St, 120 PfStnlna matica v šotnimi Mu coranti con la posta) tu, v petek 22. mala 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L UM«, izvzemii pondeljek. v«k dan «mtr« aH ca sv. JUiSh«tfa fit. 30, L nadstropje. Dopisi ur«dniltvu. V sprejemajo, rokopUi[jE&jg** < ~ Odgo-tfJjV jHuu se ne frol F. Peric. — Lastnik tiskarna, shala ta mesec L 7.—. 3 mesece Za inoeetDstvo meseflno 3 lir vet. Tfte Edino, in uprave št. 11-57. OINOST Posamezne Številke v Trstu la okolici po 20 cent. — Oglail se računajo t, lirokosti ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 oeufe osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih »avodof mm po L' 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo isključno upravi Edinosti, v Trstu, ullotf sv. Frančilka Asiikega itev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprarve 11-9T* Za zdravo sodJdtrtb politiko V članku pod naslovom «Zadruga kot socijalna ustanova* v včerajšnji stevđki našega lista je položil naš sotrudnik g. LrO- mišček znamenite stavke: Socijalni mir hočemo. Med napakami, ki razjedajo človeška družbo in ovirajo smo-treno delo, je zavajanje v razredni boj, ker ta ustvarja najnesrečnejše gospodarske in socijalne razmere ter vzbuja mržnjo med stanovi. Mržnja pa ni obrodila nikoli dobrega sadu. Le tisti, ki mu je malo do svojega stanu in svojega naroda, zagovarja razredni boj kot pretvezno gospodarsko in socijalno potrebo. Le pravo zadružništvo, ki blaži družabni boj, more dati pravi družabni mir. Kct gospodarska institucija izključuje zadružništvo že v svojem bistvu vsako nasilje. Naloga zadruge je združitev vseh sil. Podčrtujemo še enkrat to vodilno misel v omenjenem članku, posebno z oziram na dejstvo, da se pri nas v zadnjih časih mnogo razpravlja o vprašanju, ali naj se naša gospodarska in socijalna organizacija uredi na načelu druženja vseh stremljenj za skupni blagor, posameznih stanov in narodne vkupnosti, ali pa na načelu razrednega boja — boja stanu proti stanu. Te dni iso otvorili v Pragi poljedelsko razstavo. Ob tej priliki je imel čehoslo-vaški minister za poljedelstvo dr. Milan Hodža velepomemben govor z ozirom na tu gori označeno vprašanje. Minister Hodža je izrekel poljedelskemu udruženju in njegovemu vodstvu priznanje in zahvalo za sijajno delo, ki ;sta ga dovršila s poljedelsko razstavo. «Če se more naša domovina — je izvajal — v tekmovanju med narodi ponašati s čim, je to gotovo vrsta panog naše poljedelske produkcije. Ko se je Češki narod izločil iz prejšnje države in 90 mu ostale tri četrtine industrije prejšnjega ozemlja, se je polastil češke javnosti prenagljen nazor, da je Ce-hoslovaška industrijska država. Ni'kaka tajna ni, da nas je stalo trdovratnih gospodarskih in političnih bojev, preano se je uveljavila resnica, da so naši prvotni izdelki (poljedelstva) vsaj istotako važna, popolna in dozorjena narodna produkcija, kakor je industrija! Kaka država bi bila to, če naj bi njen gospo*-darski obstanek, njena trgovinska in plačilna bilanca slonela le na izvozu indu-strijskih izdelkov?! Ne.' Hvala Bogu, mi nismo le industrijska, ampak tudi poljedelska država, To spoznanje mora biti trajna smernica naše skupne gospodarske politike. Vojna in povojna doba sta nais pa tudi poučili o odnosa jih med produkcijo in kon-snmom. Padla je tista nemežna teorija, po kateri naj bi se v vsem sistemu izmenjave zemljiških izdelkov in v določanju cen interes produkcije potisnil v o'zadje in naj bi bil le konsum odločilen v tej smeri. Ta enostranost je poljedelskemu ustvarjanju v vsem svetu zadala globoke rane in se je maščevala nad konSumom samim z bolestnimi krizami! Zapadna evropska demokracija, ki je v svojem komercija-lizmu in industrijalizmu videla v poljedelstvu le neprijetno zapravljanje suroivin, se je po vojni spametovala. Ne le v Franciji, ampak tudi v Angliji iščejo poti za po-vzaigo zanemarjenega poljedelstva. Moralo je priti lećo povojnega gladu, da so tudi tisti narodi, ki so se poprej z nespametno baharijo proglašali za industrijske države, spoznali, da je gospodarska podlaga, pa tudi nravstvena vzpostavitev vse Evrope pred vsem v vzpostavitvi poljedelstva. Ni samo konsum odločilen, marveč je v vseh stvareh trgovinske politike v isti meri odločilen tudi interes poljedelstva; naša temeljna gospodarsko-socijalna politika mora biti absolutno trajno ravnotežje gospodarskih in socijalnih činiieljev. Potrebno je, da se zavedamo tega napredka naših stvari, kajti ta teden ne pomeni za nas le preizkušnjo tehnike in materije, ampak tudi izpraševanje vesti, ali smo dovolj storili, da enakovrednost poljedelske produkcije z industrijalno postane voditeljica misli v naši državno-politični, na-rodno-gospodarski in socijalni organizaciji. Dovolj dolgo nas je žgal znak manjvrednosti. Mi pa se moramo ravno v teh veselih dneh Nepomukovega tedna zavedati, da v gospodarski politiki naše države Stopamo v novo razdobje, da stopamo vanje z mirnim čutom in mirno vestjo». Će smemo malo primerjati z velikim, če si na mesto bogate samostojne države smemo misliti položaj naše narodne vkupnosti v Julijski Krajini, potem mora ta globoko zamišljeni govor * čehoslovaškega poljeaelskega ministra siliti tudi nas v resno.razmišljanje, kako naj si uredimo svojo gospodarsko in socijalno organizacijo, da bo zaščitnica vseh interesov naše narodne vkupnosti. Taka zaščita ne more biti v bofu med posebnimi koristmi posameznih stanov. marveč v ravnotežju med njimi. Noben atan naj ne omalovažuje važnosti drugega stanu, ampak vodilna