1 DECEMBER
LETO VII
ŠTEVILKA 10
ed 2. 11. in 9. 11. 1973 so bili izvedeni . zbori v vseh TOZD in i plovni skupnosti skupnih pi ^kovnih služb, na katerih vsi zaposleni sprejemali /atutaren sklep, na osnovi poi> 5aterega smo lahko izvedli (j d kandidacijski postopek za ^r8ane samoupravljanja v te-jU f. ?*etinih organizacijah zdru-ja^^nega dela in organe samo-fiafi • javljanja na nivoju podkve vjtia oziroma skupne oigane. reflC zborih je bil izveden tudi staV j eP o razpisu volitev in [U0^. Snovanja volilnih teles.
) P J. Marsikomu od nas se zdi
1 P°stoPek nenavaden, saj 6 lil h^° P° starem bili navajeni tf3 j zborih sprejemati le kan-'natne liste, vse ostalo pa je ’• j Pravil centralni delavski Let> ki je imel po starem pii ^hitu te pristojnosti. Glede 1 ji a to, da smo s sprejetjem •Vi m ouPravne6a sporazuma o ^itvi v delovno organiza-“ sa°	prešli v novo obliko
Vlfl h' ouPravljanja in spreme-- v i>|ene samoupravne odnose §|ede na to, da je dosegi statut s sprejemom tioupravnega sporazuma "enehal veljati, smo pred m^e^em novih statutov k	in podjetja dolžni
^°nstituirati samoupravne j/Sane v skladu z zakonom tekstom ustave. S statu-
ta*	usia
sklepom: na nasip
smo se opre-u *m naslednje samo-Pravne organe v TOZD in ^Pnosti skupnih strokov-
" delavski svet TOZD " odbor za medsebojna
*Zl*erja
1,^ odbor za osebne do-
VT °dbor za ugotavljanje ’tev delovnih dolžnosti °dbor za dmžbeni ve . ard, stanovanjske zade-ln rekreacijo	tajnim glasovanjem. Prav
odbor delavskega nad- tako TOZD in SSSS volijo svoje delegate v delavski svet Pod'-?0' or8ani na nivoju podjetja na neposrednih vo-Ut) Jet-i.a 80 določeni s samo- litvah s tajnim glasovanjem. Pravnim sporazumom. Ostale organe na nivoju pod-1 tfV7r??uPravne organe v jetja, to je organe DSP, pa t,- “ in SSSS volijo delavci na predlog TOZD in SSSS < neposrednih volitvah s volijo delegati, ki so bili iz-
Delavci TOZD OVK Ljubljana na zboru potrjujejo kandidatno listo za organe samoupravljanja
—
Zbori delovnih skupnosti
voljeni v ta organ.
Člani samoupravnih organov se volijo za dobo 2 let in ne morejo biti dvakrat zapored izvoljeni v isti samoupravni organ.
Do konca letošnjega leta nas čaka še obilo dela. Statutarna komisija dela s pol-
no paro. Izdelan je že osnutek statutov TOZD. Sedaj je v končni fazi osnutek statuta podjetja in sporazum o medsebojnih razmerjih. Naštete akte bomo sprejemali predvidoma v drugi polovici decembra na zborih po predhodni obravnavi v vseh
TOZD. Dolžnost slehernega od nas je, da se v to razpravo čimpreje vključimo in damo svoje pripombe in predloge, da jih bo statutarna komisija pred oblikovanjem končnega teksta lahko upoštevala.
Analiza gospodarjenja v devetih mesecih: uspešno
1. UVOD:
DRUŽBENOEKONOMSKI DOGODKI 1973
Prav je, da si osvežimo spomin z glavnimi cilji ekonomske politike v letu 1973, ki so jih proklamirali in sprejeli odgovorni republiški organi: odločna usmeritev k stabilizacijski politiki za dosego uravnoteženosti in skladnejših razmerij v strukturi tržnih odnosov, povečanje produktivnosti dela, učinkovitejše gospodarjenje, vsestransko gospodarjenje v vseh družbenih okoljih, krepitev akumulacijske sposobnosti in izboljšanje likvidnosti organizacij združenega dela.
Zato preletimo bistvene družbenoekonomske dogodke.
Za stabilizacijo gospodarstva so bili že v letu 1972 in tudi v letošnjem letu izdani razni ukrepi za odstranitev negativnih tendenc.
Kako pa je res?
Stabilizacijski stroški globoko zarezujejo v dohodek gospodarstva, ki naj bi se nadalje večal zaradi krepitve materialne osnove združenega dela. Podatki govore, da praksa ne potrjuje ponavljajočih se proklamacij o krepitvi reproduktivne sposobnosti gospodarstva.
Po uradnih podatkih zasledimo v letošnjem prvem polletju naslednji porast cen: za industrijske izdelke pri proizvajalcih + 10,3 %, za maloprodajo.+ 17,4 %, za gostinske storitve + 31,0% in, kar je najbolj očividno, za dvig življenjskih stroškov + 20,4 %. In vse to ob stanju zamrznjenih cen, ki pridobiva že kar tragikomično podobo: postajamo namreč po uvajanju „novih“ (beri: starih z novimi nazivi, zaščitnimi znamkami, itd.) artiklov najbolj napredna dežela na svetu, hkrati pa uvažamo vse od navadnih vijakov, krompirja itd. naprej.
Pozitivno pa je, da se likvidnost po vseh ukrepih in multilateralnih kompenzacijah naposled ekoča likvidnost go-
zboljšuje. Tekoča likvidnost gospodarstva je bistveno izboljšana. Rednejše izvrševanje tekočih obveznosti in večja finančna disciplina sta v veliki meri rezultat ukrepov ekonomske politike. Njihovo izvajanje je bilo omogočeno s prilivom denarja gospodarstvu, po domače: s povečanjem denarne mase za preko 40%.
Revalvacija dinarja v sredini letošnjega leta pomeni pomemben preobrat v dosedanji politiki stalnih devalvacij dinarja. S tem ukrepom je zvezna vlada posegla po učinkovitem dolgoročnem stabilizacijskem ukrepu, pri čemer je pridobila predvsem industrija zaradi zmanjšanja stroškov uvoznega blaga, dohodek od izvoza pa se je zaradi izrazite konjunkture na svetovnem trgu zamnjšal le na področju dolarske menjave. Omenjeno je bilo tudi nepredvideno znižanje cen tujim turistom in nepotrebno dodatno subvencioniranje zdomcev.
Žal menjanje politike tečaja dinarja niso spremljati ukrepi, ki so običajni v pogojih, ko je tečaj domače valute drseč (plavajoč), ko obstaja določena stopnja li-
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3.600 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovac, mg. Miran Mihelčič, Božidar Novšak (glavni in odgovorni urednik) in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.
nih proizvodov, nekaterih investicijskih dobrin itd.
2. REZULTATI POSLOVANJA IMP V 9 MESECIH 1973
Tabela št. 1: Celotni dohodek 9 mesecev 1973 po TOZD
beratizacije odnosov s tujino in ko sodeluje pri določanju tečaja tudi devizni trg. Mislim na sistem zavarovanja tečajnih rizi-kov, terminski (vrednostni papirji) trg ipd. Vedeti namreč moramo, da postaja danes politika revalvacjje eden izmed najmočnejših elementov obrambe pred inflacijo in svetovnimi monetarnimi pretresi.
Ob koncu tega površnega pregleda pomembnejših ekonom-sko-potitičnih dogodkov letos, ki so imeti vpliv tudi na naše delo, je treba omeniti še stopnjo ! rasti nominalnih (vrednostno iz-1 raženih) investicij v osnovne naložbe. V letošnjih 7 mesecih je stopnja porasta z enakim obdobjem lanskega leta zelo nizka: v SRS 64 %, v SFRJ 6,2 %. Realni obseg investicij v osnovne naložbe pada, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da so se izvršili prav v tem obdobju občutni premiki v korist večanja lastnih obratnih naložb.
