n L Š1U- UL.CA I Knj2n;ca I V CELJU Izdala .Zasavski tednik, v Trbovljah - D rej uje uredniški od boi - Odgovorni urednik Stane Šuštar. - Naslov uredništva in uprave: .Zasavski tednik« Trbovlje 1 Trg revolucije 28 - Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje «00-714-1-146 - Ust izhaja vsako sredo - Letna naročnina <10 dr polletna .240 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din Cena izvoda • Kolportai-10 din - Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani— Rokopisi ki morajo biti • uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo TV JI Jfii m EIE Štev. 35 TRBOVLJE, 2. septembra 1959 ■*X • IH .IM. • .*». 1 I • JC&tnefca ie. videža. DOGODEK TEDNA V zadnjem času se v občinskih ljudskih odborih po vsej državi vse več razpravlja o družbenih planih za leto 1960. Naši gospodarski analitiki so že na stalni konferenci mest ugotovili, da občinski plani spričo izredno hitrega razvoja gospodarstva v naši državi ne morejo več zadovoljiti vseh potreb v komunah, zlasti če so le suhoparen seštevek individualnih planov gospodarskih organizacij in drugih teles. Zato bodo morali v prihodnjem letu občinski družbeni plani zajeti zlasti zgoščene koncepcije in proporce plana, kot je n. pr. povečanje storilnosti, porast industrijske proizvodnje v merilu komune in podobno. ] * Vsak dan Je pred Izložbami trboveljske Veleblagovnice polno radovednih opazovalcev. Kaj bodo izbrali ti? — Morda svetli se smeji njihovim očem. * S svojimi Jeklenimi čeljustmi se je buldožer globoko zagrizel v zemljo in jo odrinil naravnost na kamion, ki je čakal pod leseno nakladalno rampo. Ta posnetek smo napravili na Trgu Revolucije, kjer Je SGP Zasavje pričelo graditi dva velika stanovanjska bloka. Buldožer Je v nekaj dnevih izkopal temelje za obe hiši. Dela, ki jih investira Rudnik Trbovlje-Hrastnik, se naglo nadajujejo. (Foto: B. P.) TARIFNA POLITIKA MORA BITI ŠE VEDNO VOSPREBJO RWllOTllIII«lHlllilllllHllW^|l||||MWIIIilllilllMI«iyillllllllllMWI|IIMWrtWW«WIM>IIIIIWIIiBIIHi ... ■■■pravkar PRISPELO a? m* P#ipl| NA OBISKU V EVROPI Po obisku v Bonnu, kjer Je llnel razgovore z Adenauerjem, 1* ameriški predsednik Eisen-hower prejšnji četrtek odpoto-VaI v London, kjer se je sešel * angleškim premierjem Mac Milanom, s katerim je obrav-baval mednarodni položaj. Wln-'*on Churchill, ki Je bil na doletu v Nici, je v nedeljo od-®*toval z letalom v London In ** bo tamkaj snidel s predsed-e,kom ZDA. JEDRSKI POSKUSI ženevska konferenca, ki je Opravljala o prenehanju z jenskimi poskusi, je bila odločna do 12. septembra zaradi DHčakovanih razgovorov med Hruščevom In Elsenhovnerjem. “e6tem pa Je predsednik ZDA 9fed svojim odhodom v Evropo ®nedll, naj se rok prenehanja jedrskih poskusov podaljša do *°nca letošnjega leta. Tudi iz 'ellke Britanije In Sovjetske *v*ie so sporočili, da ne mlsll-0 ponovno začeti z jedrskimi •‘»skusi. ® tem v zvezi se pa zlasti med Vrbskim prebivalstvom množe fleihonstracije In protesti proti ntheravanl eksploziji atomske b0»nbe v Sahari. JAPONSKI OBISK V JUGOSLAVIJI P Beograd bo prispela na se-»oidnevnl obisk na povabilo j eine ljudske skupščine prva »bonska parlamentarna delega-Njen oblek bo prispeval k »Ušemu medsebojnemu spo-*»»vanju In uresničitvi pogojev * Urše In vsestransko sodelo-»“•e med obema državama. 0 Vlom v trafiko. — V noči od 25. na 20. avgust so neznani zlikovci vlomili v trafiko v Radečah. Tatinci so odnesli tobačnih izdelkov v vrednosti 30.000 din. Preiskava je v teku. Turistično-gospodinjski sejem preložen Turistično olepševalno društvo v Zagorju je nameravalo v dneh od 12. do 20. t. m. pod pokroviteljstvom člana CK ZKS in sekretarja oM. komite j a ZK Zagorje Rudija Bregarja prirediti v Zagorju v veliki dvorani TVD Partizana I. turistično gospodinjski sejem v počastitev 25-letnice obstoja turističnega društva Zagorje. KfT so nastale nepremostljive tehnične oviire, je vodstvo preložilo sejem na čas od 7. do 15. novembra t. 1. Kako bo s trgovino v Čemšeniku V kolikor ne bo hitre intervencije, se lahko zgodi, da bodo Cemšeničani ostali že te dni brez trgovine z mešanim blagom. Kmetijska zadruga v kraju se namreč ne sme več ukvarjati s trgovinsko dejavnostjo, zato je upravni odbor sklenil, da trgovino zapre po-čenši s l. septembrom t. 1. Prostor, v katerem je sedaj trgovina, bodo porabiti za prodajo kmetijskega reprodukcijskega materiala. Vprašanje je, če bo trg. podjetju »Potrošnja« uspelo v kratkem času odpreti poslovalnico v Čemšeniku, ker ni na voljo primernega prostora, Ce to ne uspe, pa mora domača KZ poskrbeti, da bodo