice iz leta 1932 (Sigmund Ruud), Brutscher 68 in nato Laaksonen. Si'len aplavz je pozdravil zmagovalca, saj mu je skok na 73 m Angleški plavalec Jack Wardropp, ki študira na univerzi v Michinganu, je tudi v letošnji zimski sezoni v odlični formi. Pred nekaj dnevi je preplaval 220 y v časiu 2:05.4, kar je enako evropskemu rekordu na 200 m, ki ga drži Alex Jany. Wardrop se resno pripravlja na naskok na svetovna ekorda na 200 m in 220 y, ki ju drži Havajec Ford Konno z 2:03.9 in 2:04.7. Nizozemka Mary Kok nadaljuje s postavljanjem odličnih rezultatov. Poizkus doseči nov rekord na 200 m v metuljčkovem slogu, ji sicer ni uspel, saj je plavala »samo« 2:50.3, kar je za 3 desetinke sekunde slabše od njenega nizozemskega rekorda. Da pa je že v stanju plavati pod mejo 2:48.0, ki je določeno za rekord v tej disciplini, dokazuje rezultat 2:47.2, ki ga je dosegla pred nekaj dnevi na treningu. Evropa bo imela letos zopet priložnost občudovati umetnije z žogo, ki jih bodo zopet izvajali črni košarkarji iz Harlema. Od 26. maja do 24. avgusta bodo gostovali po Evropi in Bližnjem Vzhodu ter odigrali blizu 100 tekem v 70 krajih. 15. kolo košarkarskega prvenstva Italije je dalo naslednje rezultate: Roma : Can-tu 81:58, Gira : Benelli 51:44, Junghans : Borletti 69:69, Pavia : Stella Azzurra 79:71, Triestina : Reyer 85:78, Varese : Virtus 50:50. — Lestvica: Triestina 21, Gira 21, Borletti 19, Benelli 18, Virtus 17. Na čelu najboljših strelcev je trenutno Zorzi (Varese) s 354 točkami, sledijo mu pa še Stefanini (Borletti) 319, Romanutti (Borletti) 299 in Riminucci (Benelli) 286. Po evropskih smučiščih V Cansu v Švici so bile mednarodne smučarske tekme, na katerih so bili doseženi naslednji rezultati: veleslalom: Fellay (Švi) 2:27.2, Olofsson 2:28.7, smuk: Fellay (Švi) 3:01.8, Obermuller (Nem) 3:07.8, slalom: Rey (Švi) 140.5, Nilsson (Šved) 141.2, kombinacija: Rey 6.82, Obermuller 7.24, Fellay 11.48, ženske — veleslalom: Berthod (Švi) 2:37.3, smuk: Ber-thod 2:48.6, slalom: Berthod 1:61.6. Druga ekipa švicarskih in nemških alpskih vozačev je nastopila v Gstaadu, kjer je v vseh treh disciplinah zmagal Nemec Schwaiger pred Švicarjem Kura-thom. V nadaljevanju italijanskega državnega prvenstva v smučanju v Gortini d'Am-pezzo so bili doseženi še naslednji rezultati:- 15 km: De Florian 51:56, Com- zagotovil prvo mesto in nov rekord skakalnice. Kljub vsemu trudu ostane Bergman na 70 metrih in s tem zopet na drugem mestu. Naš plasma je zelo lep, saj smo se v dvajseterico vrinili kar trije Jugoslovani. To pot bi lahko Zidar z lepšim slogom in sigurne j Šim doskokom zasedel zelo vidno mesto, saj je bil z 68 in 67 m »najdaljši« Jugoslovan. (Kot kaže, sem se sam aboniral na 14. mesto). Tehnični rezultati: 1. Laaksonen (Fin) 223 (70 in 73 m), 2. Bergman (Nor) 214.5 (68 in 70 m), 3. Heinonen (Fin) 214 (66.5 in 72 m), 4. Osnes (Nor) 212 (67.5 in 70 m), 5. Mohn (Nor) 210 (66.5 in 65 m), 6. Brutscher (Nem) 207 (70 in 68 m), 7. Karkinen (Fin) 204 (65.5 in 65 m), 8. Haanes (Nor) 203.5 (64 in 66 m), 9. Dascher (Švi) 202.5 (66 in 68 m), 10. Kroken (Nor) 202 (65.5 in 63.5 m), 11. Polda (Jug) 201 (67.5 in 66 metrov), 12. Erikson (Šved) 200.5 (65.5 in 66 m), 13. Martinsen (Nor) 200.5 (65.5 in 65.5), 14. Rogelj (Jug) 200 (63 in 66 m), Hermanson (Šved) 199 (65.5 in 62 m), 16. Wegrzynkiewicz (Pol) in Zidar (Jug) 197.5 (64.5 in 64 m — 67 in 68 m), 25. Gorišek (Jug) 182.5 (60 in 64.5 m). Kako ostra konkurenca in kakšen dren je bil, je razvidno iz tega, da se je v petih točkah od 6. do 15. mesta zvrstilo kar 10 skakalcev. Sreda, 2. februarja — Danes potujemo proti Arosi, kjer imamo jutri zjutaj trening in popoldne tretjo tekmo. Nekoliko smo utrujeni, vendar dobro razpoloženi. Upamo, da bomo turnejo vsaj tako končali kot smo jo začeli. Obenem vsi lepo pozdravljamo bralce »Poleta« in naše smučarje. Bine Rogelj Trener madžarske waterpolo reprezentance Lemhenyi je objavil svoje mišljenje o najbolj izbrani ekipi Evrope v wa-terpolu. Madžarski strokovnjak bi reprezentanco sestavil takole: Kovačič (Jug), Gyarmati (M), Šljapin (SZ), Markovič (M), Kurtini (Jug), Miller (VB) in Martin (M). Komaj 16-letni avstralski plavalec Mur-ray Rose je v Sidneyu dosegel nov avstralski rekord na 440 y s 4:37.2, s čimer je za več kot 2 sekundi izboljšal prejšnji rekord Chapmana. Še nekaj odličnih rezultatov: 220 y: Rose 2:09.1, 110 y hrbtno: Hayres 1:08.5, ženske — 220 y: Crapp 2:31.4., Grier 2:32.0. Evropski rekorder v hrbtnem slogu Gil-bert Bozon je izjavil, da bo v aprilu poizkušal izboljšati svetovni rekord na 100 metrov hrbtno, ki ga drži Oykawa (ZDA) z 1:02.8. pagnoni 52:44, 3 X 10 km: Fiamme d'Oro (Delladio, Chatrian, Compagnoni) 1;49:11, slalom: Colo 2:46.3, Gluck 2:46.6, Burrini 2:47.5, ženske — 10 km: Taffra 41:12, Pession 41:29, slalom: Minuzzo 2:24.9, smuk: Minuzzo 2:02.5. Na smučarskih tekmah v Kouvoli na Finskem, kjer je sodelovalo tudi nekaj norveških smučarjev, predvsem skakalcev, so bili doseženi naslednji uspehi: 15 km: Kauto 56:08, Latsa 56:09, 40 km: Kopemainen 2;26:28, Nevalainen 2;27:37, skoki: Mdmmd 223.6 (54.5, 58 m), Silven-noinen 220.4, Kallakorpi 220.1, Naes (Nor) 216.8. Iz raznih športov Organizatorja letošnje kolesarske dirke po Franciji, pa riška lista »L’Equipe« In »Le Parisien Liberč« sta objavila dokončni spored letošnje dirke. Letos bo dirka v nasprotju z zadnjima dvema letoma potekala zopet v smeri urinega kazalca in bo imela skupno dolžino 4320 km. Posamezne etape bodo potekale takole: 7. julij: Le Havre—Dieppe (106 km) in v Dieppe 12 km na kronometer za moštva, 8. julij: Dieppe—Roubabc (203 km), 9. ju- lij: Roubaix—Namur (200 km), 10. julij: Namur—Metz (218 km), 11. julij: Metz— Colmar (210 km),. 12. julij: Colmar—Zti-rich (171 km), 13. julij: Zurich—Thonon les Bains (260 km), 14. julij: Thonon les Bains—Brlacon (249 km), 15. julij: Bri- ancon—Monaco (268 km), 17. julij: Mo- naco—Marseille (240 km), 18. julij: Marseille—Avignon (198km), 19. julij: Avignon—Millau (219 km), 20. julij: Millau— Albi (150 km), 21. julij: Albi—Narbonne (165 km), 22. julij: Narbonne—Aix les Thermes (150 km), 24. julij: Ax les Ther-mes—Toulouse (123 km), 25. julij: Toulouse—Saint Gaudens (250 km), 26. julij: Saint Gaudens—Pau (205 km), 27. julij: Pau—Bordeaux (195 km), 28. julij Bor- deaux—Poitiers (226 km), 29. julij: Chatel-lerault—Tours (74 km na kronometer), 30. julij: Tours—Pariš (225 km). Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Pragi je bil najuspešnejša Madžar Koczian s 13 zmagami pred svojim rojakom Szepesijem 10 in Cehom Vano 3. Veliko' senzacijo v boksarskih krogih je napravil mladi francoski boksar lahke kategorije Serafin Ferer, ki je v Parizu premagal s k. o. v 5. rundi bivšega svetovnega prvaka lahke kategorije Ameri-kanca Paddyja de Marca. Sodnik je borbo prekinil, ker je smatral, da je Ameri-kanec nespodoben za nadaljevanje borbe, ta pa se s .sodnikovo odločitvijo ni strinjal in je ostro protestiral, kar pa mu pi dosti pomagalo. Na atletskem tekmovanju v dvorani v Bostonu, kjer je dosegel Santee nov svetovni rekord na 1 miljo, so se evropski tekmovalci bolj slabo izkazali. Nielsen je bil v teku na 1 miljo drugi — 4:08.2. Boysen pa v teku na 1000 y šele četrti. Ostali rezultati: 50 y: Richard 5.4, 600 y: Sowell 1:14.3, 1000 y: Maynard 2:14.0, 2 milji: Ashenfelter 8:55.5, 45 y ovire: Dil-lard 5.6, višina: Wyatt 2.08.5, palica: Richarda 4.62. Spet neuspeh Crvene zvezde V nadaljevanju svoje južnoameriške turneje so nogometaši Crvene zvezde nastopili v Buenos Airesu proti Rancin-gu. Domače moštvo je po boljši igri slavilo zasluženo zmago 4:2 (2:1). Zagrebški Dinamo je odigral v Egiptu šle dve tekmi, v Port Saldu je najprej premagal reprezentanco Sueškega prekopa z 2:1, v Kairu pa so dosegli proti domačemu Zamaleku le neodločen rezultat 1:1. V ponovljenih tekmah šestnajstine finala angleškega pokala so bili doseženi naslednji rezultati: Aston Villa : Donca-ster 2:2, Nottingham Forest : Hartlepools 2:1, Sunderland : Preston 2:0, Nottingham County : Sheffield Wednesday 1:0. Izžrebani so tudi že pari za osmino finala. Najzanimivejše srečanje bo gotovo med trenutno vodilnim moštvom Wolver-hampton in Charitonom, katerega trenutno smatrajo za »tajni tip« letošnjega pokala. Ostala srečanja: Swansea : Sunderland, Luton : Manchester City, Notts Forest : Newcastle, Birmingham : zmagovalec srečanja Doncaster : Aston Villa, York : Tottenham, Notts County : Chelsea. Liverpool : Huddersfield. Rezultati važnejših mednarodnih tekem: Universitad (Santiago) : Austria 4:1, Colo-Colo : Austria 3:3, Alexandria : Admira 2:5, reprezentanca Kolumbije : Wacker 2:0, San Louis : Chaux de Fonde 3:1, Southampton : LASK 3:0, Stanley Ville : FAC 0:3, Ricer Plate : Penarol 4:1, Bristol : LASK 3:1. V 25. kolu prvenstva Francije so bili doseženi naslednji rezultati: Reims : Strasbourg 1:2, Toulouse : Metz 6:2, Nimes : Lens 1:0, Marseille : Lycn 1:0, Nice : Bordeaux 1:1, Lille : Roubaix 4.D, St. Etienne : Monaco 0:0, Nancy : Ra-cing 1:0. — Lestvica: Reims 32, Toulouse 32, Strasbourg 30, Marseille 26, Nimes 26. skanje meni . . .« (Konec prih.) Hi piše »Polete« $ iurn e je pe Švici narisu Giobstroters zopet v Evropi SLOVENSKI PLAVALCI PRED SEZONO... Ne samo to, da nas muhasto vreme bolj sili, da mislimo na vroče poletje, kot na zimske športe, tudi običaj je, da plavalci v teh mesecih sestavljajo svoj tekmovalni program. Skupščina Plavalne zveze Jugoslavije, M je bila pretekli mesec v Beogradu, je sprejela zvezni koledar tekmovanj, istočasno pa so določili tudi termine za republiška prvenstva, ki bodo letos v vseh republikah istočasno. Pred -kratkim pa so se sestali tudi delegati »velikih« slovenskih plavalnih klubov, ki so se pomenili o letošnjih' tekmovanjih v hrvatsko-slovenski ligi, poleg tega pa so se dotaknili tudi tekmovanj v republiškem merilu. Dali so pobudo Plavalni zvezi Slovenije, kako naj bd letos v Sloveniji izgledala republiška prvenstva. V proslavo 10. obletnice osvoboditve pripravljajo vse športne zveze bogat tekmovalni program. Plavalna zveza namerava v času slavnostnih dni prirediti mednarodni dvoboj v plavanju, vvater-polu in skokih med reprezentancama Slovenije in Švice. To bo prvi nastop slovenske plavalne reprezentance v Ljubljani. Plavalci, ki so v zadnjem letu kvalitetno nedvomno napredoval bodo imeli na tem tekmovanju priložnost, da pokažejo vse svoje sposobnost, švicarski reprezentanti sicer ne spadajo med vrhove evropskih plavalnih reprezentanc, ven-da pa bo to bolj privlačno, ker bodo po Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA — 18t kolo: Napoti : Genoa 3:1, Sarapdoria : Lazio 0:0, Triestina : Milan 4:3, Roma : Novara 5:3, Juventus : Pro Patria 4:2, Atalanta : Spal 0:0, Bologna : Torino 