Nadaljevanje sedanjih tendenc nizke rasti investicij v osnovne naložbe lahko z določenim časovnim odlogom vpliva na zmanjšanje splošne gospodarske rasti. In to bi pomenilo se naprej zaostajanje reševanja nekaterih bistvenih strukturnih nesoraz-
merij med ponudbo in povpraše- toka, nepravočasno poravnava- prečju za 27% več zaposlenih’ vanjem: pomanjkanje električne nje zapadlih teijatev, itd.), lahko dejavnost projektiranja izkazu)6 energije, nekaterih prehrambe- tudi za dosežke letošnjih devetih iq %-no povečanje, montažna —=—j—	’— mesecev ugotovimo, da so s po- dejavnost je povečala številoljU'
slovnega stališča ugodni in da dj y rednem delovnem razmeti6 lahko pričakujemo ob koncu za 9 %t medtem ko so se sprem-leta nadaljnji prodor našega pod- ljajoče dejavnosti razvijale P° jetja v vrh slovenskih proizvod- stopnji, ki je nekoliko nižja od nih podjetij. Hkrati je to naj- celega podjetja (IMP za 16 %)> boljše opozorilo, da smo sredi sicer po 15 %. Previsok procent Ne glede na številne dejavni- vrtinca gospodarskih dogajanj, ki izgubljenih ur, ki je računan n6 ke, ki so nam onemogočiti še ne- zahtevajo stalno budnost in stal- možne ure, izkazujeta TEN in koliko boljše rezultate (pomanj- no naprezanje po preseganju že TIO, za kateri smo že prej ug6-kanje reprodukcijskih mate- doseženega. Ustvaijena realiza- tovili določene težave pri dos6' rialov, redukcija električnega cijaje prikazana v tabeli št. 1. ganju planskih nalog glede celotnega dohodka.	..
Sicer pa od vseh izgubljen*11 ur odpadeta dve tretjini na ra' čun praznikov in letnih dopu" stov, ki so nas z novimi zakonskimi predpisi dodatno obremenili z izgubo ur. Smo nami6* zelo mlad delovni kolektiv, čigm poprečna starost znaša 30 let m poprečna delovna doba vsake®6 zaposlenega 10 let, od tega 6 ‘6‘ pri IMP.
Za nemoteno odvijanje p10' izvodnega in poslovnega proces6 so poleg človeškega element" potrebne tudi naložbe: osnovn in obratne, s katerimi moram6 glede na omejenost prostora na kratko opraviti ob upoštevam}1 kriterija padajoče likvidnosti-Stanje na žiro računu je bilo1 letošnje leto v poprečju za 130
Z upoštevanjem, da je bila nosti pa nas omejuje po eni stra- višje kot lansko leto (ena*6" planska naloga 9 mesecev v višini ni zopet zahtevnost tehnoloških vrsten podatek za SRS znaSj* 72 39% celotne, potem je oči- procesov, nadalje težave z na- +90%, za SFRJ pa +80%), °E j vidno da vse TOZD z večjo di- bavo pomembnih repromate- upoštevanju, da smo kljub 31' namiko presegajo planske na- rialov - domačih ati iz uvoza in povečanju celotnega dohodi loge Izjemi sta TEN in TIO. ne nazadnje tudi sistem zamrz- ohranili enako hitrost obračan) Glede na lanskoletne rezultate njenih cen, ob sicer stalnem in tega elementa obratnih naloz6’ kažeta najhitrejšo dinamiko rasti skokovitem porastu cen repro- ki je v naši dejavnosti 2,5-»» OVK in PM. S stališča dinamike materialov.	večjega pomena od zalog, *
(površno govoreč) nakazuje 11 3. POGOJI POSLOVANJA izboljšanje likvidnosti gospodki Izmed vseh proizvodnih dejav- jenja tudi v našem podjetju m6 nikov je prav gotovo človek, ki letošnjim letom. Kolikor pa m
	'cel. doh.	Indeks	
	9/73 v10*din	let pl.	1973/72
OVK	132.626	88.7	146.4
PMI	68.985	88.5	100.0
PM	34.787	87.0	150.2
EM	97.731	92.0	117.0
TEN	40.791	68.0	104.4
TRAA	50.735	84.6	119.7
LIVARNA	22.040	88.2	119.8
TIO	15.399	56.2	—
PROJ.BIRO	10.423	1195	140.3
IMP SFRJ	475.615	84.1	131.4
IMP SKUPAJ	508.007	858	128-2
lahko (in dejansko jo tudi) dela ramo verjeti zadnjim podatkom; razliko med boljšim in slabšim bi lahko rekel, da se že kazej
rasti po vrsti dejavnosti je najhitrejša rast prisotna na področju klimatizacije: montaže in opreme.
Tabela, ki primeijalno nakazuje sorazmerja rasti celotnega dohodka in poprečnega števila zaposlenih, nam z drugega zornega kota dokaže trditev, da se prebijamo v vrh velikih podjetij.
(Mimogrede povedano: po evidenci SDK, ki jo je objavila revija ..Ekonomska politika11, smo
v letu 1972 - brez upoštevanja
inozemske dejavnosti - na 126. Tabela it. J: Poprečno Število zaposlenih in izvrSene ure v 9 mesecih
•/. izgubilur 16.00 1i.9> 13.86 IS-U 17-98 16.90 16.62 19*1 16.33
16.02
podjetjem. Samo človek je tisti, prvi znaki pešanja z emisij
čine proizvodnih elementov sicer rednejše izvrševanje tek6 ustvariti neko novo kakovost; ob čih obveznosti in „večja . tem seveda ni pomembna po- nančna disciplina, kot ,rez srednost ali neposrednost nje- ukrepov ekonomske politike, gove prisotnosti.	moreta prikriti bistvene Y°
mestu.) Porast števila zaposlenih je:
-	več kot dvakrat višji kot v občini Bežigrad,
-	več kot trikrat višji kot v naši republiki,
-	več kot petkrat višji kot v naši domovini.
	zaposleni	vajenci	število ur	Ve let pl. ur
OVK	657	176	1,029.912	7668
PMI	297	53	507.784	68.71
PM	241	41	396 388	7643
EM	451	105	788-205	8333
TEN	360	32	528.787	7525
TRAA	296	28	449.144	70.00
LIVARNA	180	3	266.650	7526
TIO	197	13	273.181	5563
PRO J. BIRO	87	—	137.911	75.14
IMP SKUPAJ	3.146	451	4.762.786	75.21
bimo, če bi brez premisleka upoštevali količnik med rastjo celotnega dohodka in poprečnim šte-	.