ljudje lahko kupovali trgovsko blago v kraju. Iz Radeč Radečani slavijo svoj krajevni praznik Tudi letos bodo Radečani slavili svoj praznik, in sicer, v spomin na svojo povrnitev iz izseljenstva leta 1945, ta praznik pa imajo vsako pivo nedeljo po 8. septembru. Letos bo to praznovanje v času od 4. do 13. septembra. V prazničnih dneh bodo v Radečah razne prireditve ter slavnostno zborovanje Radeča-nov in okoličanov. Tako bo 4. septembra zvečer na dnevnem redu . večerna' vaja gasilskih društev iz Radeč in po možnosti tudi iz okolice, v soboto zvečer, 5. septembra, pa bo promenadni koncert v mestnem parku, ki ga bo izvedla godba na pihala iz Zidanega mosta. Sledilo b6 zborovanje na glavnem trgu, kjer bo sodelovala tudi radeška godba na pihala. Na slavnostnem zborovanju bp govoril na željo domačinov predsednik občine Hrastnik. V nedeljo, 6. septembra bodo imeli svoj dan člani AMD Radeče, ki bodo priredili veliko ocenjevalno vožnjo, popoldne pa prosto zabavo. Dne 8. septembra, v torek, bo izvedla godba na pihala iz Radeč zvečer promenadni koncert v parku, 10. septembra' bo dan mladine, združen z raznimi športnimi igrami ter večernimi tekmami v odbojki. V soboto, 12. septembra se bodo predstavili Radečanom gledališki igralci domače »Svobode« z igro »Beneški trojčki« v režiji Janeza Pešca st. Zadnji dah praznovanja krajevnega praznika pa bo športni dan, združen z nogometnim turnirjem, na katerega bodo Radečani povabili športnike iz Sevnice, Krškega in Trbovelj. 0 Kakor kaže, bodo pričeli že v jeseni v Radečah s pripravami za asfaltiranje radeške ceste. Tlakovali bodo cesto od rade-škega mostu do pokopališča ter od trga do mlekarne. Letos bodo opravili pripravljalna dela, spomladi pa' vse ostalo. VREME OD 4. DO 13. SEPTEMBRA V splošnem nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami. Razjasnitve ne bodo trajale več kot tri dni. V. M. Ko sem na nekem sestanku pred kratkim slišal med drugim tudi tole pripombo: »Zdaj pa je tarifni pravilnik le narejen in konec je vseh razprav,« sem pričakoval, da bo kdorkoli od sindikalnih aktivistov, popravil tistega tovariša in mu pojasnil, da ho izvajanje nove politike nagrajevanja Se dolgo ena izmed skrbi delovnih kolektivov. Vendar se ni nihče oglasil, čeprav sem vedel, da njso vsi podobnega mnenja. Res da nista bili na dnevnem redu tarifna politika in celotna problematika nagrajevanja, toda ker je nekdo že vrgel tisti stavek, bi' bilo docela pravilno, da, celo nujno, da bi rekli -še besedo, dve, o tem vprašanju. Zato bo prav, da skušamo nekoliko pokramljati o tem vprašanju: namreč, kaj so pokazali dosedanji rezultati novega načina nagrajevanja in kakšne 'koristi j© to nagrajevanje že prineslo delovnim kolektivom in skupnosti, ter končno, . kakšne napake se še pojavljajo tu pa tam, ne da bi jih sindikalne organizacije ali organi samoupravljanja skušali odpraviti. Resda kakšne globoke, pretehtane analize o dosedanjih prednostih novega načina nagrajevanja še ne moremo dati in se moramo zadovoljiti pač s tem, da je le malo delovnih ljudi, ki v teh nekaj mesecih ne bi spoznali, da je zanje ta način nagrajevala bolj stimulativen kot prejšnji. Toda ta ugotovitev je menda najbolj dragocena, saj So se uresničile vse napovedi naših političnih in gospodarskih organov, ki so Kot kaže, pa že lahko pišem© tudi o nekaterih praktičnih rezultatih novega načina nagrajevanja. Po prvih analizah nekaterih podjeftij s© se že zmanjšali materialni stroški, ki so bili prejšnje leto v istem razdobju mnogo večji kot letos, zlasti po prvih mesecih uvedbe stimulativnega, nagrajevanja. T© kaže, da so začeli delovni kolektivi misliti na vse, predvsem pa na to, kako bi čimveč prihranili, seveda zlasti tam, kjer se lahko hajveč prihrani. Podatki teh prvih analiz tudi povedo, da se je zaposlovanje novih delavcev ponekod bistveno omejilo. Zdaj mnogokje organi delavskega samoupravljanja temeljito pretehtajo, če jim jenov delavec zares potreben, oziroma če je nekje res potreben nov delavec ali delavka. Od tod pojav, ki se ga lahko razveselimo, da nekatera zasavska podjetja, kot kaže, ne bodo dosegla predvidenega letnega plana zaposlitve novih delavcev. Resda tega razveseljivega pojava še ni opaziti, v vseh delovnih kolektivih, mnogo pa je vredno to, da ga je za zdaj vsaj opaziti v večjih podjetjih, zato smemo pričakovati, da se bo kmalu zgodil© tudi v manjših kolektivih. Včasih so imela tudi zasavska podjetja... obilo -križev- in težav s slabimi proizvodi. V vodstva podjetij so malone dnevn© redno prihajale reklamacije. Ponekod je postal