nam mora biti zavest, da so vse produkcije in ln vsi činitelji za njih izkoriščanje potrebni skupni gospodarski blagor. Posebno moramo podčrtati tu besedo ministra i. Hodže, da se je v zapadnih državah podcenjevanje poljedelstva maščevalo nad konsumom samim, torej nad tistimi sloji, ki so poljedelski stan gmotno smatrali kot paravnega nasprotnika svojih interesov. Vsa naša gospodarska in socijalna politika lora stremeti za tem, da se navzkrižja v interesih — če se že ne morejo povsem odpraviti — blažijo kolikor le gre. To stremljenje pa more biti uspeino le tedaj, Če se o navzkrižjih razpravlja mirno in brez zastrupljenosti — ki bi bila ob razrednem boiju neizbežna — in pa z mislijo na potrebe narodne skupnosti. Blagor te je blagor nje delov in obratno: čim bolj se pospešuje tolagor posameznih delov, tem bolj se istočasno pospešuje blagor skupnosti. Taka je in taka more biti zdrava in smotrena socijalna politika. Seja senata RIM, 21. Senat se je danes sestal ob 16. uri. Na dnevnem redu je bila razpra a o proračunu ministrstva za kolonije za finančno leto 1925-26. Proslava 11. stoletnice vseučilišča v Pavijl PAVLA., 21. Včeraj je pričela proslava enajststoletnice ustanovitve pavijske univerze. Na univerzi je bilo navzočnih mnogo dijakov ter inozemskih diplomatov in italijanskih poslancev ter senatorjev. Govorili so pavijski škof, dona Lina Golgi in rektor on. Solmi. _ Nikola PašiC resno bolan! Ninčič njegov naslednik? BEOGRAD, 21. «Novosti», glasilo opozicijskega bloka komentirajo položaj z ozirom na bolezen Pašiča tako-le: «Zdi se, da je Pašićeva bolezen resna Ako se bodo potrdue vesti o resnosti njegovega stanja, bo imelo to velik vpliv na razvoj političnih dogodkov. Ako bol Pa&ić primoran oditi na daljši odmor ali če bi vsled svojega stanja moral celo definitivno zapustiti posle, potem se bo položaj temeljito spremenil m razvoj dogodkov bo šel hitrejše. V beograjskih informativnih krogih je bilo že pred Pašićevo boleznijo znano, da je bilo vprašanje njegove osebnosti napoti, da se ni brž ustvaril sporazum. Poleg Pribičevića. ki je obsojen, da v kratkem zapusti politično pogorišče, se je pokazalo, da tudi druge osebe nimajo, pogojev, ki so potrebni za sedanji politični položaj*. Dalje pišejo «Novosti» o Jovanovićevi vlogi v tem slučaju, za katerega pravijo, da ima še vedno velik vpliv in največ po- gojev, da v bodočnosti postane Pašićev naslednik. Radi poslednje kampanje proti njemu in njegove izoliranosti pa se zdi, da je sedaj izvolitev padla na dr. Ninčiča, ki je ravno radi .svojih sposobnosti določen, da igra veliko vlogo v današnjem posebnem položaju. Za izvedbo širše koalicije vseh pozitivnih sil se išče človek, ki bi s *5vojo osebnostjo mogel to izvršiti. In dr. Ninčič je tak človek. Dasiravno ne uživa pri nasprotnikih večjega ugleda, vendar prvaki iz opozicije dr. Ninčiću radi njegove pomirljivosti in kulantnosti ne odrekajo sodelovanja. Poleg tega gre v prilog te kandidature dejstvo, da je pristaš pomirljive politike sporazumevanja, razen tega uživa zaupanje odgovornih čimteljev in relativno zaupanje Pariza in Londona, kar je za Ninčičevo vlogo zelo važno. To je sedaj najaktuelnejša kombinacija, katera v.sled Pašičeve 'bolezni postaja vedno aktua'lnejša. Dr. Maček in tovariši bodo izpuščeni ZAGREB, 21. V dobro poučenih krogih se govori, da bodo v najkrajšem času izpuščeni internirani dr. Maček in tovariši. Radičevci trdijo, da se bo to zgodilo takoj, ko se vrne z Dunaja notranji minister Boža Maksimo vić. Danes dopoldne in popoldne je Pavel Radič obiskal Stjepana Radića. Radikali so baje stavili nekatera vprašanja, na katera zahtevajo odgovor Stjepana Radića Od tega odgovora je odvisen nadaljni razvoj odnošajev med radikali in radičevci. Pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo prekinjena BEOGRAD. 20. Že nekaj dni se opaža v pogajanjih med Jugoslavijo in Grško glede sklenitve zvezne pogodbe zaistoj. Pojavile so se težkoče v vprašanju državljanstva. Jugoslavija zahteva, naj se vprašanje državljanstva reši na ta način, da se določijo najprej tri skupine oseb, katerim bi se priznalo jugo-sl. državljanstvo, na kar bi se javljali posamezniki, ki bi se avtomatična, uvrščali v te skupine. V prvo skupino bi spadale osebe z jugosl. ozemlja, ki žive v Solunu ali sploh v Grški, v drugo skupino osebe po roldu z jugosl. ozemlja, ki so srvo-ječasno optirale za Turčijo, a v tretjo skupino židje in muslimani iz Bosne, ki bivajo na grškem ozemlju. Grški delegati pa so se postavili na stališče, naj jugosl. vlada predloži spisek oseb, ki jih smatra za svoje državljane in ki bi se kot taki po tem spisku tudi priznali. Ker niso jugosl. delegati niti grški delegati odnehali od svojega stališča, se pogajanja niso nadaljevala. Radi tega je včeraj pose ti 1 grški poslanik Samados pomočnika zunanjega ministra Jovana Markoviča, popoldne pa dr. Ninčiča. Razen tega so se pogajanja prekinila tudi zaradi nesporazuma v vprašanju orijentalne železnice in prometa v jugosl. pristaniški coni v> Solunu. Da se pospeši rešitev teh vprašanj so se pričela direktna pogajanja med jugoslovensko in grško vlaao. ___________ Kandidat! za državni svet BEOGRAD, 21. Vprašanje izvolitve državnih svetnikov na seji skupščine 25. t. in. še ni končno rešeno, vendar pa se omenjajo kot sigurni kandidati: veliki župan Sveta PauncMč, prosvetni nadzornik v p.. Dragoljub Obra«avljević. Pogajanja med Vatikanom in Jugoslavijo BEOGRAD, 21. Jugoslovenski delegati za pogajanja z Vatikanom, minister n. r. dr. Voja