vilom zaposlenih. Brez premi- Zaradi preglednosti lahko po- manjkljivosti predpisov, 12.0” t, sleka zato, ker je v takih iskanjih prečje zaposlenih grupiramo in z namenom izboljšati likvidn
upoštevati način proiz- dobimo v'primerjavi z lanskolet- Gre za tole: dolgoročno vodnje, ki je v naši dejavnosti nimi devetmesečnimi podariti nanciranje trajno vezanihjt®‘va
treba
montaže tipično ekstenzivne na- naslednjo sliko dinamike razvoja premoženja (kamor pnS %i-rave in zahteva obilo visoko pro- po dejavnostih: najhitreje raste samo zaloge), kot ga zahteva ^ duktivnega individualnega dela, število zaposlenih v proizvodni kon, ne pomeni garancij6 j, na področju proizvodne dejav- dejavnosti, kjer je letos v po- likvidnost posameznega r
Tabela it.2: Primerjava rasti celotnega dohodka in zaposlenih 6 mesecev 1973/72
Indeks cel. dohod, J.poli. 73/72 Indeks zaposl. 6 mes. 77/ IMP SFRJ	131	116
OBČINA LJ. BEŽIGRAD	127	W7
SR SLOVENIJA	126	105
SFRJ	122	103
^belašt.4: Uspešnost poslovanja-rentabilnost in ustvarjeni
poprečni	OD 9	mesecev 1973	
	Rentabilnost		Poprečni
	neto	bruto	OD
OVK	18.72	49.09	2.476
PM!	33.97	33-59	2.415
PM	3613	36.94	2.306
Em	40.00	40.40	2.783
ten	4-52	9-11	2-260
traa	22.28	25-60	2.624
UVARNA	24.32	29.71	2.316
TIO	—	—	1.886
P ROJ BIRO	68.91	65.43	3-956
'MP SKUPAJ	30.16	31.95	2.511
Na. Možno je, da bo neko pod-pje nelikvidno, čeprav spolnju-e določila zakona in obratno. N ti trajno izboljšanje situacije * Pogojeno z izboljšanjem fi-.^čne strukture podjetja (ko bi bile obratne naložbe približ-dvakrat večje od tekočih občosti; za primere, ko imajo ?tevladujoč pomen terjatve, je C?a kriterij poostriti in se vpra-, „tl o obratno-finančni likvid-°sti tekočih obveznosti, kar v "ribezu, če je količnik vsaj ena, vjrieni, da so zaloge financirane . dolgoročnimi obratnimi nalož: Jbhi). Drugače povedano, bilan-x bi tisti instrument, ki bi z govorijo pokazal na položaj ne-JObdnosti; bilanca samo naka-/Je stanje finančnega zdravja. Sto je treba podrobno preučiti '*anco stanja in uspeha v pre-
teklosti in načrtovanje v prihodnosti.
Drugi element obratnih naložb so zaloge. Nivo tistih, ki so v naši »kompetenci**, smo glede na povečani obseg poslovanja uspeli relativno zmanjšati (po domače: proizvodni ciklus se je odvijal hitreje). Težave smo imeli in imamo z zalogami repro-materiala, ki so relativno večje glede na doseženi nivo proizvodnega procesa, ker je veliko pomanjkanje za nas osnovnih (domačih in uvoženih) repromate-rialov, hitra rast cen proizvajalcev osnovnih surovin, ki jih moramo (kljub zamrznjenim cenam) kupovati po višjih cenah, če nočemo ustaviti proizvodnega cikla pri nas samih in pri naših naročnikih.
Pri objavi popisa letošnjih 20-letnikov in 10-letnikov v Prejšnji številki Glasnika je prišlo do neljubih napak in pomot. Na podlagi ponovnega pregleda kadrovskih evidenc in urgenc Posameznikov objavljamo naslednje popravke:
20-LETNIKI
Janez Cotman - 20-letnik, pomotoma izpuščen inž. Alojz Zakotnik - 20-letnik, pomotoma vpisan med 10-letnike
Ivan Kaš - vpisan med 20-letnike, vendar še ni dopolnil 20 delovnega staža
10-LETNIKI
Florijan Ajtič - bil 104etnik leta 1970 Avguštin Franca — še nima 10-letnega staža Dušan Burnik - odšel iz podjetja Jože Kavčič - bil 10-letnik leta 1970 Dušan Pehlar — bil 10-letnik leta 1972
novo prijavljeni io-letniki
Marjan Cop - TEN Ing. Alojz Gabron — TEN Ciril Hladnik - TIO Idrija Marija Hočevar - Skup. strok, službe Miroslav Kovačič - TRAA Alojz Kovačič - Skup. strok, službe Silvester Lapajne — PM Koper Mladimir Mavrič — TIO Idrija Ivanka Ojsteršek - Skup. strok, službe Rozalija Ozebek - TIO Idrija Franc Prijatelj - TEN Vladimir Poljanec - TIO Idrija Miroslav Sedej — TIO Idrija Marjan Strel - PM Koper Rudi Verbič — Livarna Ivančna gorica
UREDNIŠTVO
4.	USPEŠNOST
POSLOVANJA
Samo stroški ne morejo biti zadostni za celovito oceno doseženih rezultatov. In tudi sam finančni rezultat - dobiček pogosto ne pride v poštev za tako ocenjevanje, ker ostajajo iniciative na področju minimalnega angažiranja naložb, izobraževanja kadrov, pridobivanja trajnih naročnikov — brez ocene. Rešitev je v uporabi pokazatelja »rentabilnosti1*, ki je količnik (ulomek) med dobičkom in angažiranimi naložbami. Pokazatelj pridobi na pomenu, ko ima organizacijska enota pooblastila tudi za iniciativo na področju zmanjšanja ali povečanja angažiranih naložb. 'Pokazatelj »rentabilnosti poslovanja** je nedvomno daleč najbolj vseobsežen glede na nekdanje merilo procent dobička (finančnem rezultatu).
5.	ZAKLJUČEK
Tabela o uspešnosti poslovanja je dovolj zgovorna in ne potrebuje komentarja. Prav je, če omenimo tisto, kar je verjetno poglavitni vzvod za takšne rezultate: ena najbolj karakterističnih potez vodstva IMP je trend k decentralizaciji poslovanja. Kot njegova posledica j)a se pojavlja sistematično večanje števila kombinacij organizacijskih enot, kolikor bolj je podjetje integrirano. Prodajne cene, proizvodni način, obseg proizvodnje itd., tovrstne odločitve vse bolj postajajo pristojnost bivših obratov, sedaj TOZD. In tako se kažejo prednosti decentralizirane organizacije. TOZD mora biti sposobna, da se stalno reproducira kot (tudi pravni) subjekt med drugimi ekonomskimi subjekti. Postati mora tudi nosilec zadev in sredstev družbene reprodukcije in kot taka nosilec finančnih razmerij: terjatev in dolgov do drugih gospodarskih subjektov. Minili so časi, ko so bile investicije neposredno pogojene z akumulacijo investitoija. To pa zaostruje problem finančnega rezultata.
Kompleks finančnega rezultata - dobička, med drugim nujno predstavlja urejenost internih cen (ob tem se izkaže bistvena pomanjkljivost našega samoupravnega sporazuma). Slednje morajo biti stimulativni element posameznih organizacijskih enot, ki služi skupnim interesom
KIIA.I IN KJE 1IO.TIO VOLILI
Neposredne volitve v samoupravne organe TOZD in podjetja bodo
V SREDO, DNE 28. NOVEMBRA OD 6. DO 12. URE
Volili bomo vsak v svoji TOZD. Ker bodo imeli v nekaterih TOZD po več volišč, volil pa bo lahko vsak le na volišču, kjer je vpisan v volilni imenik, objavljamo na tem mestu posamezna volišča:
TOZD OVK Ljubljana - 2 volišči:
Volišče št. I bo na Titovi 37/1. Na tem volišču bodo volili delavci iz dejavnosti montaže centralne kurjave, vodovoda in pripadajočih služb.
Volišče št. II bo v prostorih proizvodnje klima-naprav, Vojkova ulica 58. Na tem volišču bodo volili delavci, ki delajo v klima proizvodnji in montaži ter pripadajočih službah.
TOZD PM Koper:
ima volišča po enotah v Kopru, Novi Gorici in Postojni. Delavci bodo volili na volišču tiste enote, kateri pripadajo.
V	ostalih temeljnih organizacijah bo po eno samo volišče na sedežih TOZD.
V	skupnosti skupnih strokovnih služb bosta dve ločeni volišči, za projektivni biro in za ostale službe.
Delavci z oddaljenih gradbišč in delavci na začasnem delu v tujini pa bodo svojo volilno dolžnost opravili po pošti.
Ker bomo na dan volitev delali le 6 ur, opravimo svojo volilno dolžnost čimprej in v določenem času!
UREDNIŠTVO
podjetja. Očividno interne cene dvostransko in obratno sorazmerno vplivajo na velikost dobička organizacijskih enot. In zapletenost problema izvira pravzaprav iz dvojne vloge internih cen: realne ocene poslovnih rezultatov in stimuliranje dela organizacijskih enot.