ta problem ie pereč in večkrat krivca niti iskali niso, pač pa s© se zadovoljevali samo s pavšalnimi ugotovitvami, ki s© se zmeraj končale z opozorilom, »da je treba prenehati s prakso dopovedovali, da bo stimulativ- slab© Izdelanih proizvodov« no nagrajevanje edinole vplivalo na večjo proizvodnjo, boljšo storilnost dela in končno vzpodbudilo delavce, da skušajo ob prizadevne jšem delu več zaslužiti. Zdaj je, kot kaže, tudi nekvalitetnemu Izdelovanju proizvodov odklenkalo. Vsakdo ve, da mora dati iz rok solidno izdelan proizvod ali polproizvod, in pavšalnih ugotavljanj, ne da bi bil kdo za to klican na odgovor, je prav tak© konec. Vsakdo raje sedaj namesto enkrat trikrat pogleda, ko da bi dal iz roke slab proizvod ter bil konec koncev zaradi slabega izdelka prikrajšan pri prejemkih. Ponekod je še v praksi, da nekateri delavci zahtevajo revizijo pravkar sprejetih tarifnih pravilnikov, in to utemeljujejo s ,tem, da so ugotovili, da so v sosednjem podjetju za enako del© bolje plačani. Ali, da ima ta ali oni na podobnem delovnem mestu višjo začetno tarifno postavko. Takrat, ko s© delovni kolektivi sprejemali, oziroma obravnavali osnutke tarifnih pravilnikov, je bilo docela jasno in nedvoumno povedano, da je »edaj čas za vse zadevne razprave in reklamacije in da potem, ko jih bodo delovni kolektivi sprejeli in potrdili za to pristojni. organi, ne bo več mogoče spreminjati tega. ali enega člena v teh instrumentih. Čemu zdaj odstopanje od sprejetih zaključkov? Sindikalne organizacije in organi delavskega samoupravljanja bi morali nemudoma v kali zatreti vsak tak poskus, sveti za delo Pri občinskih ljudskih odborih pa bi morali brez odlašanja povedati, da ne bodo- dovoljevali nikakršnih sprememb sprejetih in potrjenih pravilnikov. Prav to kaže, da je treba izvajanju novih tarifnih pravilnikov posvečati vso skrb in pozornost. Ce so res kje kakšne pomanjkljivosti in slabosti, more pristojen organ dovoliti spremembo, nikakor pa ne dovoliti zanikanje tistega, kar je 'bilo pravkar sprejeto in predstavlja osnovo sistema, k; smo zanj prepričani, da nam bo vsem skupaj prinašal lepše rezultate. s SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE Plodna, a predolga seja Kar preveč gradiva se je nabralo v teh počitniških mesecih, tako da se je zadnja seja obeh zborov V občini Trbovlje zavlekla v pozne popoldanske ure. V prihodnje bi bilo boljše sklicati seje večkrat, in to Ijrajše. Na XIX. seji občinskega zbora in XX. seji zbora proizvajalcev so odborniki razpravljali o izvrševanju družbenega plana za leto 1959 za prvo polletje. Samo poročilo ln razprava o vzemajo za Izpolnitev planskih njem sta ugotovila, da se v pri- njoAoSztu a eutdni|s eqsuaAOi8 -nuuis a}f|4oqaj — z)i,wqasnv z vodnikom. hodnjih mesecih ni bati pomislekov, da' letošnje planske naloge v občini ne bi bile v celoti izpolnjene, kar priča polletni plan, ki je bil Izvršen s 63,1% v vseh gospodarskih vejah. Industrijska proizvodnja je bila v letošnjem prvem polletju večja kot lanska, in sicer za 12,8% boljša kot lani v istem obdobju. Pomemben uspeh je dosegel zlasti trboveljski rudnik, kjer so v 153 delovnih dneh nakopali letos 486.000 ton premoga ali 23.000 ton več kot leta 1958. Oba zbora sta nadalje razpravljala o nujnosti gradnje Zasavske ceste ter sprejela sklep, da se občina Tiho vi j e po svojih finančnih možnostih udeleži te pomembne gradnje. — Posebno živahna razprava Je bila na zadnjem zasedanju o preskrbi prebivalstva z mesom, mlekom in drugimi živili. Oba zbora sta zavzela stališče,-da je treba Trbovljam, kjer se delovni ljudje z vsemi silami za-nalog, zagotoviti redno preskrbo z mesom. Med ostalimi vprašanji so na tem zasedanju na široko obravnavali delo sveta za prosveto, prav tako sta oba zbora sprejela odlok o določitvi teritorijev, kjer se ustanove stanovanjske skupnosti. V občini se ustanove dve stanovanjski skupnosti, in sicer območje Trbovlje — spodnji del kraja ter območje Trbovlje — zgornji deL Spodnji del tio obsegal volilne enote 2 do vključno 25, zgornji del pa volilne enote 26 do vključno 33. Volilna enota 33 obsega naselje Gabrsko, ki se Izloči iz krajevnega odbora Knezdol. — Sprejet je bil nadalje odlok o določitvi števila članov sveta stanovanjskih skupnosti. Svet za spodnji del Trbovelj bo štel 48 članov, zgornji del pa 16. Na tej seji Je bil med ostalimi sklepi sprejet predlog, da dobi novo stanovanjsko naselje na Ličarjevem ime KOVINARSKA ULICA. . To leto bomo po vrednosti Izvozili ^»Jtrat več blaga kot 1955. leta. K te-intenzivnemu povečanju izvoza je ]?Veda največ pripomogel čedalje več-? ,ra«voJ industrije, ki daje iz dneva v več proizvodov in postaja vse mo-^ejša. Strokovnjak, ki spremi,ja »grafikon« 2*"ega izvoza, nam Je z zadovoljstvom ?