Janjič, državni svetnik dr. Tu-gomir Alaupovič in načelnik katoliškega oddelka v ministrstvu za vere Mihajjlo La-nović so odpotovali danes v Rim, kjer se te dni prično pogajanja med Jugoslavijo in Vatikanom raldi sklenitve konkordata. V delegaciji je tudi dr. Smodlaka, poslanik pri Vatikanu. Pred IzroMo zavezniške note v Berlinu Nadaljevanje irancosko-angleških pogajanj BERLIN 21. Zavezniška razorožitvena nota Nemičiji še vedno ni definitivno redigirana. Vse kaže, da so nasprotja med angleškim in francoskim nabiranjem vendarle večja, kakor priznavajo oficijelni krogi. Po informacijah «Lokalanzeigerja» je dosedanji osnutek sestavljen v prijateljskem tonu, dočim je stvarno zelo oster in ne u-pošteva nemških argumentov. Zlasti industrija poudarja, da je abso4utuo» izključena ustreči zahtevi po uničenju vseh onih industrijskih naprav, ki bi mogle v slučaju vojne služiti v wjaške svrhe. Uničena bi bila s tem skoro vsa železna, a tudi velik del kemične industrije. PARIZ, 21. Izmenjava misli med Londonom in Parizioim glede vprašanja razorožitve Nemčije traja dalje. Kakor poroča «Petit Journal», so se težkoče glede sporazuma povečale vsled tega, ker zahteva mgleški predlog razlikovanje med nemškimi kršitvami težjega in lažjega značaja. Francoska vlada smatra to rešitev za malo zadovoljivo, ker bi se pri tem predvidoma lahko vršile raizne malverzacije. Nemčijo bo treba na vsak način pozvati, da se pokori določbam mirovnih pogodb ter dati medzavezniški kontrolni komisiji v Berlinu nailog, da j>o gotovem roku prouči, ali je Nemčija to izpolnila. LONDON, 21. Zunanji minister Cham-berlain je sporočil v spodnji zbornici v oJ-govoru na več vprašanj, da bo nota zavezniških vlad glede nemških kršitev objavljena, čim jo bo prejela nemška vlada. Francoski komunisti proti nadaljevanju akcij« v Maroku - PARIZ, 21. Kakor '3e doznava, je vodja upornikov v Maroku ojačil svoje čete proti francoski fronti ter se je nekaterim oddelkom posrečilo u tihotapiti preko francoskih postojank. Včeraj zvečer se je vršil glede Maroka razgovor med Painlevejem, Briandom In Caillauxom; o razgovoru je izšel komunike, ki naglaša, da so se napadi upornikov v Maroku pričeli še za časa Herriota. Dosedanja vojna v Maroku je povzročila Francozom le neznatne izgube. Zdi se pa, da se bo marokanska vojna razvila v zelo važno notranjepolitično vprašanje. Po zopetnem sestanku zbornice bodo komunisti in socijalisti interpelirali vlado ter zahtevali popolno izpraznite v Maroka. Smatrajo, da je skoraj gotovo, da bo vsled tega stališče kabineta zelo oma- j jano, ker bo imel le neznatno večino na svoji strani. Čuje se, da bo celo levo krilo socijalistov glattovalo proti vladi. Slab vtis Stresemannovega govora v Franciji PARIZ, 21. Govor nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna v državnem zboru je napravil v splošnem slab vtis ter je | le povečal odpor proti izpraznitvi koeln-1 skega ozemlja. Skoraj vse časopisje pre-i soja njegov govor neugodno. Komunistični «L'Ouevre» meni, da je Stresemann po- i gre val stare stvari in da je odveč, da bi se j z njegovimi izvajanji • polemiziralo. Vpra-' šanje garancij je megoče rešiti samo spo-razumno z versa^'esko pogodbo ter v okvirju Društva narodov. «Ere Nouvelle* pravi, da Stresemann nima prav, če pri j svojih razpravah oforača pogled na Gornjo Šlezijo in gdanski koridor. Krasin čičerinov naslednik? BERLIN, 21. «Berliner Tagblatt* poroča, da bo Čičerm v kratkem odstopil in Ere vzel neko drugo važno mesto. Zunanji omisarijat bo prevzel dosedanji poslanik v Parizu Krasin, ki pa bo bržčas vsaj začasno obdržal še tudi pariško poslaništvo. VstaSU pripravljajo novo ofenzivo MADRID, 21. Po vesteh iz Maroka je Abd el Krim znatno ojačil svoje čete in se preskrb el na neznan način z novo mu-, nicijo. Vsi znaki kažejo, da pripravljaj KabiH novo ofenzivo in sicer hkrati proti španskim in francoskim četam. Telefonsko poro&lo tz Jugoslavije je moralo izostati, ker so imeli jugoslovenski1 novinarji nm dan Vnebohoda prosto, Sovjetska vlada ostala neizpremenjena MOSKVA, 21. Izvršilni odbor je zopet Izvolil vse člane dosedanjega sveta ljudskih komisarjev. Avtonomija ukrajinske cerkve KARKOV, 21. Ukrajinski cerkveni koncil je proglasil avtonomijo ukrajinske cerkve in njeno ločitev od ruske cerkve. Nove smrtne obsodbe v Sofijf SOFIJA, 21. Sodni dvor je danes dopoldne izrekel sodbo proti povzročiteljem atentata v gledališču Odeon. Trije krivc;. ki so položili peklenski stroj, so bili obsojeni na smrt. Bivši minister Muradjev n Ferdinand Markov sta bila oproščena. Eden izmed na smrt obsojenih (Pata« manski) je bil obsojen in contumaciam. Avstrijski zunanji minister zanika obstof komunistične centrale na Dunaju DUNAJ, 21. Na nekem volilnem zbor o* vanju je govoril zunanji minister dr. Ma/» taja o govoricah, ki zatrjujejo, da se na« haja na Dunaju komunistična centrala« Minister je še enkrat poudaril, da so »vse te govorice brez podlage, ker dunajska oblasti po natančnih preiskavah niso našle povodov, iz katerih bi se dalo sklepati na eksistenco komunističnih organizacij. Dr. Mataja je še izjavil, da za časa njegovega ministrovanja niti jugosl. niti romunska ali bolgarska vlada niso intervenirale y tej zadevi. DNEVNE VESTI Kotlini i isiii pil lil! Na predvčerajšnji seji rimskega senata je imel ministrski predsednik Mussolini razsežen govor o vnanji politiki Italije. Podajamo stisnjen izvleček. V evropski politiki — je rekel — je nastal j nekak zastoj. Z odpravo ženevskega protokola so vsa