Doseženi poslovni rezultati, ki nas uvrščajo med najuspešnejša podjetja pri nas, nas ne smejo
odvrniti od sedanjih razmer, ki zahtevajo še bolj načrtno reševanje temeljnih vprašanj našega razvoja na srednji rok, kar postavlja vse pred odgovorno nalogo, da stabio planiramo lastno dejavnost in razvoj, da v ožjih krogih analiziramo izvajanje sprejetih planov in programov in jih medsebojno usklajujemo.
JURIJ ZAVEC
VSAK DAN Sl UTRGAJTE
-v\OvzI .
VSAJ BORIH 15 MINUT IN £	jih p0SVET,TE BRANJU, ta-
r“k* K0 B0STE V ENEM LETU
^BUP^ PREBRALI VSE KNJIGE PRE-
ŠERNOVE DRUŽBE IN KATERO POVRH
pogon namesto d°'
Proizvodnja klima naprav v v
Na območju Vojkove ulice v Ljubljani so dandanes postavljeni trije od mnogih obratov IMP. To so samostojne TOZD: TEN, Elektro-montaža in OVK.
V februaiju leta 1970 je sedanji obrat OVK dobil dve novi združeni hali, od katerih je bila ena namenjena centralni kurjavi in vodovodu, druga pa proizvodnji klima-naprav. V slednjo je istega leta prišlo nekaj delavcev in priprav iz kleparske delavnice, ki je bila takrat v obratu TRATA ali po novem TRAA. Verjetno se je prav zaradi tega v hali, namenjeni proizvodnji klima-naprav, skoraj dve leti obdržalo ime „kle parska delavnica”, ki pa gaje do danes ta kolektiv z dokazom o obsežnosti proizvodnje, ki ponekod prehaja že v serijsko, nekako uspel preimenovati v prvotno zamišljen naziv, to je „proizvodnja klima-naprav”.
Proizvodna hala, ki skupno s prostori priprave dela obsega 3200 kv. metrov, je sodobno zgrajena, visoka in zračna. Tudi ostali pogoji, kot osvetlitev, hrup relativna vlažnost in temperatura, so v samem vrhu katego rije, ki je predpisana za to vrsto proizvodnje.
To so potrdila tudi nedavna
tov proizvaja in montira zrači}6 jj a'čnih ali celo roč-
£11 tre, kuhinjske nape, industrij' ( ske anemostate in zrako tesna y (“Čanje proizvodnje vrata. Ta grupa je v začetku leta L tazvoj nove se je izdelala še 3300 kom zračnih re; ^ odločilo za uved-šetk, 660 kom lovilcev maščob j ; Je, ki naj bi pri-in po 200 kom nihalnih m $ iV]S1 povezavi posa-fiksnih žaluzij.	i it|ai med prodajnim
Letos v marcu pa je stekla * C5?im oddelkom, proizvodnja zračnih rešetk, lovh' ^če^p^eikov
% e s deu,
najmlajša TOZD v sklopu pod' -j! Janove organiza-jetja IMP, in tako je ta del pi°' ‘ bi bila v osnovi izvodnjeprenešen sedaj tja. * ‘ 1. januarjem
Naslednji številčni	u i. Posamezne siuž-
nam bodo najbolje prikaza« obširnost in obsežnost asorti' ji k . bremenjene,
mana proizvodov, ki jih bo pj°' jj L Jac izvodnja klima naprav predvi' “glin
klimatske komore različ- l;. Prodaje in s tem velikosti in izvedb: 65U j krajših izdelav-
"aročnike.
merjenja delavcev Zavoda za varstvo pri delu. K tako dobrim pogojem so pripomogla vgrajena svetlobna okna, dobra fluorescentna razsvetljava in številni kaloriferji, obešeni na posebni konstrukciji pod stropom, ki v zimskem času halo ogrevajo in zračijo, v letnem pa zračijo. Prav tako so v teku dela za vgraditev zračnih zaves nad velikimi dvižnimi vrati v h ah proizvodnje.
V proizvodnji so med repro-dukcijskim-materiali najbolj uporabljeni: pocinkana pločevina (o d 0,55 do 2 mm), aluminijasti trakovi in profili, bakrene cevi in jeklene šivne cevi. Zato je delo sorazmerno čisto in ni prenaporno.
Proizvodna hala je funkcionalno razdeljena na pet delov: grupa klimatov, ventilatorjev, toplotnih izmenjalcev, prezračevalnih elementov in strojev.
Posebno grupa strojev se je letošnjem letu močno povečala z nabavo modemih Škarij za razrez pločevine z elektronskim nastavljanjem omejevalca, robne stiskalnice, še ene preše za izbijanje aluminijastih lamel, 7 0-tonske ekscentrične stiskalnice in hidravlične žage Kaltenbach. V sedanji zasedbi popolnoma zadošča celotni proizvodnji in za razliko od stanja eno leto nazaj, ko je bila skoraj polovica strojnih ur za pripravo polizdelkov opravljena pri kooperantih, to
pa je bilo med drugim povezano
z
nih kom,
- centrifugalni ventilatorji (k.. . tipa KD, SD: 1130 kom tipa . ‘Njenega bi se
je L$aejša povezava
S
Ojačane, kar naj ejši povezavi pro-
prvenstveno
tudi z dragimi proizvodnimi JdimaVkanaT* HOO^kcnn* tipa I* W^.° *n Pr°daj° stroški in daljšimi roki ostane	kUma-Celje“ ’5400 ;ij V|t ejsem naroča-
cpvltn nrenekraten rimar dOTOci 1	'A	T,s „„ ,'n
sedaj prenekateri dinar
Med proizvodi so klimatske komore, ki se montirajo v osmih

kom .	1‘^v. Topajepri
K.umuie, m se mumuaju v umiiui	"7 Pr®ziačevalni elementi jj	odnje več
razhčnih vehkostih, vsaka od teh	zračni filtri tipa MDB 50 koin>	ega pomena,
pa po funkcionalnosti še v 18	zračni filtri tipa M VB 10 korn.	,	|	lahko nekateri
tipskih vrst. Za kompletacijo kh- zrakotesna vrata 250 kom.mdu-	v razljčnih
matskih komor pa so potrebni še strijski anemostati 100 kom, k , . *Šotovitvp v.,i,,. centrifugalni ventilatorji tipa KD hinjske nape 10 kom.	-iztekli
in SD in khmatski toplotni iz-	V letošnjem letu so bili not „) L	njim name-
menjevalci. Centrifugalni ventila- matlvi.. časov pn posamezni« , uti)lvi skladiščni torji, proizvajani kot tipi KE in operacijah korigirani navzgor,	r l
SE, pa so namenjeni individual- čemur je pnpomogla smotrne) „% nim naročnikom za montažo v razmestitev posameznih strojev # j, > tem tezi kanale. Prav tako proizvajamo	ln delovnih mest, izboljšana ten	j	l«fli k raznim
toplotne izmenjevalce kanalske	nologija in uvajanje raznih p«	j(	t^ain in tipizaci-
in kaloriferske izvedbe.	Prav m pripomočkov, med kate j , si lt0nčni rezultat
Grupa prezračevalnih elemen- ™i^je zelo jelikega^pom ^ %et k^...
Proces samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov stopil v novo obdobje
Črnilo na popravljenem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov se še ni dobro posušilo, ko roki, določeni v novem zakonu o samoupravnem sporazumevanju že pritiskajo na dosedanje skupne komisije, da prično delovati v skladu z novim postopkom sporazumevanja.
Ni naš namen, da se podrobno razpišemo o vseh nalogah skupnih komisij, ampak bomo le preleteli nekaj tistih novosti, ki bodo odločilno posegle v položaj delavca.