°ročil, da jugoslovanski industrijski j/ kmetijski proizvodi odhajajo v 102 . države. Hkrati nas je opozoril, da hn * ______ ta grafikon pred vojno zelo re-in standarden, ker je odhajalo v V glavnem eno In Isto blago. uNekoč smo bili v svetu znani kot surovin in kmetijskih prlflel-Zdaj je podoba hltfvsno tlru^ač-IJV^aša država se uvršča v vse rroder-izvoznike, zahvaljujoč se pred-- "bi spremi ” ' * '■,r"kf"re ivn" Te . vm-.| y skokovit "in, |n ni-me-" nnve-Izvots. *' I 1- n ribe J kme- 1 1 r~b>»nibe Je r-Cfedku In* >-• IZVOZ SE VEČA tijstvo. Od izvoznikov industrijskih surovin smo postali izvozniki finalnih proizvodov širokega asortimana. ki se ugodno uveljavljajo na tujih tržiščih. Med finalnimi izdelki na »grafikonu« zlasti raste izvoz strojev, ladij, investicijske opreme in ostalih proizvo-* dov iz različnih vej Industrije, ki Imajo na svetovnih tržiščih visoko ceno. Izvoz Je v primeri z lanskim prvim polletjem narasteI za 8.1 odstotka. Zlasti pozitiven Je Izvoz Industrijskih proizvodov. ki je večji za 20 odstotkov. Ladjedelništvo In strojna Industrija sta toliko napredovali, da odpade nanji četrtina našega celotnega Izvoza. Strojna Industrija, ki je v primeri s prejšnjim letom potrojila svoj izvoz, je naletela na veliko kupcev na tržiščih jugovzhodne Azije, v Sudanu in v več prekooceanskih državah. V prvem polletju lanskega leta jc ladjedelništvo izvozilo za 2.3 milijarde din izdelkov, v Istem času letos pa za 7.3 milijarde din. To Je izreden uspeh. Za temi gospodarskimi vejami se na »grafikonu« izvoza takoj srečamo z elektroindustrijo, Industrijo nekovin In ■ proizvodi barvane metalurgije. »Grafikon« za zdaj rti »zadovoljen« s tem-|ft>m v Izvozu črne metalurgije, tobaka In lesne Industrije, vendar pa smemo pričakovati, da se bo do konca leta tudi tu podoba bistveno menjala, zlasti še glede izvoza lesa. V naslednjih mesecih bo treba storiti tudi vse za povečanje izvoza prehranbene industrije. Strokovnjak, ki nam je pojasnjeval krivulje »grafikona«, pa ni imel toliko pohvalnih besed o Izvozu kmetijskih proizvodov. Dejal je celo, da Je izvoz manjši, kakor ga predvideva načrt. Za to pa se najde tudi opravičilo. To Je lanskoletna slaba letina. Letošnji kmečki pridelki pa še niso prišli na vrsto, da bi zavzeli svoje mesto na »grafikonu« izvoza. Hkrati Je analltičar opazil, da smo. povečujoč izvoz, postali tudi boljši, modernejši in solidnejši trgovci in izvozniki. Osvobodili smo se mnpgih slabosti. Zlasti je poostren kriterij za kvaliteto blaga, ozdravljene so nekatere anomalije, kadar je beseda o konkurenci na tujih tržiščih itd. Hkrati pa z več posluha spremljamo potrebe tujih tržišč po naših kmetijskih pridelkih. V primeri z lanskim letom smo doslej uvozili za 2.5 odstotkov manj blaga. Navzlic temu je naša industrija povsem normalno oskrbovana, ker mnoge potrebe pokrivamo ie z lastno proizvodnjo. Uvoz za široko potrošnjo bo — tako se predvideva — do konca leta do kraja uresničen. Za nakup tega blaga so celo nekoliko povečana devizna sredstva. Konkretno — za milijardo din. Mimo raznih proizvodov ho kupljenjlh tudi 6 tisoč televizorjev, zatem novi kontingent motornih koles tn avtomobilov. P Stojanovič Tako so rudarji spoznali našo organizacijo, ki se je kot prva vključila v Ljudsko fronto, osebno pa so poznali tudi mene in še nekatere druge odbornike organizacije. Zato sva dobila Stane Vidmar in jaz od akcijskega odbora stavkujočih rudarjev povabilo na obisk v zabarikadiranih rovih. To povabilo je imelo štiri podpise in eden od teh podpisnikov je bil tudi meni dobro znani rudarski voditelj Hochkraut. Zo tisti v »Slovencu« opisani intervenciji pri TPD sva Stane Vidmar in jaz takoj odšla v rove, kar je bilo takrat precej tvegana zadeva, ker so bili rudarji razburjeni do skrajnosti. Kar sva doživela tisto noč v rovih, kakšne strašne prizore sva videla med rudarji, k; so bili od petdnevnega stradanja in neznosnega zraka v rovih polblazni, je težko opisati. Le tisti, ki so STANKO FLORJANČIČ, Ljubljana: Skubec zahvalil za najino sodelovanje pri pogajanjih. To je storil z lepimi besedami in pri tem previdno omenil, da bi se družba rada izkazala hvaležno za to delo in da je pripravljena na večjo žrtev v ta namen. Odgovorila sva mu takoj, da smatrava za edino pravilno in nujno, da bi TPD določila kakih 100.000 din za nakup masti, sladkorja, moke in drugih živil, ki naj