vprašanja, ki so bila v zvezi z njim, odložena. Izvolitev Hindenburga ni vzne- j mirila Italije. Od tedaj, ko je zadnjič govoril | v senatu, so se rešila nekatera vprašanja, važna za Italijo. Tako n. pr. vprašanje Juba- I landa, ki je definitivno prešel v posest Italije. Odnosa ji Italije do Jugoslavije so prisrčni Politika, zasnovana s trgovsko pogodbo se ima spopolniti na italijansko-jugoslovenski konferenci v Firenze z 28. posebnimi dogovori, ki bodo pospeševali stike med Italijo in Jugoslavijo, Ta prisrčnost odnošajev ima že dobre posledice za Reko. Reka zadobiva zopet možnost razvoja. To trditev je podkrepil z vrsto statističnih podatkov. Seveda ne moremo še — je dodal — slaviti zmage. Med mesti v novih pokrajinah je še edino Pula v hudih razmerah. Vsa soška dolina je v polnem pro-cvitu. V letih 1923. in 1924. so se rešila vsa vprašanja Trsta. Po vojaškem in političnem boju je treba začeti gospodarski boj, da se ne bo moglo govoriti, da sta v spremstvu odrešitve neugodje in mizerija. Glede Bolgarske meni Mussol ni, da sedaj vlada nadvladujie položaj. Na vsak način se mora preprečiti, da bi Bolgarska postala ognjišče boljševizma na Balkanu. Potrebno je brl; Nerdi: Aida. fantazija; Bisset: Ribiči ter razse koračnice in skladbe. SPO&T S. D. «Adria» zmagalo v tekmi z «Ob-zorom» za kopo g. Povha z 2 :1 Ob navzočnosti precej številnega občinstva vrtila včeraj na igrišču *Adrie» odločilna tekma med «Adrijo» in •Obzorom» za kupo g. Po«vha. Tekma je bila zelo živahna, skoro srdita, vendar tehnično lepa. V prvem polčasu je «Obzor» labil prvi «goal», toda kmalu potem je z «avtogoalom» izenačil uspeh v prid «Adri- £». Tekma se je vršila neodločeno dalje, a ončno je «Adriia» v lepem napadu zabila zmagonosni «goal». ki je končnoveljavno odločil izid tekme in seveda tudi kupe. ki Je potemtakem pripadla «Adrij!». Hazeoa M. d- «Zarps > - Rojaa — C. s. «Pon-ziana» - Trst — 2:2. V nedeljo smo imeli priliko prisostvovati lepi napeti igri med M. d. «Zarjo» - Rojan in C. s. «ronziano» - Trst. Tekma se je začela točno ob 3.2 s premočjo Zar;ašic, ki preidejo takoj v napad; toda desno krilo «Zarje» zgreši dva lepa strela v vrata. : Od tu naprej so bile moči enake. V 22' 50" potisnejo Ponzianinke *Zarjo» v korner, ki pa ga ne izrabijo. Nato nastane pred vrati «Zarje» zmešnjava, katera stane «Zarjo» tudi goal. V 24. minuti sledi drugi korner za «Pon-ziano», katerega tudi ne izrabijo. Tako se konča prvi polčas z izidom 1 : 0 v prid «Pon-ziani*. Drugi polčas začne zopet s premočjo «Zarje, ki prisili nasprotnike v 41. mniuti v korner, katerega ne izrabijo in v 42' 30" zaznamuje i center -Zarje« 1 goal Sedaj pa preidejo na- , sprotnice v oster napad ter zaznamujejo ▼ 43'50" drugi goal za «Ponziano». Temu sledi v j 45' 1" korner, katerega ne izrabijo. V 47.50 j zaznamuj« levo krilo e stala «Zarjo» dva goala. Napad dober, najboljše levo krilo Hre-ščak M., center Germek počasna, brez pozicije, desno krilo Perhavec D. hitra, a brez gotovosti v metanju žoge v vrata. — Sodnik malo površen a nepristranski. P. In S. Iz tržaškega življenja — Nesreča pri delu. - Dva zidarja poškodovana. V ulici Molino a vento se že več dni popravlja trinadstropna-hiša, ki se nahaja na vogalu ulice Rivo in je označena s št. 6. Pri tem delu sta bila poleg drugih delavcev tudi zidarja Roman Lualich in Artur Candus, prvi star 28, stanujoč v ulici Cavana št. 28, a dru- ; fstar 44 let, stanujoč v ulici Guardia št. 2S. j čeraj popoldne okoli 15. ure, ko sta moža delala na več metrov visokem zidarskem odru, se je ta iz neznanih vzrokov, menda ker je bil prešibak, nenadoma zrušil, pri čemer sta seveda padla tudi zidarja. Oba sta se hudo pobila. Candus na številnih mestih po glavi in desni strani života. Lualich pa po hrbtu in pod desno pazduho; naibrž si je tudi zlomil hrbtenico. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je podal ponesrečencema prvo pomoč, nato je bil Candus na lastno željo prepeljan na dom, dočim je bil Lualich, ki je bil hujše poškodovan, prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Nesreča bi bila lahko imela hujše posledice, ker se je pripetila v zelo obljudeni ulici, kjer navadno kar mrgoli otrok. K sreči pa ni bila. nobena druga oseba poškodovana. — Se ena nesreča pri delo. V tovarni strojev *Stab:limento tecnico triestino^ pri Sv. Andreju se je včeraj predpoldne ponesrečil 27-letni delavec Marijan Rupinich, stanujoč v ul. Setteferetane št. 18. Pri delu je padel naeij težak železni drog, ki je zdrxnil z električnega dvigala, :n ga iako hudo zadel, da ;e mladenič zadobil hude poškodbe po prsih in spodnjem delu života. Zdra.vnik rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta, je ugotovil, da ima Rupinich tudi najbrž zlomljene kolčne kosti. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Tatinski drobiž. Škedeni&ki orožniki so predvčerajšnjim aretirali 26-letnega Jakoba rorerpat, stanujočega v Skednju št. ISO, ker je ukradel 28-letnemu Egidiju Andonio, tudi iz £tedn;a, znesek 100 lir. Poleg lega. da je moral vrniti ukraden, denar, ki ga je še imel pri sebi, je moral Poropat v zapor. — Predpreteklo noč so neznani zlikovci obiskali stanovanje uradnika Henrika Nar-delli v iri.ci Capuar-o št. 4. ter .odnesli za kakih 700 lir oblek in obuvala. — Istolako neznani zlikovci so predvčerajšnjim ukradli na dvorišču hiše št. 12 v ul. XX Settembre bakreno posodo za -izdelovanje sladoleda, vredno kakih 3CO lir, last Adolfa Brizzio, stanujočega na Vrdeli - Scoglietto It. 259. _ Neusmiljen šoier. 