Zakon nalaga dolžnost in pravico, da se o vsebini novih sporazumov sporazumevajo delavci v TOZD in ne več podjetja kot podpisniki prejšnjih sporazumov. To pomeni, da se bodo o osnutku sporazuma izrekali delavci na zboru in pooblaščali delegata za zastopanje njihovega mnenja na zboru delegatov TOZD.
Temeljne organizacije v našem podjetju so v samoupravnem sporazumu o združevanju prevzele obvezo, da bodo v procesu samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov izoblikovale skupna stališča in se potemtakem vključevale v en sam sporazum. Tako gledanje bo omogočalo tudi pooblaščanje enega sa-
mega delegata za vse TOZD v podjetju, ki pa bo na zboru podpisnic zastopal vseh 8 TOZD.
Premik, ki ga prinaša novi zakon, bo zamajal tudi dosedanjo zgradbo izobrazbenih oziroma kvalifikacijskih skupin, in sicer na ta način, da bo prek sporazumov uveljavil razdelitev delavcev v skupine po poklicih ali delovnih mestih.
Podjetje zastopa v komisiji montažnih podjetij za izoblikovanje ustreznega predloga tov. Drago Černič, samostojni referent za nagrajevanje. Avtor tega sestavka je kot predstavnik celotne dejavnosti gradbeništva imenovan v začasno komisijo za presojo vsebine samoupravnih sporazumov, ki naj bi se do konca novembra že spopadla s prvim tršim orehom: oceno realne vrednosti osebnih prejemkov iz naslova materialnih stroškov, kot so dnevnice, terenski dodatki in trenutno vsled podražitve bencina izredno aktualne kilometrine.
Proces samoupravnega sporazumevanja bo torej prešel v roke delavca kot ustvarjalca dohodka, pri tem pa mora ta delavec dokazati tudi zrelost in upravičiti zaupanje vsakega svojega sodelavca - proizvajalca in potrošnika.
2 ^
S PLITVIC, UVALE SCOTT IN KRKA
Tokrat
naš
izlet!
4
4
\
5
5
4
Z
4
\
4 4
\
4 4
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
\ ' '
4 4 4 4 4 4
Z
4
£ pripravljeni? “, se je zaslišal vodičev glas po mikrofonu. Ko smo prisopihali na avtobus, nekateri tudi v zad-J njih sekundah in ko so se za nami zaprla vrata, smo se udobno namestili po mehkih sedežih.
Naš izlet se je torej začel. Vsi še nekam zaspani smo f> strmeli
radio. Tedaj je vodič prekinil radijski program in se nam predstavil. Opisal nam je pot, ki jo bomo prevozili v teh dveh dneh, namenjenih sindikalnemu izletu Elektrodi montaže, ki ga je organiziral IO OOS TOZD Elektromon-4 taža. Ko smo krenili ob sedmih iz Ljubljane proti Metliki, smo poslušali prije-£ ten vodičev glas, ki nam je 4 živo opisoval pot. Seveda pa o krajevnih znamenitostih ni mogel kar naprej pripovedo-4 vati, zato je začel s šalami.
Malo kasneje je mikrofon že p potoval iz rok v roke in vsak je povedal kako smeš-* nico.
4 Do Metlike, kjer smo se mimogrede ustavili in se okrepčali s kavico in kozarčkom (bilo je namreč mrzlo in treba se je bilo ogreti za dolgo pot) seje prijetno vzdušje v avtobusu začelo stopnjevati in ni bilo dolgo, ko se je po avtobusu zaslišalo živahno kramljanje o tem in onem. Iz
ozadja je bilo slišati spočetka na hitro zamenjali mrzle pro- bil tudi Ogled Krka doživetje tiho, potem pa vedno glasnejšo store za ^ogrevane avtobuse^in že zase_ }y[ed drugim smo se
tisti iz ospredja. Drug/zopet so Scott.	ustavili tudi na letališču, za
tiho sedeli ob oknih in z zani- „	... katerega si marsikdo ni za-
“ p°-	jSS
e? šr,ToP(o™‘£ w** .*•* **>
sobah), kjer smo odložili prtljago, se malce spočili in
krajino, ki nas je obdajala.
Približno ob 10.30 smo se pripeljali do Plitvic. Dobili smo vstopnice za ogled tega čudovitega nacionalnega parka. Bilo je sicer oblačno, toda tudi slabo
kraj za ta ambient, smo si z zanimanjem ogledali.
vreme ni moglo prikriti tiste mo- pripravili za večerjo. Večerja predse in poslušali gočnosti, tiste čarobnosti, ki jo je bila izvrstno pripravljena
nUSprnehoVdaSpoaVstezTc£aJmed “k kar je bilo najvažnejše,
drevjem, med bujno vegetacijo, bučanjem vode, ki je z vrha padala v globino, nato pa se ob dotiku s skalo razpršila v drobne kristalne kapljice in se takoj zatem razblinila v komaj vidno meglico, vse to je v marsikom od obiskovalcev vzbujalo tisti edinstveni občutek naravne estetične nevsakdanjosti.
Dolg sprehod pa nas je kmalu spomnil na lakoto, zato smo jo brž mahnili v Ličko kučo, kjer je bilo predvideno kosilo — meso na žaru.
Pošteno nas je zeblo, ko smo posedli okrog mrzlih miz v na pol odprtem prostoru. Seveda, peči ni bilo, pa tudi tak mraz ni bil predviden, zato je marsikatera pikra padla na račun slabe postrežbe, ki je bila pravzaprav odlična, saj smo bili vsi hitro postreženi. Pripravili so nam pečeno svinjino in njihovo specialiteto - jagnjetino. Vse je bilo : pripravljeno tik pred našim prihodom, torej še vse sveže in vroče, ko pa smo dobili vsak svoje kosilo na mizo, je postalo zaradi mrzlega ozračja in mrzlih krožnikov tudi kosilo hladno. Ljudje so malce nezadovoljni kar
S trajketom smo se odpeljali nazaj do Uvale Scott, kjer smo z užitkom pospravili pripravljeno kosilo, zatem pa se odpeljali proti domu. Naš avtobus je na željo potnikov ustavil tudi v Opatiji, kjer so se nekateri hitro skopali v majhnem zimskem bazenu.
Ves čas med vožnjo smo se prijetno zabavali in pogo-
prostori so bili prijetno ogrevani, da smo pozabili na slab vtis mrzlega kosila.
Celotna družba se je nato nekako grupirala. Vsak si je izbral družbo, ki mu je najbolj ustrezala in nekateri so nadaljevali z zabavo na plesu, kjer je igral ansambel, „ . drugi pa, utrujeni ali neraz- varjali. Nekateri so bili z iz-položeni od dolge poti, so si letom zadovoljni, drugi spet raje izbrali spanje takoj po ne, kar je popolnoma razum-večerji.	ljivo, saj vemo, da se nikoli
ne da vsem ustreči.
V nedeljo zjutraj nas je
ljubo presenetilo sonce in i Torej izlet — za nekatere nas prisililo, da smo vsaj za takšen, za druge drugačen — trenutek stopili na balkon in smo zaključili približno ob se zagledali v prijetno mor- deveti uri zvečer s prihodom sko letovišče. Nekateri ob v Ljubljano. Poslovili smo 8., drugi ob 9. uri, smo zajtr- se, nekateri veseli, drugi kovali v istem hotelu, kjer malo manj. Bilje to izlet, ki smo prejšnji dan večerjali, je nudil dovolj zanimivosti Po zajtrku smo se zopet tistemu, ki zna opazovati in strpali v avtobuse in se od- ocenjevati vse tisto, kar je peljali s trajektom na Krk. lepo in kar lepemu pripada. Ni mi treba poudarjati, da je	ZLATA IVANUŠA
4
4
4
4
4
4
\
4
\
4
4
\
\
5
Ž
4
4

s
STANOVANJSKA IZGRADNJA
LETO 1974 LETO SELITEV?