bi se razdelila večjim družinam rudarjev za prvo pomoč po veliki tragediji. Ko je to slišal, je generalni direktor dobil na obrazu silno trd in leden Izraz ter na kratko izjavil, da družba ne more sprejeti našega predloga, čeprav je pripravljena tako vsoto dati naši organizaciji na razpolago. Midva sva na to praV tako jasno in ostro izjavila, da za našo organizacijo ne sprejmeva niti pare, ker naša organizacija b) 17 i\ V la 11 KRIŽEM PO ZAGORSKI OBČINI OB 25-LETNICI GLADOVNE STAVKE kaj takega doživeli, vedo, do kakšnega obupa in odločnosti lahko privede ljudi brezmejno izkoriščanje in zatiranje. Že v prvem rovu se nama je p osrečilo pomiriti razburjene ljudi z zatrdilom, da ne nameravava zapustiti rovov drugače kakor z njimi vred. To zatrdilo jih je pomirilo, in potem sva šla vsak na svojo stran iz rovov v rov ter vsem točno in vestno poročala o poteku in izidu pogajanja in najine intervencije, ne da bi pri tem skušala vplivati na njihove odločitve. Ko so rudarji proti jutru sklicali glavne zaupnike na posvetovanje, so k temu posvetovanju povabili tudi naju, kar sva' odklonila, da ne bi kdo smatral najinega sodelovanja kot poskus vplivanja na njihovo odločitev. Posvetovanje zaupnikov je trajalo eno uro in 16. avgusta ob 6. uri zjutraj so rudarji začeli zapuščati rove. Ko so prišli na krak, so mnogi omedleli, in potem smo jih vozili na njihove domove ter pomagali, kjer smo le mogli. ' Po končani gladovni stavki sva dobila Stane Vidmar in jaz povabilo od TPD, da bi se nama njen generalni direktor ni naprodaj in ker nikomur ne svetujeva, da bi nama in naši organizacija ponujal kako odkupnino. Ves ta dogodek v zvezi s pogajanjem med TPD in rudarji ter z najino intervencijo pri direkciji TPD in z obiskom v rovih dokazuje, dn se je nekdanja bojevniška organizacija dosledno ravnala po načelih, ki jih je brezpogojno prevzela takrat, ko se je vključila v Ljudsko fronto po zasnovi in pod vodstvom ilegalne KPJ. Bojevniška organizacija je imela zaradi svojega odločnega odpora proti vsem koruptnim pojavom v političnem in javnem življenju že toliko zaslombe in simpatij v javnosti, da TPD ni mogla poteptati In prekršiti svoje obljube, da se rudarske mezde ne bodo reducirale do 15. oktobra. To se res ni zgodilo, direkcija TPD pa ni mogla pozabiti, kako odločno je bil odklonjen njen poskus podkupovanja, in pozneje je tudi marsikaj storila, da se je nasilje režima čedalje močneje znašalo nad našo bojevniško organizacijo in nad njenimi vid- nejšimi predstavniki. Konec znamenju jeseni Z Jožom sva se ustavila pred novogradnjo: buldožer, stroj za izrivanje zemeljskih plasti, je neutrudno puhal. Gosta, mastna rjava zemlja se je umikala grozečemu, svetlo iskrečemu se jeklu. Vsakdo, kdor koli je šel mimo, se je ustavil, zato Pa" je strojnik na stroju še bolj pritiskal na plin. Zagorjani so še vedno optimisti glede skorajšnje dograditve Delavskega doma, ln ®o zdaj, ko se je grozeč kup zemlje umaknil, boljše volje: zdaj vidijo, da gre zares. Samo, če ne bo vreme nagajalo ... Tudi z Jožom sva tisti dan klela kislo vreme, ki nam je letos vsem skupaj zagodlo, da že skoro ne pomnimo. Začelo nam je že presedati vse skupaj: namreč tak dopust, ko mora človek doma posedati, ni dopust, In človek se vrača na delo slabe volje, namesto vesel ln spočit. Ne vem, kdo je Zagorjane krstil za čistokrvne Angleže, ker bojda iz dneva v dan govorijo samo o vremenu. Če sreča znanec znanca, prijatelj prijatelja, sl namesto dober dan, voščijo: daj nam sončno vremel Sklenila sva poskusiti pri nekaterih občanih. Zmenila vsa se, da ne bova niti omenila kislega vremena, da Poravnalni sveti koristni V zakonu o ustanavljanju stanovanjskih skupnosti je v nejcem členu med drugim rečeno, da ima stanovanjska skup- il tje med stanovalci stanovanjske skupnosti, uglajevell oziroma odstranjevali bodo vse manjše pa tudi večje spore nost lahko tudi svoj poravnalni, med ljudmi, skrbeli za zakoni svet. Zakon Pa ne pove ničesar podrobnega o dolžnostih in pravicah poravnalnih svetov, zato je razumljivo, da so ljudje na zborih volivcev, ko so poslušali prva poročila o ustanavljanju stanovanjskih skupnosti, radovedno prisluhnili besedi PORAVNALNI SVETI. Zal tudi v splošnih smernicah, kaj pravzaprav pomenijo in čemu ustanavljamo stanovanjske skupnosti, ni bilo skoraj nikjer obrazloženo, kakšne naloge bodo imeli poravnalni sveti, pač pa so se poročila omejila le na splošno ugotovitev, da bodo poravnali sveti med drugim imeli nalogo in dolžnost posredovati v primerih nesoglasja med ljudmi v tej ali oni stanovanjski