24-letni težak Ivan Stoka, stanujoč v ulici Mazzini št. 12, se je sinoči vračal « kolesom z izleta v To-maju v naše mesto. Ko je okoli 22. ure vozu po novi cesti, mu je v btifrini kamnoloma nad Sv. Ivanom pri vozil nasproti osebni avtomobil, ki je vozil s precejšnjo naglico. Stoka se mu je ognil, toda kljub temu se je avto zaletel vanj ter ga podrl s kolesom vred. Ne meneč se za svojo žrtev, je avto odrvel s podvojeno naglico dalje in izginil v noč. Mladeniča; ki je obležal precej hudo pobit po glavi, je neki gospod pobrati v svo? avto ter ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer je Sil nesrečni kolesar sprejet v kirurgični oddelek. Pretepeni rodi slc^nsks pasmi Sinoči okoli 23. ure je sedelo v neki gostilni v ulici Molino a vento Št. 72 par ; slovenskih delavcev; sedeli so mirno pri svoji mizi in ker so bili malce dobre volje, so tu pa tam zapeli kako slovensko po-i pevko; možem ni niti prišloi na misel, da bi i mogli s tem koga ža'iti ali dražiti. Nenadoma je prihrumela v gostilno x tolpa mla-deničev, oboroženih z debelimi palicami, ki so jih prišleci pričeli besno vihteti nad glavami iznenađenih pevcev; udarci so neusmiljeno padali na levo in detsno, po glavah ali po hrbtih, kamor je pač priletelo. V gostilni je seveda nastala velika zmešnjava; kdor je le mcgel, jo je naglo odkuril skozi vrata, da uidejo pretepačem. Toda vsi niso bili tako siečni in eden izmed teh je bil tudi 38-Ietni težak Ivan Mevla, stanujoč v isti hiši; dobil je več močnih udarcev po glavi, tako da je bil kmalu ves v krvavih bunkah. Končno so prihiteli orožniki, da napravijo konec divjanju nepoklicancev, toda medtem so jo pretepači v splošni zmešnjavi odkurili. Meuli, ki je bil «ves krvav, je moral prihi-teti na pomoč zdravnik rešilne posiaje, ki mu je obvezal rane, ozdravljive ^ v kakih 8—10 dneh, nakar je bil mož prepuščen domači oskrbi. Kdo so bili pretepači z «manganeli», ki jih je slovenska pesem tako hudo bodla v uho, pač ni težko uganiti. Saj so se izdali s svojim «sistemoma, ki je predo&ro znan. Upamo, da iih bodo orožniki podučili, da spada — kakor je svojčas ukazal on. Mus-solini — «manganel» v podstrešje. Vesli z Goriškega — Idrija. -(Gradba gasilnega doma). - Pre- 1 tekli teden se j« pričelo s kopanjem temelja za zgradbo gasilnega doma. Ker je mestna občina odkupila Grošijevo hišo, ki stoji med novo Grilčevo hišo in projektiranim gasilnim domom, se bo stavba podaljšala do Grilčeve hiše. Poleg velike dvorane za shrambo gasilnega orodja in male društvene dvorane bo stavba obsegala več stanovanj ter bo gotovo ena najlepših stavb našega mesta. Stavba bo zgrajena po načrtu, katerega je sprejel in odobril prejšnji mestni zastop in za Katerega izvedbo je določil in pripravil potrebne svote. 1 Nameravalo se je pričeti z delom že lansko leto, ioda po razpustu občinskega sveta je ; stvar popolnoma spala, dokler se ni zavzel za zadevo sedanji občinski komisar Angelelli. Ko bo dograjeno kletišče, se bo slovesno položil in vzidal temeljni kamen. K te> svečanosti bodo povabljena gasilna društva iz bližnjih in daljnih krajev Jul. Krajine. Gradbo temelja vodi stavbenik Bizjak iz Gorice, ki se je moral zavezati, da bo kolikor mogoče uporabljal brezposelne Idrijčane. Toda zgodilo se je nekaj, kar je zelo osupnilo in užalilo naše prebivalstvo. K delu se namreč sprejemajo samo on: fantje, ki so vpisani v fašistovski sindikat, dočim je bilo nekaj fantov, ki so bili začetkom sprejeti, pozneje odpuščenih vsled tega, ker niso bili Člani sindikata. Svetujemo gotovim gospodom, nai se nikar ne smešijo s politiko biča in cukrčkov, ker naše ljudstvo- ni vajeno tega. Ali naj se smatrajo brezposelni samo člani sindikata? Ker se bo stavba gradila z denarjem, katerega so spravili skur^ vsi Idrijčanr brez razlike političnega prepričanja, ;e tako ravnanje naravnost nedopustno ter vzbuja nezaupanje. — Cerkveni končni, V nedeljo, 17. maja ob 20. uri, je priredil cerkveni pevski zbor v žurn cerkvi sv. Barbare pod vodstvom č. g. kaplana Janka Žagarja prvi cerkveni koncert v Idriji. Spored bil razdeljen na tri glavne dele, namreč: I. Uvod; II. Cerkveno leto v sveti pesmi: a) Advent, b) Božič, c) Post, č) Velika noč, d) Sv. Režnje telo; III. Sklep. — Koncerta se je udeležilo vel.ko Idrii-čanov; pa tudi iz okolice je bilo precej ude-ležnikov. Kritiki so se o koncertu zelo pohvalno izražali, kajti v vsem obširnem sporedu ni bilo med izvajanjem nobenih večjih napak. Dohodki se porabijo v cerkvene namene. — Prometna sredstva. Državni mos1 pri Sv. Kr.žn, ki veže mestne dele na levem in desnem bregu reke Idrijce. >e že dal e časa tik ob pokopališčnem zidu nalomljen. Most je lesen in je bil med vajno od avstrijske vo aške uprave nekoliko popravljen. Ker je most pri žgaln es istotako v jako slabem stanju ter uporabljiv le za lažje tovore, je most pri Sv. Križu velikanskega pomena za ves promet za kraje južno in vzhodno od Idrije. Poleg tega pa služi tudi za prevoz rude iz zbiralnice v žgalnico z električno železnico. Večkrat smo že čuli, da se namerava postaviti železen most, ki bi ne bil v večnem popravilu kakor -1 je sedanji, pa kakor kaže, ono še daleč od i j tega. Vsekakor je zadeva vatna in opozarjamo , j odgovorne faktorje, da skrbe, da se ae bo , zgodila kaka nesreča. Tudi most Srez Idrijco | pri hiralnici sv. Antona na Marofa je v jaJto i slabem stanju. Ta most je velike važnosti za ' i kraje Ledine, Vrsnik, Mrzli vrh, Govejk, Sr-', njak, Breznico. Osojnioo. Žirovnico in Ider&ko, ■Iker je edino potom tega mosta