4:1, Internacionale : Udinese 2:2, Catania : Fiorentina 0:1. — Lestvica: Milan 28, Bologna 26, Roma 24, Fiorentina 24, Juventus 21, Internazionale 20, Napoti 19, Torino 19, Udinese 19, Catania 17, Genoa 17, Sampdoiria 16, Atalanta 16, Triestina 15, Lazio 12, Novara 12, Spal 11, Pro Patria 8. Nemčija — Južna liga — 20. kolo: Bayern : Ftirth 1:2, Schrweinfurt : Kic-kers 2:0, Reutlingen : Karlsruhe 1:3, Augsburg : Frankfurter SV in Regensburg : Kassel odpadli, Eintracht : Schwa-ben 0:2, Nurnberg : Mannheim 6:2, VfB Stuttgart : Offenbach 0:2, -- Lestvica: Eintracht 26, Schwaben 25, Karlsruhe 24, Offenbach 24, Reutlingen 22, Nurnberg 22, Schweinfurt 21. J. zah. liga — 21. kolo: Kreuznach : Wormatia 2:1, Saar : Saarbrucken 2:2, Speyer : 1. FC Kaiserslautem 0:4, Trier : Pirmasens 2:2, Neunkirchen : Neuendorf 1:2, Sportfreunde : Phonix 2:1, Tura : Mainz 2:1, VfR Kaiserslautem : Fran-kenthal 1:1. — Lestvica: l.FC Kaiserslautem 35, Phonix 30, Neuendorf 29, Wor-matia 28, Pirmasens 28, Saarbrucken 28, Tura 23. Zahodna liga — 19. kolo: Rot-Weiss : IColn 4:2, Diisseldorf : Gladbach 0:0, Duisburg : Munster 0:2, Dellbriick : Schwarz-Weiss 2:1, Dortmund : Sodingen 2:1, Schalke : Leverkusen 5:1, Bochum : Meiderich 2:4, Herne : Aachen 1:2. — Lestvica: Rot-Weiss 30, Sodingen 23, Schalke 21, Leverkusen 21, Diisseldorf 20, Dortmund 20, Meiderich 19. ANGLIJA — 28. kolo: Arsenal : Preston 2:0, Blackpool : Sunderland 0:0, Bolton : Wolverhampton 6:1, Charlton : Aston ViJIa 6:1, Everton : Chelsea 1:1, Htiddersfield : Manchester United 1:3. Manchester Gity : Cardiff 4:1, Newcastie : Leicester 2:0, Portsmouth : Tottenham 0:3, Sheffield Wcdnes-dao : Sheffield United 1:2, West Bromvvich : Burnley 2:2. — Lestvica: Sunderland 28 10 15 3 46:35 35 Wolverhampton 28 13 8 7 61:46 34 Manchester U. 27 14 5 8 59:47 33 Charlton 28 12 8 8 57:42 32 Mach ester C. 28 13 6 9 52:50 32 Chelsea 28 11 9 8 52:42 31 Everton 27 12 7 8 42:38 31 Portsmouth 27 11 8 8 50:38 30 Huddersfield 26 10 9 7 44:39 29 Ncwcastle 27 12 4 11 60:56 28 Burnley 28 10 8 10 34:39 28 Preston 26 11 5 10 59:38 27 West Bromvvich 27 10 7 10 52:57 27 Tottenham 28 10 6 12 51:52 26 Bolt‘on 26 8 9 9 43:42 25 Sheffield U. 27 11 3 13 45:59 25 Arsenal 27 9 6 12 45:46 24 Aston Villa 27 8 6 12 40:57 24 Cardiff 26 9 6 11 43:52 24 Blackpool 28 7 7 14 36:49 20 Leicester 27 5 8 13 44:63 18 Sheffield W. 28 4 6 18 41:73 14 Pravilne rešitve odrezka št. 25 plavalci ir Uillaii LETOS Milj IGllLtEl E lili svojih močeh približno enakovreden tekmec slovenskim plavalcem. Švicarji imajo pa vendar v svojih vrstah nekaj odličnih posameznikov (Gericke 100 m hrbtno 1:09.6, Kunz 200 m metuljček 2:47.6, Kobi 200 m prsno ženske 3:09.8 itd.), ki bodo dali prireditvi značaj kvalitetnega tekmovanja. Edina slaba stran te tekme je v tem, da je za naše plavalce nekoliko prezgodaj. V zadnjih dneh junija oziroma julija naši tekmovalci prav gotovo še ne bodo v taki formi, da bi lahko dali svoje najboljše rezultate, medtem ko se bodo Švicarji za ta nastop lahko pripravljali že vso zimo v zimskih bazenih. Ilrvatsko-slovenska liga ho razširjena Glavni sklep, ki so ga sprejeli pred-etavniki slovenskih klubov na zadnjem setanku je bil, da naj bi bila letos razdeljena hrvatsko-slovenska liga v skupine po kvalitetni stopnji klubov. Tako je bil izdelan predlog, da naj bi v prvi skupini sodelovali ŽPK Ljubljana in PK Ilirija od slovenskih klubov ter Napri-jed (Zagreb) in Jedinstvo (Zadar) -kot hrvaška predstavnika. V II. skupini Kamnik, Mladost (Kranj), Železničar (Karlo-vac) in POŠK (Split). Poleg tega pa naj bi se osnovala