skupnosti. Nič čudnega torej, če so se ljudje razhajali, ne da bi pravzaprav vedeli za pravo vsebino ln bistvo dejavnosti poravnalnih svetov, Marsikj e so celo z nekim zaničevanjem ugotavljali, da bodo v njih sedeli pravniki all strokovnjaki s pravnega področja, prej ko slej škodovali sožitju ljudi. Kajpak ni mogoče oprostiti političnim ln oblastvenim organom, ki so pripravljali prvo gradivo ra ustanavljanje stanovanjskih skupnosti, s katerim so seznanjali ljudi, če so že omenili poravnalne svete, da niso bolj natanko obrazložili njihove praVe vloge ln vsebine volivcem. AU je potemtakem sploh čudno, če so ®i ljudje po svoje tolmačili to »novost«, in da imajo ponekod že v začetku svoje sodbe o tej »novotariji«, kot so jo Imenovali na nekem zboru volivcev v Trbovljah. Zameriti pa je treba tudi vsem tistim, kt bi lahko strokovno in politično obrazložili ljudem pomen poravnalnh svetov, da tega niso storili, bodisi z osebnimi stiki med ljudmi ali pa v našem lokalnem časniku. Kratko malo: ljudje vedo zelo malo all pa nič 0 vlogi poravnalnih svetov. Naprednejši so Imeli priliko prebrati v dnevnem tisku tu pa tam kakšen sestavek o začetnem delu poravnalnih svetov, to pa je bilo vse, kar so utegnili zvedeti. Zato bo prva ln neodložljiva naloga občinskih odborov Socialistične zveze ln vseh ostalih oblastvenih organov, da bo-d u-Uniško. Karte $o padale na mizo tako močno, da sva se zbala, da jo bodo preluknjali. In ko se je tisti hip spet vlilo, da so silile debele kaplje še v zavetje, na njihovo mizo, je najstarejši med njimi zarobantil: »Madona, že spet to sr...« Se nasmehnil se ni nihče. Vajeni so, da jim narava radodarno siplje močo, pa dopust imajo... Nato sva se zglasila pri kopališkem mojstru. Ta je zamahnil z roko, ko sva ga povprašala, kakšen promet Ima letos v kopališču. »Vreme, vražje vreme,« je potožil, »nam nagaja, da bo skoro za polovico slabše, kot Je bilo lani.« Ker sva vedela, da nama bo še marsikaj zanimivega pove- -dal, sva sedla, in ko J® Imel nekaj časa, je prisedel ln nama rad odgovarjal na zastavljena vprašanja: Lani Je znašal promet od kopališča okrog 300.000 din, Okrog 60.000 bi ga bilo več, če bi »zastonjkarji« vedeli, da J® »zastonj« umrl, oziroma če bi ne pozabili, da je poštenje več vredno, kot pa »okrog prinesti« starega človeka, ki je plačan od prometa, torej toliko, kolikor znaša promet vsak dan. Zanimalo naju je, kdo so tisti tiči, ki nočejo plačati le teko nizke kopališke pristojbine. Pričakovala sva, da nam bo odvrnil, da so to otroci, katerim ne moreš tako zameriti kot drugim, toda ko nama je razodel, da so to navadno tisti ljudje, ki pridejo v kopališče z lastnimi avtomobili, sva ga debelo pogledala. Toda stari Prosenc Je. še enkrat pritrdil; »Res, še včeraj sem moral opomniti dva taka tiča; kar v avtomobilu sta se preoblekla ln šla enostavno v vodo. Ker sem ju videl, sem ju opozoril, toda Izgovorila sta se, da nimata denarja pri sebi. »Jaz,« je nadaljeval Prosenc, »Pa sem bil neizprosen: plačajta all pa zginitaI Eden od njiju se je raztogotil, toda plačala nista, pač pa sta šla v vodo. In takih zastonjkarjev Ja kar precej, toda čudno se nama je zdelo, da taki. ki Imajo največ, nočejo plačati, četudi dobro vedo. da kopališče ni stalo dinar, dva, pač pa težke milijone In potem nama je Prosenc ponovil, da bo letos manj prometa kot lani. Spet Je bilo vreme tisto, ki je pokvarilo le kar živahno začetno sezono na Izlakah. Nisva ga hotela več motiti, le to sva še zvedela, da tudi mnogi Izalčaol nočejo plačevati taks® za kopanje. Kopati pa se pridejo ponoči, PRIDELKOV BO MALO Pri kmetu Antonu sva se ustavila naza|j grede. Mimlo-grede sva ga pobarala, kako kaže sadje Pa je spet zamahnil z roko Ln s prstom proste desnice pokazal v nebo, rekoč: »Tale nam ga letos ,špila’, da se že hudiču .gravža1. Hrušk nobenih, jabolk malo, ln tisto, kar je, je domalega vse gnilo. Se za jabolčnik ne bo kaj prida. Kromper je tako droben, d* ga ne bo dovolj za družino, 16 sena je dovolj, toda nič kaj prida ni, ker Je bilo preveč moče, pa se ni niti utegnilo dobro posušiti. Pšenica je skraja lepo kazala, zlasti tista, ki jo J* gnojil z umetnim gnojilom, kasneje Pa je zaradi moče postala tako drobna, da je komaj dobil povrneno tisto, kar je vsejal. Nisva ga hotela več motiti« ker je pravkar posijalo sonce, in možu se je mudilo na polje. Toda sonce, ki je posijalo tam za oblaki, je imelo v sebi že kali zgodnje jeseni. Nič toplo in radodarno ni bilo. Trenutno Je v Zagorju lepo vreme. Kdo ve, koliko časa? All bodo prišli vsi tisti, ki se radi kopajo, na