mogoče priti i iz omenjenih krajev z vozom na državno cesto i Idrija—Sv. Lucija. Tudi tukaj se namera-, valo že lansko leto zgraditi nov most, toda J ostalo je le pri obljubah. Te nesrečne obljube I Te in one V pravljici se skriva večkrat dragocena resnica. Med Indijanci države Arizona (Severna Amerika) kroži še dandanes pravljica, da je j prišel nekoč k njim bog na ognjenem vozu. I Vse nebo je zažarelo ob njegovem prihodu, nakar sta bog in voz izgin-.la v zemljo. Učenjaki so sklepali, da gre tu za ogromni meteor, ki ;e napravil veliko ognjeniško žrelo v Ca-nyon Diablo. Leta 1909. so začeli tu kopati n res so prišli v globočini 400 m do meteorskega železa. Učenjaki so izračunali, da je padel omenjeni meteor v kotu 45°, obenem pa razsul za sabo takozvane diablo-meteorite, ki vsebujejo platin in k; so se dobili v precejšnjem številu v tamošnji okolici Teža v zemljo pogrež-njenega meteorja se ceni na tisoč milijonov ton. Ustanovila se je že družba, ki bo iz te neznansko velike mase dobivala plattin — Kako je Čaruga postal razbojnik. Sicer je glasoviti razbojnik že zdavnaj mrtev, toda oeiješki listi imajo še vedno dovolj pisati o njem. Tako poroča neki list. da . se je že mnogo pisalo o Jovi Čarugi, samo kaj ga je nagnalo med hajduke, ni dosedaj še nihče omenil. Ko je bil Caruga v mitroviški kaznilnici, so mu javili, da se hoće njegova žena poročiti z nekim bcga-i tim trgovcem. Da bi to preprečil, je Ča- j ruga, ki je svojo ženo zelo ljubil, sporočil, da pride o Božiču iz kaznilnice. In res 1 Jovo se je o Božiču pojavil doma. ker je | pobegnil iz zapora. Ker so ga orožniki zasledovali, je pobegnil v šumo, kjer je pričel svojo roparsko karijero. — Avstrija je prodsla cesarsko preprogo. Med avstrijsko vlado in dvema zastopnikoma angleške tvrdke Gardmal & Hartford se je te dni sklenila kupčija za tako imenovatro «cesarsko preprogo*, ki je več j let visela kakor vzorec tapetarstva na velikem hodniku cesarskega letovišča v j ' Schonbrunu na Dunaju. Ta preproga se smatra za najlepši vzorec stare perzijske tkalske umetnosti. Preproga meri 25 X 11 čevljev in je rz 1. 1550. Stkana je bila v j Isphaanu m je spadala med umetniške za-i klade perzijskega kraljevega dvtera. Per-j zijski šah jo je svoje dni podaril ruskemu carju Petru Velikemu m ta jo je poklonil I. 1698. avstrijskemu cesarju Leopoldu I. Od tedaj se je nahajala na Dunaju kakor lastnina Habsburžanov. Preprogo cenijo na 100.000 ftmbov šterRngov (ll,700.0o0 lir). Koliko je dala zanjo angleška tvrdka, ni znano. Kup je bil sklenjen soglasno z reparacijskim odborom. — Nenavadna ponudba. Neka elegantna dama, ki pa ni hotela povedati svojega imena, je prišla k glavnemu zdravniku največje londonske bolnišnice in ga vprašala, bi li hotel on kupiti n>eno telo za znanstvene anatomične svrhe. Za telo je zahtevala 50 pfuntov (skoraj 60C0 lir) od katerih naj bi se ji petina takoj! izplačala. Ko je zdravnik vprašal po jamstvu, da pride nj^no t*lo po njeni smrti res v bol- : nišnico, je odgovorila, da bo bolnišnica, čim i se sklene pogodba, že po enem tednu razpola- j gala z menim telesom ker se je odločila, da se usmrti, to pa radi spora s 9Vojim zaročencem. ! Ostanek t. j. 40 pfuntov naj jse izroči oezve- 1 stemu ženinu kot nadomestilo za one izdatke, ki jih je imel z njo. Zdravnik je skušal odvrniti nesrečno ženska od njenega 4-cIepa; če se mu je to tudi posrečilo, sc seveda ni moglo dognati — Danska sodtaija prted vefepomembso razi?c<$bo. Ford. znani tovarnar avtomobilov v Severni Ameriki, je napravil v Kopenhagnu, glavnem mestn Danske, delavnico, kjsr se sestavljajo iz Amerike poslani posamezni avtomobilski deli. Prepovedal je odločno kakor v Ameriki svojim delavcem vsako uživanje alkohola. Ker si pa na Danskem ne moreinc misliti zajtrka brez piva. se protivijo delavci in noče;o nikakor upoštevati te prepovedi. Vpra- i šanje je, ali ima Ford pravico, prepovedal na dansk h tleh pivo. S tem vprašanjem se pp?a i sedaj sodniia. Vsekakor bo zanimiva razsodba. kaH: zgoditi se zna. da opusti Ford svoje nove delavnice na Danskem v slučaju, da se sednija izreče za pivo in proti Fordu, ki je na huiši nasprotnik alkohola — Najbogatejši človek v SfmniH. V Madridu Ivanu.!J azedtosikhS .TDumJ?-£«r.<>>7. hsskpz l'e umrl Don Claudio Lopez v Eru, Marauis dc Comilla, na;bogate:J človek v Španiji. Zapušča 750 milijonov frankov. Bil je zelo usmiljen, v dobrodelr.c namene je žrtvoval velike vsote. ; V svojih velikanskih podjetjih je ^pel'al temeljito soc a'no zavarovani«, bolniške in po- ; kojnlns ie blaga ne. Bil je lastnik Transatlan- i tla - Espagnola plovbe, kakor tud' velikan- ; sk:h rtidnikov — Zanimivosti iz kraljestva rastlin. O stru- ' penem drevesu upaš je razširjen h po svetu ; mnogo bajk in nJ dolgo, ko sem sam čital v | listih čudovite stvari o njegovih strahotah. Na j srečo pa drevo up as ni tako stra&no. Naslednje besede o njem ne bodo vzbujale nikakih »enzacij. resnične pa so navzlic temu. Sredi različnega strupenega rastlinja v džunglah vzhodnoindijskega otoia Java domu-jejo tudi drevesa upas -(Antiaris toxicaria). — Lažnjive bajke o njth je ba/je zanesel v Evro-j po neki nizozemski zdravnik vdr. Foersche„ Po njegovih besedah raste na Javi eno same upa-sovo drevo m to v sredi neke doline^ciie vsled njega postala prava ^dolina smrti*. To drevo da izločuje tako strupene hlape, da ne moTe poleg njega živeti nobena druga stvar; človek ali žival, ki pride bh'zu njega, umre; rastline, ki so rastle v njagovi bližini, so sah-nile; p*iči, ki so