ZA NEKATERE ČLANE NAŠEGA KOLEKTIVA
Zbor vlagateljev - predstavnikov podjetij - je dne 9. 10. 1973 sprejel sklep o odobritvi 3 milijonskega kredita za gradnjo stanovanj našemu podjetju na področju ljubljanskih občin.
Ob tej priliki je bilo razdeljeno vsega za 48,197.000 din sredstev, namenjenih za usmeijeno, organizirano in programirano stanovanjsko graditev na naslednjih lokacijah: Štepanjsko naselje MS-3/2, MS Zalog 11, BS - III Stožice, Draveljska gmajna 3 B ŠS 10, BS -Črnuče, Soseska VS — 3 Merčr.ikova ulica, Nove Jarše blok S - 12, B - 7 LAMELA 8 in Ivančna gorica blok U — 7.
Po kriterijih, ki so favorizirala podjetja z nižjim povprečnim osebnim dohodkom zaposlenih, je zbor vlagateljev namenil največ sredstev za posojila Stan. podjetju FOND in 21 vlagateljem, in sicer 13,520.000 din, podjetju Emona 9,100.000 din, podjetju Viator 7,360.000 din in podjetju Tobačna tovarna 6,000.000 din. Sledi IMP, kateremu je bil kredit odobren — kljub povprečno visokim osebnim dohodkom — predvsem na osnovi ponujenega visokega odstotka lastne udeležbe (74 %). Nekateri člani zbora so se v razpravi oglasili proti odobritvi kredita našemu podjetju, vendar jih je vodilo družbe, ki želi pospešiti zbiranje lastnih sredstev za reševanje perečih stanovanjskih problemov, kot argument drugih razpravljalcev, kmalu potišalo.
S skupnimi sredstvi (8,451.413 din iz naslova lastne udeležbe in 3,000.000 din odobrenega posojila) bo naše podjetje oziroma enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom podjetja kupilo predvidoma 48 stanovanj, namenjenih za socialno šibke člane kolektiva in tiste delavce, ki bodo po sprejetih kriterijih prišli med kandidate za sodelovanje s 15 % udeležbo pri nakupu najemnega stanovanja.
Od 48 stanovanj je kar 47 kupljenih v Š tepanjskem naselju (2 garsonjeri, 37 dvosobnih in 8 trosobnih stanovanj) in eno v Ivančni gorici.
Če ne bo prehudih podražitev in če bodo gradbinci držali roke, bi utegnil biti konec leta 1974 srečen kar za 48 članov našega kolektiva in njihovih svojcev.
SKICA ZA POMOČ FANTAZIJI
KREDIT JE ODOBREN
Predvsem: skica nima nikakršnega namena ukvarjati se s specifično logično - vsebinskimi (ekonomskimi, tehnološkimi) vprašanji. Za to primanjkuje prostora in kompetenc. Gre ji samo za mnemotehniko, za pomoč fantaziji, ki ima včasih težave z množico tako podobnih si izrazov modernega načina gospodarjenja in še s številnostjo navodil, ki urejajo operiranje z družbenimi sredstvi.
Da. fantaziji!
Človekovo mišljenje je hkrati hotenje. Kadar človek misli, s tem vedno nekaj hoče. Postavljen je most med biti na delovnem mestu in morati misliti in delati svojemu delovnemu mestu primemo. Misel kot PROJEKT teži k svoji uresničitvi in se s tem postavlja kot nekaj novega.
Formalni začetek uresničevanja je bilo lansko poletje; dejansko se je ideja porodila že poprej. Narejen je bil ekonomsko - tehnološki elaborat za NOVO LIVARNO v Ivančni gorici, v kateri bi naj v letu 1976 stekla proizvodnja visokokakovostne sive litine in kot novost tudi proizvodnja nodularne (s kroglastim grafitom) litine. Zmogljivost: 4000 ton, kar bi pomenilo skupno proizvodnjo (z upoštevanjem obstoječe livarne) preko 7.000 ton.
Elaborat je od samega začetka predvidel kot vir financiranja tudi tuja - bančna sredstva. In
to je bil začetek „kalvarije“, ki ne pozna govoričenja na pamet, da ima nekdo dolgoletne izkušnje na konkretnem področju, ali da bi kdo lahko upal na ugodno rešitev, če problematika ni temeljito in vsestransko obdelana: kakšno imaš trenutno stanje in dosedanje delo; kaj je pred tabo, če ničesar ne ukreneš; čemu daješ prednost; kaj ti je treba narediti in zakaj; sprejetje naloge — ciljev; kako jo boš izvršil; kateri je najboljši način; sprejem odločitve: kdo, kdaj; izvrševanje od-
borski sporazum je v izteku -j, %
Ura teče in nič ne reče. **'IV' je pohiteti. Nimamo dev»'
Prva oprema je že naročeiAjj Ijj, ne bo zamud. Vsak dan zam ^ izgubimo . . din. Treba P a lati. Stvar je od tu naprej . ,.končana", je drugotnega.^
mena, ni komplicirana.^ tu^ ^
komplicirana.
znana, in ker jo bo še kdo o e, lal ob dmgi priložnosti, bi J
tem mestu prešli.
Nekaj drugega nas zan^iil#
'o
ločitve in kako; kaj to pomeni;
... W - -ti!	J-
da bi morali na podoben p .j)t| ... ...j,	—,deljev
itd. Vse napisati! Pravijo, da je najslabše črnilo neskončno boljše od najbriljantnejšega spomina. Ustna informacija je nekaj veljala v času nepismenih. Danes: napiši in se ti bo dobro godilo. Bela kuga!
Že zdavnaj mi je padlo n^i1 N :
centralnih skladov). In zo^i '*
dela preiti tudi pri razdeljuj ^
družbenih sredstev (po

dim pred seboj neko j°%LI ^ telo, ki se gradi iz 8 TOZh OZD. s prav toliko odnos1 Ji, kega od vseh, toliko in skupaj, glede na izbor izh° jf ^
Potem obisk strokovnjakov na ,licu mesta". Dopolnitve elaborata, podrobnejša ustna razlaga temeljnih kamnov odločitve in elaborata . . . Potem vendarle prvo priznanje o visoki ravni elaborata. Sledijo dnevi pred sejo. Tu in tam nervoza, čeprav brez potrebe, kot se izkaže kasneje. Na seji kreditnega odbora zahtevek sprejet brez pripomb. Finančniki že vedo, da včasih ena številka odtehta nič koliko besede. Pregovor tudi pravi: zgledi vlečejo, besede mičejo, številke govorijo! Milijardo in pol starih din za 5 let po 11 procentni obrestni meri. . .
Kafka’ je menda zapisal- y * dišče ima neskončno števi ^
n ih stopenj..." In zakaj - ji v danes živeli v časih, ki “ J S,
zdavnaj minili, ko so bile m ^
cije neposredno pogojene z V, mulacijo investitorja.	,
«J (v
Ta razlaga, ki odpira vej .j,«	■
šanj, kot jih rešuje, bodi te* JJ »s moje (naše) skice, ki sen1 W t; šal dati bolj zanimivo Pričujoči prikaz je želel -j vsem da se znova premisi1 v, • umevnost včerajšnjega >
univ * noji	ivviuj»i*j*p
samoumevnost, ki je bila predmet kritike v razvoj u
jenih.
JURIJ zAV A,
LANI ZAMUJENO, HITIMO POPRAVLJATI LETOS
Z znanjem k večji proizvodnosti,
Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki je stopil v veljavo januarja 1972, je v primerjavi s prejšnjim precej zaostril kriterije za razvrščevanje posameznikov na delovna mesta višjih izobrazbenih in kvalifikacijskih skupin.
S samim pravilnikom smo v podjetju želeli vzpodbuditi zlasti posameznike, mlajše od 35 let, da se še nadalje izobražujejo in s tem ob primernih rezultatih dela postavijo piko na i k svojemu napredovanju.