račun? Ali bodo utegnili kmetje pospraviti letino, ne da bi jih močil dež? Na koncu sva z Jožom morala ugotoviti, da se Zagorjani resnično počasi nalezujejo angleških navad. Sklenila sva, da bova tudi midva dala v glavni naslov tega sestavka; LEPO VREME v ZAGORJU, kot oni dan londonski »Times«, ki je čez celo uvodno stran napisal z velikimi črkami, da je na kontinentu posijalo kar toplo sonce. Toda premislila sva se. Kaj pa če bo bližnje dn| le še sijalo sonce ln Omogočilo vsem, ki sva jih obiskala, da bodo prišli vsaj na koncu sezone na svoj račun? D* bi lel M. V. SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU Iz Trbovelj Z rojaki na Izletu po lepi Gorenjski Za drugo skupino rojakov, ki se mude na dopustu v domovini, je trboveljska podružnica Slovenske izseljenske matice priredila poseben Izlet, pa katerem »o sl naši Izseljenci razen lepot naše Gorenjake ogledali tudi zgodovinske kraje, tako na primer Vrbo, rojstni kraj Franceta Prešerna, nadalje Begunje, spomenik trpljenja v naši ljudski revoluciji. Rojaki so sl prav tako ogledali Kranj ter še posebej Bled. nekateri pa tudi Ribno pri Bledu. Izlet je rojake zelo navdušil In jih pobliže seznanil z našo zgodovino in našimi naravnimi lepotami. — Ob povratku je podružnica dragim gostom priredila manjšo zakusko, ob kateri so jih obdarovali s knj‘goml »Zgodovina Trbovelj. Hrastnika in Dola«" v spomin na rojstne kraje. Prvega septembra Je minulo dvajset let, ko Je nemška soldateska poteptala poljske meje Ln se razlila po Evropi — začela se Je druga svetovna vojna, ki je zahtevala čez' 20 milijonov žrtev, nezaslišanega plenjenja ln gore ruševin In pogorišč. Ce gledamo trenutno odvijanje mednarodnega dogajanja s tega zornega kota ne moremo reči, da smo lahko zadovoljni! V ospredju pozornosti mednarodne javnosti v preteklem tednu sta bili dve šahovnici: evropska in azijska. Dogodki, ltl se razvijajo na eni In na drugi, so med seboj povezani. Predsednik Elsenhower je na poti po treh zahodnoevropskih državah — Nemčiji, Britaniji in Franciji — da bt tudi zavezniške glasove uglasbil na eno struno, preden ie sestane e sovjetskim ministrskim predsednikom Hruščevim. Uk pred odhodom v Evropo je dal vzpodbudno Izjavo češ, na nekatera vprašanja novinarjev sploh ne bom odgovarjal, ker menim, da ni človeka na svetu, ki h| želel sanetltl svetovno vojno, jaz pa v očeh Javnosti ne maram biti človek, ki govori »s atomsko bombo v žepu .. ■« Dva dni kasneje pa so v Washlngtonu sporočili, da bodo poskuse * atomskimi ek-»plorijami, ki iso bl'e v programu po 31. oktobru, odgodill do konca leta. S tem so dali Američani svoj prispevek k zboljšanju klime, v kateri ie bodo 12. oktobra nadaljevala sedaj prekinjena pogajanja za prenehanje atomskih poskusov v Ženevi, pa tudi razgovorom, ki lih bo Imel Eisenhovver, ko bo vhlekal Moskvo. Tildi Moskva Je dala svoj prispevek k »politični pomladi«. Hruščev je is-l&vll da utegne biti njegovo srečanje i FlienhowerJem in pozne,fe Elsenho-iverjev obisk v Sovjetski zvezi odločilna prelomnica v zgodovini človeštva, v dobrem smislu seveda! Skratka, 20 let Po usodnem dnevu oba glavna protagonista v mednarodni politiki vzbujata dobre upe in nade za prihodnost. Zato Je toliko bolj nerazumljivo to, kar se dogaja v azijskem prostoru. Na večer pred sestankom Hruščev — El-senhower so se v Jugovzhodni Aziji začele kaliti vode. Najprej Tibet, kjer je Kitajska v krvi zadušila vstajo ln napravila red. Ce Je bilo to moč šteti za notranjo zadevo Kitajske, pa nikakor ne sodijo v notranje zadeve propagandni napadi na sosednjo drža- hudo kritiziran, češ, da Je preveč potrpežljiv in da preveč mimo prenaša kitajske žalitve, je te dni sporočil parlamentu, da gredo indijsko-kltaj-skl odnosi kljub nasprotnemu prizadevanju Indije rakovo pot In da so se zelo poslabšali. Potrdil je vse prej nepotrjene vesti o obmejnih incidentih in sporočil, da je 26. avgust^ prodrla na indijsko ozemlje ,v Asamu kitajska enota, ki da se še ni umaknila. »Nad severovzhodno mejo bedi armada,« je dejal Nehru In s tem poudaril reeneet položaja. Po dvajsetih letih vo. V tem času so se namreč prvič pojavili napadi na Indijo, češ da Je imperialistična država, ki razpihuje nerede v Tibetu. Glasovi o manjših incidentih. so ostali takrat nepotrjeni. Sledil je nenaden zaplet v Laosu, trlmllUonskl kraljevini v Indoklni, ki Je dobila neodvisnost leta 1954, po sporazumu v Ženevi. V smislu tega sporasuma b| morala ostati tudi blokovsko nevtralna. Pred nekaj tedni so prišli prvi glasovi o gibanju uporniških čet, ki da jih podpirata Kitajska