še tretja skupina v kateri bi tekmovali od slovenskih klubov Prešeren (Radovljica) in Celje, od hrvaških pa Mladost (Bjelovar) ter še en hrvaški klub, ki ga bo določila hrvaška zveza. Pozdraviti moramo sodelovanje dveh novih predstavnikov s slovenske strani (Prešeren in Celje), ki sta po svoji kvaliteti že prerasla meje tekmovanja v slovenski ligi. Poleg tega pa je v zadnjih sezonah izgledalo, da se klubi, ki sodelujejo v hrvaško-slovenski ligi kvalitetno toliko odmikajo od ostalih slovenskih klubov, da bi nastala prevelika razlika. Poseben čar, vsaj za ljubljanske plavalce, bo sodelovanje Ilirije v ligi, ki je po lanskoletnem odstopu iz lige pred pričetkom tekmovanja, doživela relativno neuspelo sezono. Letos bo v isti skupini s svojim ljubljankim tekmecem lahko pomerila svoje moči v direktnih medsebojnih tekmovanjih. Vse kaže, da bo tekmovanje v prvi skupini dalo izredno zanimiva in izenačena tekmovanja, o čemer priča tesna rivaliteta med ljubljanskima kluboma pa tudi hrvaška predstavnika spadata v svoji republiki takoj za petorico »velikih«. Naprijed se zlasti odlikuje s svojo skakalno in waterpolo ekipo, medtem ko Zadarčani v plavanju že prav gotovo prekašajo nekatere »velike«. Nič manj pa ne bodo zanimivi tudi dvoboji v drugi skupini, kjer se zlasti Kamnik in Mladost (Kranj) že dve leti tesno borita za tretje mesto v republiki. Več aktivnih sekcij Medtem ko ugotavljamo v zadnjik letih v Sloveniji nedvomen kvalitetni dvig plavanja, lahko istočasno ugotovimo, da širjenje plavalnega športa po Sloveniji zelo počasi napreduje. V zadnjih nekaj letih smo dobili celo vrsto novih bazenov (Krško, Nova Gorica, Kropa, Vrhnika, Ilirska Bistrica, Radeče, Domžale itd.), vendar pa je v vseh teh krajih plavalna dejavnost zelo skromna ati pa je sploh ni. Prav zaradi tega bi bila prvenstvena dolžnost Zveze, da letos osredotoči svojo dejavnost v usposabljanje novih plavalnih središč. Delegati »velikih«, so bili na zadnjem sestanku mišljenja, naj bi se osnovale majhne teritorialne lige (če jih lahko sploh tako nazovemo), istočasno pa naj bi se osnovala tudi nekakšna okrajna prvenstva, na katerih bi smeli sodelovati le oni plavalci, ki ne plavajo v tekmovanjih hrva-ško-slovenske lige. Brez dvoma moramo kot prvi tak poizkus pozdraviti aktivnost celjskega plavalnega kluba, ki bo letos oživil svojo drugo ekipo poleg tega pa še pritegnil v tekmovalno dejavnost Velenje in Konjice. Radovljičani so si zadali nalogo, da bodo »zbudili« Kroparje. Mo.rda se bo našel še kakšen močnejšii plavalni kolektiv, ki bo s svojimi propagandnimi nastopi pomagal novim sekcijam k življenju. Ljubljana, 6. februarja — Iz poročil na današnjem pilemumu Odbojkarske zveze Slovenije smo razbrali, da je odbojka pri nas pravzaprav nazadovala. To velja posebno za moške. Ženske pa so le ne- Govora je bilo tudi o boljšem sodelovanju s partizanskimi društvi. Več poudarka bo treba letos dati delavski mladini, in sicer talko kot lani srednješolski. Z organizacijo podzvez hočejo koliko napredovale. Število klubov doseči, da bi se odbojka gojila tudi na podeželju, vendar zaradi majhnih finančnih sredstev ta organizacija ne poteka preveč uspešno. Treba bo spoznati, da je odbojka pri nas za nogometom na drugem mestu in da bo treba v bodoče žrtvovati nekaj več denarnih sredstev za razvoj tega športa pri nas. Letos bo na sporedu precej mednarodnih srečanj, katerih bo deležna tudi Ljubljana, kjer bodo nastopile češke odbojkarice, v Mariboru pa italijanske, 'V Ljubljani bo na sporedu tudi turnir mladinskih državnih reprezentanc Francije, Češke in