Delavci na delovnih mestih NS. SS, VŠS in VS delavcev so vsled tega ali pospešili dotedanji študij ali pa so z njim začeli v šolskem letu 1972/73. Moramo reči, da je v zadnjih 2 letih že blizu 20 zaposlenih pridobilo višjo stopnjo izobrazbe, kakih 30 njihovih sodelavcev pa upa, da se jim bo priključilo v naslednjih 3-4 letih.
Po drugi plati moramo priznati, da pri izobraževanju delavcev na delovnih mestih PK, KV in VK delavcev nismo zabeležili nikakršnega premika. Res je, da
za izobraževanje teh kategorij delavcev nimamo razvejanega dqpolnilnega izobraževanja, toda kaj več od načelnega zavzemanja za šolanje teh delavcev bi že lahko naredili.
Zamujeno v lanskem letu hitimo popraviti letos. Izdelan je bil program dopolnilnega izobraževanja, navezani stiki s Konferenco za izobraževanje v gradbeništvu in če se le kje ne bo preveč zataknilo, naj bi v začetku leta 1974 sed M h knjigam tisti PK in KV delavci, ki so z dobrimi delovnimi rezultati dokazali sposobnost za pridobitev formalne kvalifikacije.
Možnost za dodatno šolanje bo dana:
-	tistim prizadevnim PK delavcem, ki so že 5 let delali na mestu PK delavca; z uspešno opravljenimi praktičnimi in teoretičnimi izpiti bo delavec dobil znanje in diplomo KV delavca, ki bo tudi družbeno priznana;
—	tistim uspešnim kvalificiranim delavcem, ki so, dasi brez poklicne šole, opravljali šolo KV
d'1’7ŠS„L!e»'‘fl
so ob končanj __P°^CV^
so ob končani P vc» opravljali delo KV dela , manj 5 let.	, u tjjl
Prvi od zadnjih dveh K'A morali za pridobitev vlS lifikacije opraviti teore^j;
miivuvijv	/i Sv i
praktični izpit, drugi p3 .i- »
Tudi dobljena
V podjetju pričakuj^0ulij! j zen odziv od vseh tisti*1u jj ob uveljavitvi delovna1
cija bo družbeno P1**-”!,#., bo vpisovala v delavsko -iiS1
V podjetju pričakujem gime]
UU uveljavitvi uuv------ Uliti i
ne bo žal žrtvovati se 11 #
■	se :;e pj
ur za večje znanje,	5:
mevanje delovnega P11"),oljni *1
— v rplnti olprianO —' ^
v celoti gledano - j^os*^ \
— v ueiuii gicuaiiv post-' kadrovskega sestava Prav celokupni rezujta’1	k,
vanja bo prek kalk mo < osebnih dohodkov m,
vrednotenje našega de*a_V
daljnji korak k vse boj
p* ££&&$■
čitve pri upravljanju i lastnine.
n emu
POŠKODBE PRI DELU V PRVEM POLLETJU
Za osebna varnostna sredstva 777.504 din!
ItEiBiEilSi!
jez> 't t
M
ofd.
in V
ia' *
”,k
,Sv(,52 ^
6-45% pr^o »zrn
sicer več poškodb, toda bile so lažjega značaja. Kako so se poškodbe dogajale po urah, nam pove tabela III. Poškodbe po mesecih nam pojasni tabela št. IV.

eV»' ; ,
,m»c ^
gai
M
»ti
|
$
)	Štev.	poškodb	poškodbe v %		leg.	ur.
	, 1973	1972	1973	1972	1973	1972
“■liana	63	36	7,56	5,o3	5o88	2616
'ibor	38	19	1o,18	5,59	472o	2656
ir	23	7	8,13	4,o5	148o	3880
	33	25	5,86	4,5o	2928	236o
	15	18	3,82	4,66	1424	I064
l	17	22	4,57 .	5,43	1352	2128
i	9	2o	5,o6	11,49	I080	2576
tlrlja	25	-	11,63		, 2232	-
<£ckT službe	3		6	l.ol	2.o3	2oo	608
j	. aiu2 pe
’<Ž»
17888
POŠKODBE PO KVALIFIKAaJAH:
Največ se je poškodovalo, in to kar 40,3 % (41,2%), KV delavcev. NKV delavcev se je poškodovalo 20,8 % (18,8%), PKV delavcev 16,0% (15,3%), VKV delavcev 16% (11,8%), vajencev 12 % (9,4 %) in uslužbencev 3,5 % (3,5 %).
POŠKODBE PO DNEVIH
Najnesrečnejši dan je bil
Iziil1’! t» '°) od povprečnega bilo izgubljenih na eno po-ji | Zaposlenih.	škodbo. Prikazani sta v ta-
tladi poškodb pri delu beli II. Iz tabele je razvidno, yl)sUo izgubljenih 20.504 da je pogostost poškodb v torek z 27,1 % poškodb delovnih ur od prvem polletju 1973 v po- (lam torek - 23,6%), sledi
3/
»V«1 S.,
resnost poškodb pri delu prikazuje naslednja tabela*
	% —-	Pogoetoat na 1973	1972		loo.ooo ur 1971 197o		Besnost izg.dni na nesrečo 1973 1972	1971			197o
		9,9o	6,34	6,lo	5,33	lo,l	9,1	lo,8	14,31
i	\	12,oo	5,56	6,56	5,56	15,5	17,5	15,4	13,8 .
K		9,66	4,89 15,o9		4,ol	8,0	69,3	13,3	12,0
d	' 1,	^ A2a	6,9o	5,34	5,28	4,99	u,i	11,8	lo,3	18,1
w		4,36	5,31	3,28	3,16	11,9	7,4	17,9	9,6
	S 3*°*	5,9o	6,26	7,59	4,72	9,9	12,1	9,o	12,4
	v	5,31	12,78	6,11	5,83	15,o	16,1	2o,2	18,5
fi	K	13,33	-	-	-	11,2	-	-	-
n[ ni		I.06	2.4o	1.57		8.3	13.7	5.5	
/	——-	7,28	5,79	7,81	4,36	11,3	14,6	12,4	15,0
vv
ne f Čt
J
M jM-°, 30 dni - 18.688 % /Iv breme podjetja in JgO 1^6) v breme social-
7 khharovanja (števUke v
, 86 nanašajo na I.
]e 1972).
eajitjL
ilj/ % ° So se poškodbe do-Pje , obratih, nam pri-yl\hih ^ela št. I. Procent ilo 4 , < v . Je napram letu
petek z 20,8 % (lani petek 15,3%), nato ponedeljek z 18,1 % (lani ponedeljek -16,4 %), na četrtem mestu je četrtek s 16,7 % (lani četrtek 16,4%), na petem mestu sreda z 12,5 % (lani sreda - 23,6%) in sobota, ki je sicer prost delovni dan, pa se je vseeno pripetilo kar 4,8 % (lani sobota - 4,7 %) poškodb.
POŠKODBE PO
DELIH TELESA
Pri poškodbah so bile največkrat poškodovane roke, in to desna roka 22,6 %, leva pa 18,7 %. Slede oči — le zakaj imamo zaščitna očala! — 13,5 %, noge so bile poškodovane - desne 13,5 %, leve pa v 12,5%. 12,8% poškodb je bilo na glavi, na
Procent napram _
Jrt^Porastu za 1,40%, V!' k/ P°raslo tudi šte-/ s/ /Jjenih delovnih ur ■fVh 2.6i6
napram letu
POŠKODBE FBI DELU PO URAH V •/.
prsnem košu 4,5 %, ostale vrste poškodb pa so zastopane z 1,9 %.