bili tako neprevidni, da so leteli čez to dolino, so padali na tla mrtvi. Ta dr. Foersche sam je videl — tako je trdil — vsepolno različnih živalskih "n človeških okostij okoli doi ne smrti; ti so bili ostanki žrtev strupenega upasovega drevesa. V dolino smrti so endotni rodovi pošiljali svoje smrtne obsojence da prinesejo upasovega strupa; mnogo ! iih je odšlo, a malo se jih je vrnilo. Potem je pa prišel raziskovalec Leschenauh, j ki je vse strahotne bajke razkadil v nič. Dog- : nal je, da upasov strup dajata dve drevesi, ki rasteta v gozdovih med drugim drevjem in ne j osamljena v "Smrtnih dol nah-. In med listjem upasov miglja vse polno žuželk, okoli njihovih : i korenin se plazijo kuščarji in kače, po vejah ; ! pa gnezdijo ptičL Ta Francoz je nasekal upa-sovo drevo in si namazal roke in obraz z nje-| govim sokom, ne da bi nastale kake zle po-i sledice za to. j ' Dejstvo pa ie, da je upasovo drevo silno strupena rastlina Domačin na Javi se ga tako i bojijo, da se ne upajo počivati v njegovi senci | i in se ga sploh vedno izogibajo. Spada v tisti . rastlinski razred (Urticaceae) kot naša kopri-• va in njegovo deblo doseže povprečno višino . dvajset h metrov predne napravi svoje prve ! veje. Upasov les je bel in precej uporaben in tudi neškodljiv. Iz njega izdelujejo zlasti po-I hištvo. Drugače pa ie z njegovim lubadom, ki j je okoli dva centimetra debel. Ako-ga ranimo, se začne cediti iz n:ega lepljiv, rumenkast, mleku podoben sok, ki se na zraku polagoma strdi in postane rujav. Temu soku primešajo domačin kapsikovega semena in še nekaj drugih tvarin in napravico smrten strup za svo;e pušice in sulice. Ko pride ta strup v človekov orgsnizem, povzroči najprej bruhanje W naglo drt.«kc, potem sledijo znamenja narkoze in končno nastopi smrt potom krčev. Ako rastoče upasovo drevo oluni'o ali ga mečno poškodujejo, začne izločati škodljive hlape, ki povzročijo na koži izpahke; isto napravi tudi dim, če se rab za kurivo upasov les. Neko drugo upasu slično drevo je poznano pod znanstvenim imenom Antiaris innooiia. Iz tega drevesa izdelujejo domačini — torbe! Kos debla ali debelejše veje denejo močit in poiem tolčejo okoli po njem. Radi tega postane lubad tako mehek, da ga je mogoče na ecem koncu nekoliko raztegniti in potem obrniti notran^ stran na ven, kot da je nogavica, j Ako pustijo zdaj na enem koncu v lubadu .im služi za marsikaj. PraviTO, da delajo iz lubada tega drevesa tudi predivo in da tke:o ali pletejo svcia ^oblačila iz nega, a to le najrevnejši sloji, ki so vajeni trpljenja. Obleka iz tega lubada povzroča namreč, ko je vlažna, na koži neznosno srbenje. DSROVi Ob priliki 25-letnice poroke Rudolfa Šo-ščevga in soproge Justine, nabrali svatje L 63.50 za Šolsko društvo. Denar hrani uprav- i niši v o. Potom g. Antona Žerjav-a iz Krvavega po- \ toka so darovali tamošn;i rodoljubi; L 108 za • šolsko društvo« in sicer: Anton Žerjav L 15, Andrej Abram. Anton Dariž iz Mihele po 5 L; Anton Mihalič, Helena Dariž iz Nasirec po 5 L, Jos p Bak. Jurij Mihalič in Martin Mihalič iz Drage po 5 L, Anton Višnjevec, M hele in Josip Cač Beka j>o 3 L. Anton.MihaHč, Anton Racman, Ivan Mihalič Mihele, Ivan Ražem Nasirec po 4 L, Mihael Ražem, Franc Dariž. Helena l5ariž Nasirec. Ivan Rapotec in Leop. j Cač. Draga po 3 L, Uršula Višnjevec, Anton ' Mihaleč, Anton Dariž, Josip Višn'evec, Mihe- j le, Josip M halič Helena Bernetič Josip Gra-homa. Namreč, Marija Mihalič in An'onija j Umek. Draga vsak po 2 L; Jožefa Mihalič. j Drafia. Josip Mihal č, Nasirec, Marija Križ- , man Nasirec po 1 L SLupa> 108 L vsem da- j rovalcem kot nabiratelju srčna hvala' O priliki za -Našo d*co» so darovali po- j Naš nad vise ljubljeni oče Franc Kmnđmr j je danes, 18. t. na. preminul. Šel je od nasj in nas pustil same, brezupne. Litija-Gorica-Trst. 18. maja 1925. Ana, Leopold, Dora, učiteljica, Irene, jI otroci. -108'1 tom gdčen Marije Kraigher in Margarite Perona L 34 za «šolsko društvo» in sicer- Emili-jija Doller in Cilka Drobnalc Trst po 5 L; Ju-vančič An.ca in Vičič Marija, Fani KurzveU in Josipina Kraigher, Postojna po 5 L, Turk Ela Postoina L 1, Bizjak Ivan, Postojna L 2, Gom-bač Mihael, Postojna L 1. — Vsem darovalcem kakor gospodičnama nabiralkama srčna hvala! — Ob priliki prireditve otrok vrtca pri $7. Jakobu je daroval g. Urdih trgovec L 10 s željo, da se pride tudi po ogi,e. Naše mamice so nabrale skupaj L 49.35; Anton Košvta je daroval L 20. N. Košuta L 2, Prašelj L 3, Zadnik Terčič, Vouk Iv. Čehovin Jos p do l 5. Podbr-^ šček Tone L 3,^'Rogelja Ciril, Fegič po L 2, Tavčar L 1 Srčna hvala vsem! 111 MALI OfiLflSI |'|j DVE miadi inozemki želita korespondence, tudi v nemškem jeziku z inteligentnima gospodoma. Prednost akademično naobraženi in trgovci. Nasloviti na upiavništvo pod «IdeaTi». ' tbb ŠOFER, dobro izur en, s spričevalom, izšolan v Avstriji, išče službe pri dv>brem gosno-dariu pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod: Horvat Andrej, Soča 90 l(Sonzia), Furla-nija. 652 MOTOR na nafto, dober, od 8 do 10 HP kupim. Naslov pri upravništvu. 658 STROKOVNJAK LESNE TRGOVINE^ ^žT njen, agilen organizator, korespondent, knjigovodja z bančno prakso, dober poznavalec iugoslov.-ital. trga išče mesto dispo-nenfa pri večji solidni tvrd ki. Ponudbe pod • Disponent". 