Jugoslavije. Vendar pa Slovenija tudi letos ne bo prišla do kvalitetnega moškega odbojkarskega srečanja, čas bi že bil, da bi tudi v Sloveniji že videli kakšno meddržavno srečanje moških vrst. se je zmanjšalo od 26 na 24, število igralcev pa od 700 na 620. Sprejet je bil sklep, da mora vsako odbojkarsko moštvo, ki tekmuje, imeti tudi mladinske ekipe. Vendar pa se s tem v zvezi pojavljajo težave, saj za mladince in mladinke ni pravih tekmovanj. Tako so vodstva klubov prisiljena, da boljše mladince uvrstijo v prva moštva. S tem pa ti tekmovalci izgubijo pravico nastopa v mladinskih vrstah. Zato bo tudi tekmovanjem mladinskih vrst treba posvetiti več pozornosti. Letos se je zgodilo, da Ljubljana nima zastopnika v I. zvezni ligi. To pa je uspelo partizanskemu društvu iz Novega mesta, za kar je tov. predsednik Kajfež izrekel posebno pohvalo novomeščanskim odbojkarjem. Prvenstvo Avstrije w smaiianlu SOS-mladine ni! Ljubljana, 6. februarja. Že sam začetek skupščine Ljubljanske nogometne podzveze je pokazal, da se veliko število njenih organizacij kaj malo zaveda pomembnosti takih pregledov dela. Komaj polovica klubov je bila zastopana z delegati in skupščina je lahko začela z delom šele po več kot enournem čakanju. Iz poročil Upravnega odbora in posameznih komisij povzemamo samo nekaj najvažnejših ugotovitev. Število vseh nogometašev na področju LNP znaša 1261 in od tega je samo 205 mladincev ter 250 pionirjev. Te številke kažejo, da posveča večina društev vse premalo pozornosti mladini in da slovenski nogomet ob takem delu v prihodnjih letih nima najbolj rožnatih perspektiv. Delegati so sicer poudarjali, da je tu mnogo objektivnih zaprek, predvsem pomanjkanje finančnih sredstev, ki gredo skoraj izključno za prva moštva. Klubi bodo morali to politiko spremeniti, sicer se bodo znašli čez nekaj let v položaju, da niti prvega moštva ne bodo mogli več sestaviti. Mislim, da je povedano dovolj, če povemo, da ne pride na posamezen klub povprečno niti 10 mladincev. Tudi disciplina v preteklem letu ni bila na posebni višini, saj je bilo izrečenih kar 60 kazni v skupnem trajanju nad 15 let. Vsi prisotni so se strinjali s tem, da brez izdatne pomoči komun v bodoče ne bo mogoče na široko razširiti nogometa, predvsem med mladino, kajti za to so potrebna vsaj osnovna sredstva za nabavo najnujnejše opreme. Mladinska komisija LNP bo velik del svojih skromnih sredstev na- NOGOMETNE PODZVEZE CELJE SKUPŠČINA Redna letna skupščina Nogometne podzveze Celje bo v nedeljo, 20. t. m. ob 9. uri v restavraciji »Ojstrica« v Celju in so delegati klubov vabljeni, da se skupščine polnoštevilno udeleže. Nogomet: Branik (B) : Kovinar-Mrb (B) 4:1 (4:0) menila mladini. Prav tako pa polaga na srce vsem svojim klubom, da vzamejo pod okrilje vsaj po en »divji« klub na kakšni šoli ali tovarni. Delegati manjših klubov so se pritožili, da se čutijo zapostavljene, ker jim niti forumi niti tisk ne daje tiste podpore in priznanja za uspehe, ki sicer niso veliki, toda za skromne pogoje dela še vedno dobri. Sklep skupščine je tudi, da sc višjim forumom predlaga premaknitev starostne dobe mladincev z 18 na 20 let. Upravni odbor LNP bodo letos sestavljali tovariši Crv, Čučnik, Finderle, Jiha, Jež, Kompare, Korenčan itd. ZMAGA SOVJETSKE ZVEZE V INDIJI Nogometna reprezentanca Sovjetske zveze je dosegla v Indiji še dve zmagi. V New Delhiju je včeraj premagala mestno reprezentanco z 9:0, v današnji tekmi, ki je bila prav tako v New Delhiju, pa je odpravila reprezentanco Indije s 4:0. Pred nekaj dnevi se je začelo na Semmeringu prvenstvo Avstrije v