VZROKI POŠKODB
Največ poškodb, kar
21.1	%, je nastalo zaradi nepravilnega načina dela, takoj nato slede poškodbe zaradi neuporabe varnostnih sredstev — 12,9%, na tretjem mestu so poškodbe, ki so se pripetile v prometu —
10.2	%, na četrtem mestu so tiste, ki so nastale vsled padcev predmetov — 9,5 %, na petem z 8,2 % so poškodbe, ki so nastale pri notranjem transportu ali hoji po gradbiščih. Padci z lestve ali odra tudi niso redki in so na 6. mestu z 1,5%, slede poškodbe, ki so posledica neprevidnosti pri varjenju — 5,4 %, pri dviganju bremen se je pripetilo 3,4 % poškodb. Ostali vzroki poškodb , ki jih ni bilo mogoče okarakterizirati, so zastopani z 8,2 %.
I
Nepravilno postavljeni ali premalo zavarovani odri so pogosto vzrok hudih nesreč
Ko ugotavljamo, zakaj se je pripetilo toliko poškodb pri delu, ne smemo mimo dejstva, da je bilo za osebna varnostna sredstva porabljeno 777.504 din. Pri vsem tem je dokaj žalostna ugotovitev, da se je kar 12,9 % poškodb pripetilo zaradi neuporabe varnostnih sredstev. Vprašati se moramo, zakaj posamezniki ne razumejo, da so varnostna sredstva za to, da se uporabljajo tam, kjer je to potrebno, ne pa da so v predalih ali v kovčkih za orodje. Še hujši pa so primeri, ko delavec brusi z brusilnim strojem, očala pa ima na čelu. Prav taki primeri potrjujejo izrek „da je človek največji zločinec sam napram sebi“!
FRANC CIUHA
t	1973	IS,v/.
	1972	13,0V.
f	1973	15,9 v.
	1972	/7,0%
g	1973	H,SV.
51	1972	nov.
s	1973	u,sv.
	1972	13, OV.
3	1973	19.9V.
5.	1972	21,T/.
	1973	19,9 V.
5	1972	16,3 V.
		M-'v-
3 |
g I
S 5
s_____________
BiSčagliMBanfr- ‘

bakrenih
Franc Bobič ob

TEHNIČNE IZBOLJŠAVE IN RACIONALIZARSTVO
Bobič in Jože Vrabič s Trate
V tej rubriki Glasnika podjetja bomo skušali v nekaj člankih opisati tehnične izboljšave, ki so jih opravili člani kolektiva, neposredni proizvajalci in delavci, ki neposredno vodijo delovni proces. Gre za tehnične izboljšave, ki so bile v preteklih letih izvršene v Tovarni regulacijskih armatur in aparatov in katere je ugotovila ter utemeljila tovarniška komisija za tehnične izboljšave. O teh ugotovitvah je razpravljal tudi delavski svet, ki je sprejel ustrezne sklepe o izplačilu denarnih nagrad po pravilniku o tehničnih izboljšavah. Verjetno bi bilo teh izboljšav več, če bi bil sam pravilnik v tej smeri bolj stimulativen.
Med prve racionalizatoije v tovarni uvrščamo kvalificiranega delavca -- kovača FRANCA BOBIČA. Pri podjetju se je zaposlil leta 1956 v izvenserijski proizvodnji pri izdelavi izmenjevalcev toplote.
val, da se je smola raztopila in izpihala iz cevne krivine. Po tej fazi dela je sledilo spajkanje na zahtevano dolžino.
Vrsto let se je delovni proces pri krivljenju bakrenih cevi odvijal na naslednji način: delavec je cevi žagal na manjše kose, nato so se na kovaškem ognjišču segrevale do določene temperature, da so izgubile na trdnosti, nato je cev napolnil s Smolo. Po strditvi smole se je cev zakrivila na lesenem modelu. Po zakrivljenju je delavec cev ponovno segre-
Ker je bila ta faza dela zelo počasna, je delavec začel razmišljati o tem, na kakšen način bi skrajšal čas izdelave. Po določenem času je skonstruiral napravo in jo tudi sam izdelal. Po izdelavi naprave se bakrena cev pritrdi na šablono in se zakrivi v mrzlem stanju. S tem načinom je odpadel postopek za žaganje, segrevanje, polnjenje in spajkanje ter se je na ta način skrajšal čas izdelave za 80 % prej porabljenega delovnega časa.
Zato je delavski svet v letu 1961 sprejel sklep, da se delavcu izplača nagrada v višini enomesečne plače in se po teh izboljšavah tudi danes odvija delovni proces.
Delavec Franc Bobič danes opravlja delovne dolžnosti na delovnem mestu visokokvalificiranega delavca v pločevinami. V odsotnosti mojstra uspešno opravlja tudi njegove delovne dolžnosti. V svojem dosedanjem delu je napravil tudi druga delovna pomagala, ki se danes uspešno uporabljajo v proizvodnem procesu, vendar ni smatral, da bi jih prijavil kot posebne'tehnične izboljšave.
JOŽE VRABIČ se je pri podjetju zaposlil leta 1959 na delovnem mestu kvalificiranega delavca - strojnega ključavničarja. Vzporedno z razvojem tovarne se je širilo tudi področje njegovih delovnih navad in strokovne usposobljenosti. Danes na delovnem mestu mojstra remonta in vzdrževanja uspešno vodi oddelek na ažurnem popravilu strojev in ostalih delovnih naprav.
V letu 1969 je komisija za tehnične izboljšave obravnavala njegovo izboljšavo in ugotovila naslednje:

1.	Po njegovi zamisli je bila izdelana priprava za struženje bronastih puš pri obtočnih črpalkah OČ-102 in je bilo orodje_izdelano za vse dimenzije OŽ-102 ter se je pred ugotovitvijo tehnične izboljšave uporabljalo v proizvodnji dalj časa; s temi pripravami se je skrajšal čas izdelave za tretjino prej porabljenega delovnega časa.
2.	Z izdelanim orodjem za obdelavo grafitnih puš se je pri obdelavi — izdelavi dosegla bolj natančna toleranca in okroglost.
3.	Izdelal je pripravo za vpenjanje lovilcev nesnage v vodoravno lego na vrtalnem stroju in je bilo s tem doseženo natančnejše in hitrejše vrtanje in rezanje navojev.
4.	Izdelal je tudi orodje za uvijačenje sedežev v ohišja temperaturnih regulatorjev.
zanja navojev na ohišja vseh vrst črpalk in lovilcev nesnage, kar seje prej opravljalo ročno.
Komisija je ugotovila, da je bil z njegovimi izboljšavami dosežen prihranek na času izdelave, pa tudi manjši izmet ter natančnejša obdelava.
Po sklepu delavskega sveta tovarne je bila Jožetu Vrabiču izplačana enkratna denarna nagrada v višini njegovega povprečnega mesečnega dohodka.
Danes so Jožetu Vrabiču zaupane še težje in zahtev-
nejše naloge, saj vo sodobnejših strojenje lovnih naprav njegovo ^ no področje nenehni s$vj
si je uspel neposredn0 j
jim prizadevanjem
močjo tehničnega 0* tovarne vzgojiti kad®1’^ je izučil v remontu1 ^ niči, predvsem pa 11 j,
kretno opravljenem	f
Tako so danes člani x	,
delka usposobljeni j
vati in stavljati v pjj t" najsodobnejše stroj® k vrstni kovinski obdela
(Se nadaljuje) .?/ RUDIBUK0
Jože Vrabič pri stroju za rezanje navojev
Prav tako je s svojimi strokovnimi navodili uspešno sodeloval pri spustitvi v pogon i pri vpeljavi strojnega re-
INTERNI RAZPIS
IMP Ljubljana, TOZD Elektromontaža, razpisuje Pr°s lovni mesti
dveh komisionaijev v skladišču Elektromontaže
Pogoji:
-	kandidati morajo dobro poznati elektromateriah ajcs°
-	zaželeno je, da imajo vajeniško šolo ali pa daljšo P
elektroinstalaterski stroki.	.
Kandidati naj zadevne vloge pošljejo splošni službi acije' Elektromontaža, kjer dobe tudi vse potrebne in10 le-te daje tudi šef skladišča.