653 OPOZORILO. V torek, 26. t. m., ob 10, se bosta pr.» sodniji v Tržiču prodajali na javni dražbi nepremičnini vi. žt. 229 (s hišama pol. Št. 99 in 100) kat. obč. Nabrežina, cenjena L 78.935.33, in vi. št. 75 (senožet „Pejca") kat. obč. Šempolaj, cenjena L 224 50. Najmanjši ponudek znaša L 39.843.66, oziroma L 149.65. (409N Tržaška posojilnica in hranilnica. DMILfiZfi^lRMoT po nizkih cenah dobita samo pri zlatarju ALBERTU POVH-U j Via Kaszifii 45 i Poročne sobe iz bukovega lesa z zrcali v okviru jeseno-vega, bukovega in topolovega lesa, popolna L 2.400-—. (352) Sobe za eno osebo, tudi posamezni kosi Vse izdelano iz suhega lesa z jamstvom. Tovarna pohištva „Garanzia" S. & Trst, Uia Paiiedio 5 (vogal Uia Rosseti lil 110III! Via deSSa Barsa 2. tel. 12-97 Kt?4JiS krone, goldinarje, zlat in srebrn denar k' ni v rabi kakor tudi zlato, srebrnino, p atin in dragulje ter jih (68) plačttje po najvišjih cenah. g ie ectfni nas urar Sn zlatar 1 Afojsif Poviti na Piazza Garibaicii št. 2 prvo nadstropje 2 i Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na deb< lo in za družine Vlale XX settembre 94 (prej Acquedotto) na drobno in z • družine Vte CiuJiani 32. - Telet. Priporoča se lastnik (47) FR- JTaMfiCAR. PODLISTEK _ -------------------------.«■■»-- ■ w 1 - ■■..'■ V. J. KRI2ANOVSKA: Mol preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. Ko je prišel v svojo sobo, se je baron vrgel na Stolico, vprl komolce na mizo in skušal spraviti v red svoje misli. Vest, da ga je žena tu našla, ga je pora-tlla, a njena samovoljna rešitev tega vprašanja ga je silno razjezila. Kako se je predrznila to napraviti vrez njegovega dovoljenja? Z ene strani je imela ta pkolnost morda tudi svojo dobro stran, ker mu ni bilo treba sorodnikom govoriti o svoji ženitvi; zdaj je E, ni se mu bilo treba več bati, da pride ob d edin ni nikomur dolžan odgovarjati za svoja de- ______ Vkljub temu pa je računal, da se bo stvar rešila brez šuma. Nato je razmišljal o Valeriji, ki je bila videti tako potrta, in o njenem zagonetnem pogledu; gotovo jo je mučila ljubosumnost in obup, če... se je v njej zbudil spomin... — Moj Bogi Pomagaj mi iz te pogubne zmede, — je zašepetal in stiskal z rokami glavo. — Valerija mi nič ne ugaja, samo da ne U prišla do kakšnega obupnega dejanja v svoji bolestni razburjenosti. To noč ji moram vse pojasniti in jo umiriti; zdaj pa &em k Dini in napravim vsemu konec. Sama je pospešila ločitev s svojim samovoljnim prihodom. Odločno je vstal in ko mu je Ricciotto povedal, kje je nastanjena njegova žena, se je podal v njeno sobo. Če je bilo Valeriji ves ta čas hudo, ni bilo Dini nič bolje. Skii>e}a jo je bodočnost, kčr je mož ni Ijnbil; zato je instinktivno čutila, da se bliža kriza zdaj, ko je postal baron prost. Kaj pa če se ta «kriza* konča z ločitvijo?.... Vse njeno bistvo se je upiralo taki rešitvi vprašanja. Ne, ne, borila se bo do skrajnosti, ne bo se dala odstraniti in nikdar, dokler bo živa, mu ne da prostosti. Tudi če bi morala živeti proč od njega, ga ne izpusti, nikdar ne odstopi svojega mesta dragi, morda celo tej «bledi spaki* Valeriji s tistimi strašnimi očmi in zlobnim pogledom. Vsaldkrat ko so jo ponoči mučile te skrbi, ji je prišla na misel ciganka, katere zgodbo je Severi j a pripovedovala. Še živi ta signora Di Montignoso, ki je posedovala čare ljubezni. S svojimi očmi je videla belo prikazen, to dušo, ki ne pozna miru, ki blodi tod in se naslaja ob pogledu na čudodelni napoj, ki ji je pokoraval srca za vedno. In videla jo je baš pri zagonetnem panu, ki ga je odprla. Gotovo je bilo tam tisto tajno mesto, kjer je skrila vsemogočni napoj, ki ga omenja kronika in ki ga niso mogli nikdar najti. Če bi ona našla ljubezensko pijačo signore Jo-lande, bi Polj postal njen suženj in ona bi zavoje-vala sebi srečo. Ta misel jo je neprestano^žasledovala, zato je po cele ure stala pri panu ter promatrala vsako gubo na skulpturi, ne da bi našla vzmeti. MUelj je takoj poslal Rkciotta k Dini z naznanilom, da je prišel njen mož, toda Dina je velela sporočiti baronu, naj pride k njej. Ni se hotela sniti z njim v navzočnosti drugih. Naglo si je pred ogledalom popravila lase, nataknila si je cvetlico za pas svoje elegantne žalne obleke in s trepetajočim srccm je čakala moža. Toda še ga ni bilo. O! Ne bo se podvizal, da bi jo videl, to bi morala vedeti! Njena roka se je krčevito stisnila m skoraj nezavedno se je znašla pri Ujinstvenem panu. kier se fe morda skrivala rešitev. Še enkrat je s tresoča se roko tipala po čudnem rezbarskem delu in tedaj je pogledala na grb Montignosov, ki je krasil zgoraii del kapelice. — Pomagaj mi, Jcdanda. da zasužnjim samo enega, — ti, ki si prisilila vsakogar, kdor ti ,c b.1 všeč, da je padel k tvojim nogam. Ali pa visi nad tem grbom -maledetta > , . ^ . samo prekletsivof je zašepetala Dina m jezno udarila po šlemu, ki je krasil grb. t V tem trenotku jc prestraseno odstopila. Rešetka se je s treskom odprla, a Dina je naglo priskočila in v mrzličnem razburjenju si je ogledala notranjost kapelice. Za ploščo, na kateri ste bili izrezljani podobi teza in dame, se je bržkone skrivala tajna dolbina. Vsaka žilica ji je trepetala od mrzličnega razburjenja, a roka ji je silila k prstanoma na prstih podobe, kako* da jo vleče neka nevidna moč tja. Nenadoma je roka pritisnila na prstana in tajna dolbina je bila odkrita. Zadnja stena se je odprla v obliki dvojnih vratcc in pokazala se je precej velika dolbina, Zakrita s kristalno ploščo. V tej dolbini so stali: zlat pod stavek, kozarec in steklenica z zlatim zamaškom. Na stekleni plodči, ki je zapirala to votlinico, je bilo napisano s starinskimi rdečimi pismenkami v italijanskem jeziku: -Čari Montignosa. Kdor pokusi ta napoj, bo užival nesmrtno ljubezen«.