smučanju. Doslej so bili doseženi naslednji rezultati. — Veleslalom: Molterer 1:42.8, Sailer 1:43.2, Ober-aigner 1:44.7; 4X10 km: Tirolska 2:33:25, Štajerska 2:44:03. — Ženske — veleslalom: Frandl 2:08.0, Hoch-leitner 2:09.6, Sehiipf 2:10.4; slalom: Hoehleitner 147.4, Jaretz 148.0, Mos-lacher 160.9; kombinacija: Hoch- leitner 1,07, Jaretz 5,83, Frandl 11,89. Tudi Švicarji so začeli v Davosu s svojim prvenstvom v alpskih disciplinah. V veleslalomu je zmagal Fellay, dočim je bil v slalomu najuspešnejši Grosjean pred Gammo in Forrerjem. Najboljši je bil sicer Georges Schneider, toda dobil jc 5 kazenskih sekund zaradi tega, ker je podrl vratiča. Hokejska reprezentanca Finske je v Helsinkih premagala Norveško s 5:1 (1:0, 1:0, 3:1). V Faluiiu na Švedskem se je začelo prvenstvo Evrope v hitrostnem drsanju. Prvi naslov je osvojil ruski drsalec Grišin, ki je dosegel na 500 m rezultat 44.7 pred Fincem Salonenom 45.3. Svetovni rekord Nielsena Na atletskem tekmovanju v dvorani v New Torku je Danec Gunnar Nielsen dosegel nov svetovni rekord v teku na 1 miljo z rezultatom 4:03.6, s čimer je za 2 desetinki sekunde izboljšal dosedanji rekord Santeeja, dosežen pred nekaj dnevi. V Damasku je nogometna reprezentanca Sofije premagala reprezentanco Sirije z rezultatom 2:0. II usi premagani v Falunu Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju v Falunu se je končalo z velikim presenečenjem. Vsi so smatrali Ruse za absolutne favorite, toda nazadnje je osvojil naslov svetovnega prvaka v če-tveroboju Šved Erilcsson. Tehnični rezultati: 1500 m: Eriksson (Nor) in Grišin (SZ) 2:27.8, Eriksson (Šved) 2:27.9, 5000 m: Eriksson (Šved) 8:57..2, Broekman (Niz) 8:57.8, Gončarenko (SZ) 8:58.7, 10.000 m; Erikson (Šved) 18:32.8, Broekman (Niz) 18:50.7, Sakunenko (SZ) 18:55.2; skupni plasma: Eriksson (Šved), Gončarenko (SZ) Sakunenko (SZ), Broekman (Niz), Elve-ness (Nor). Danes je bilo v Neustadtu pvenstvo Zahodne Nemčije v smučarskih skokih. Zmagal je Toni Brutscher z 223 točkami (89, 81 m) pred Heiligenbrunnerjem 216.7 (85.5, 80 m) in Landenhammerjem 212 (84, 80 m). V nadaljevanju prvenstva Švice v alpskih disciplinah v Davosu je danes v smuku pri moških zmagal Julen pred Fellayem in Forrerjem. Pri ženskah je bila v isti disciplini najuspešnejša Ber-thod. Zmagovalca v kombinaciji pa sta postala pri moških Forrer, pri ženskah pa Friedlin. Slovenski atleti poskrbeli za preseiečnja Zagreb, 6. febr. — V Zagrebu je Babovičeva na odprti atletski stezi, bilo danes prvič v zgodovini naše Tudi ostali rezultati dokazujejo, da atletike organizirano atletsko pr- so naši atleti zimsko dobo uspešno venstvo v zaprtih prostorih. Tako izkoristili, saj je 5 skakalcev preše je naša država poleg Nemčije, skočilo vršno 180 cm, izvrstni pa Finske in Rusije uvrstila med štiri evropske atletske velesile, ki prirejajo atletska prvenstva v zaprtih prostorih. Z »novim« športom smo tudi tukaj zaorali ledino in v Zagrebu se je že ob prvem poizkusu zbralo okoli 1500 gledalcev, ki so bili priča razburljivim borbam tega prvenstva, Prvenstvo pa ni bilo uspešno samo zaradi interesa gledalcev, tem- bili rezultati tudi v metu krogle, kjer so trije metalci dosegli mete čez 14 m. Posebno presenečenje predstavlja zmaga Ljubljančana Penka nad Jelisijevičem in Škilje-vičem, zelo dobro pa se je odrezal tudi Celjan Vipotnik v teku na 1000 m. Nekoliko je razočaral Mila-kov v skoku s palico, kjer so vsi pričakovali, da bo doseženaa znamka 4 m, toda Milaibov je prišel na (CZ) 3.60; ženske — 60 m: 1. Stamejčič (O) 7.9, 2. Babovič (MI) 7.9, 3. Tuce (S) 8.1, 60 m ovire: 1. Babovič (M) 9.2, 2. Tuce (S) 9.7, 3. Petenjak (D) 10.2, višina: I. Tuce (S) 145, 2. Juranič (Ml) 140, 3. Sima (O) 135, krogla: 1. Hudobivnik (O) II. 91, 2. Celešnik (KI) 11.86, 3. Januškov- ski (MI) 10.84, 600 m: 1. Slamnik (KI) 1:44.7, 2. Belaj (KI) 1:52.0, 3. Safer (MI) 1:55.0. Modrič več tudi zaradi kvalitete rezultatov, tekmovanje brez treninga. Tudi na Naj omenimo samo to, da sta na 60 m dve tekmovalki izenačili državni rekord v času 7,9. ki ga drži 1. Catania : Fiorentina 2. Napoli : Genoa 3. Sampdoria : Lazio 4. Triestina : Milan 5. Roma : Novara 6. Juventus : Pro Patria 7. Atalanta : Spal 8. Bologna : Torino 9. Inter : Udinese 10. Charlton : Aston Villa 11. Portsmouth : Tottenham 12. Blackpool : Sundcriand Med 2933 udeleženci nagradnega natečaja št. 23 ima 11 pravilnih rešitev Žmavc Miro, Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 in prejme 10.000 din. Opomba: 1,—9 tekme 19. kola italijanskega prvenstva, 10.—12. tekme 29. kola angleškega prvenstva. 2 1 X 1 1 1 X 1 X 1 2 X Poletov nagradni natečaj ODREZEK št. 24 1. Torino : Atalanta 2. Catania : Bologna 3. Novara : Fiorentina 4. Spal : Internazionale 5. Lazio : Juventus 6. Udinese : Napoli 7. Genoa ; Roma 8. Miian : Sampdoria 9. Pro Patria : Triestina 10. Wo!verhampton : Huddersfield tl.. Tottenham : Blackpool 12. Aston Villa : Bolton Točen naslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj: Ulica in hišna številka: 1000 m je bilo pričakovati ostrejše borbe med Vipotnikom in Hočevarjem. vendar je mladi reprezentant že v začetku prešel v vodstvo dn ga obdržal do konca. Tehnični rezultati: 60 m moški: 1. Lorger (Ki) 6.9, 2. Jovančič (CZ) 7.0. 3. Dragaševič (SZ) 7.1, 3000 m: 1. Krstič (P) 9:13.6. 2, Tratnik (O) 9:34.8, 3. Žuvela (Ml) 9:51.6, 600 m: 1. Cular (D) 1:50.4, 2. Miler (Ml) 1:31.2, 3. Tedeskimi (D) 1:33.9. Rezultat Čularja je za 2 desetinke sekunde slabši od najboljših rezultatov v tej disciplini na odprti stezi. 1000 zn: i. Vipotnik (K!) 2:40.1. 2. Hočevar (P) 2:41.9, 3. Gajšek K 2:45.0. 60 m ovire: 1. Lorger^ K 8.1 2. Černe (O) 8.6. 3. Kovač (KI) 8.6. krogla 1. Penko (L) 14.77, 2. Je-lisijevdč (Tak) 14.77, 3. Škilievic (Sar) 14.76. vt«na: 1. Miler (Mi), 2. Mecanovič (D), 3. Sepe (CZ), 4. Nikolič (CZ), 5. Boškovič (P), vsi 180 cm, palica: 1. Milakov (CZ) 3.70, 2. Vehovar (KI) 3.60, 3. Lukman NOGOMET Domžale : Ljubljana (mlad.) 5:0 (2:0) Branik (Solkan) : Železničar (NG) 7:1 (4:0) Aurora : Buje 5:3 Zagrebški Dinamo je danes izgubil v Ismailiji tekmo proti mestni reprezentanci z 0:2 (0:0). Državno prvenstvo v hokeju Oieii mUm in zadnji rezultati (Nadaljevanje s 1. strani) Crvena zvezda je začetnik v tej športni panogi, primanjkuje ji hokejske veščine, ki pa si jo bodo prav kmalu priborili, namreč, tudi oni po zaslugi umetnega drsališča. Papirničair je na dnu. Kljub temu pa so svojo nalogo fantje dobro izpolnili. O dvoštevilčnih rezultatih-ki so jih vsi pričakovali, ni bilo še zdaleč govora. Vehlko so pridobih in letošnje prvenstvo jim mora biti vzpodbuda za bodočnost. LJUBLJANA : PAPIRNIČAR 11:2 (2:1, 3:0, 6:1) Ljubljana je v zadnji tekmi letošnjega državnega prvenstva pred 8900 gledalci premagala drugega slovenskega zastopnika na teni prvenstvu Papirničarja z 11:2 (2:1-3:0, 6:1). V srečanju Partizan : Mladost * prvi tretjini vodi Partizan s 4:1. ' času poročanja tekma še traja. Redek jubilej Pavletiča in ing. Tomiča Pred tekmo Mladosti : Ljubljani so igralci in funkcionarji prisrčne čestitali in obdarili člana Mlado?*1 ing. Tomiča in igralca Ljubija«6 Pavletiča za 25-letnioo udejstvo-v«' nja v hokeju.