In Severni Vietnam. Zadnja poročila so že bolj določna In govore o pravih bojih med vladnimi ln uporniškimi četami, ki menda ie ogrožajo laoško prestolnico. Na večer pred »sestankom leta« torej grozi, da se I.ao* spremeni v poprišče spopada obeh blokov v Aziji. Se bolj resna je stvar z Indljsko-kl-tajsklml odnosi. Nehru, ki Je bil doma Od 2. do 16. avgusta pa Je zasedal plenum CK komunistične partije Kitajske. Ugotovili so, da so bile lanske ocene gospodarskih uspehov visoko pretirane, ponekod tudi to več kol 100e/o. Na podlagi teh ugotovitev so gpremcnili tudi gospodarske načrte za letos In Pomaknili visoke številke globoko navzdol — pridelek žita kar za celih 200 milijonov ton . •. Ne bi se spuščali v razglabljanje, kaj je privedlo do tega. Dejstvo je, da so morali Kitajci priznati dejansko malo zavidljivo stvarnost In da hkrati razvijajo dejavnost, ki Je škodljiva njihovim notranjim naporom za razvoj svojega gospodarstva, da ne govorimo o njenem škodljivem vplivu na mednarodno ozračje. Ze dogodki v Tibetu so Imeli za Kitajsko skrajno neugoden odjek v Aziji. Namerno zaostrovanje odnosov z Indijo bo imelo nedvomno še bolj škodlji- ve posledice za kitajski ugled med bandunškimi državami. Ce so Kitajci pripravljeni tvegati nekaj takega, potem Je na dlani, da Imajo pred očmi večji cilj? Sestanek med Eisenhowerjem In Hruščevom Jim ni po volji Iz več ras-logov. Vsako popuščanje mednarodne napetosti bi prineslo reševanje določenih visečih problemov. Ker Kitajska ni v OZN In Je večina zahodnih držav diplomatsko ne priznava, to pomeni, da b| se problemi v svetu In torej tudi v Aziji reševati mimo nje. Popuščanje napetosti bi omogočilo (In tudi prisililo) Sovjetsko zvezo, da usmeri svojo pozornost (miroljubno tekmovanje s kapitalističnimi državami!) na druga področja Izven socialističnega tabora. Vsako močnejše angažiranje Rusije in vzhodnoevropskih držav v politiki dajanja pomoči nerazvitim državam Pa bi ilo nujno na škodo pomoči, ki Jo od tod prejema Kitajska. Itd. Itd. Zatorej HtiaJska ni življenjsko zainteresirana na popuščanju napetosti; v takem primeru mora nujno popustiti tudi notranja napetost, le-ta pa J| Je potrebna za uresničitev velikih gospodarskih načrtov, ki presegajo "eaine možnosti In terjajo zato Izredne napore. Sedanjo obžalovanja vredno dejavnost kitajske diplomacije v Aziji Je torej mogoče razlagati kot poskus, opozoriti svojega zaveznika (Sovjetsko zvezo | svojega glavnega nasprotnika (Ameriko), da Je Kitajska tudi tu, In da Ima celo možnost, vplivati na ras-plet dogodkov, čeravno sa velik del držav, članic OZN sploh »ne obstaja«. NI dvomal Peking je proti sestanku med Efsenhowerjem In Hruščevom Ce ga že ne more preprečiti, pS poskuša na večer pred začetkom vsaj opozoriti nase In iz sestanka (s pritiskom na svojega zaveznika) stisniti, kar največ mogoče. Akcijski program v Hrastniku V občini Hrastnik so se 6 priključitvijo radeške občine kmetijske površine znatno povečale. To narekuje povečanje skrbi za napredek kmetijstva.. Zavedajoč se, da je povečanje kmetijske proizvodnje možno s širjenjem kooperacije in utrditvijo kmetijskih zadrug tol sklepanjem dogovorov z zasebnimi kmetovalci, je bil izdelan akcijski program za napredek poljedelstva in živinoreje na območju hrastni-ške občine. Z dosedanjimi napori se je poljedelska proizvodnja v letu 1959 povečala za nad 8 odstotkov. Nadaljnje povečanje je dosegljivo z'razširitvijo kmetijske kooperacije, uporabljanjem sodobne agrotehnike in večjimi investicijami v kmetijstvu, kar bo naglo dvignilo hektarske donose. povečalo produktivnost v živinoreji, prineslo pa tudi večje donose v sadjarstvu. S tem bo mogoče izboljšati preskrbo kmečkega ln industrijskega prebivalstva. S povečano kooperacijo 'se pričakuje, da se bo vrednost kmetijske proizvodnje Izboljšala za nad 10 odstotkov, prav tako se pričakuje povečanje odkupa kmetijskih pridelkov, ki se ceni nad 20 odstotkov. Ob vsem tem je važno, da se bo v poljedelstvu v prihodnje nekoliko spremenila struktura poljedelskih kultur. Po* večala se bo uporaba umetnih gnojil, prav tako preskrba kvalitetnih sortnih semen. Na ta način bo mogoče povečati poljske pridelke za nad 60 odstotkov na hektar. V bližnji jesenski setvi bodo v veliki meri zamenjati stare sorta pšenice z visokorodno in udomačeno pšenico. Sejali bodo 5® večje količine drugih žitaric ter povečati donos, travnikov za potrebe živinoreje. Med okopaninami zavzema kramp« Se vedno 80 odstotkov ornih površin. Ta odstotek pa 1)0 postopoma padal, ker je v na' Črtu povečanje sejanja ln s®' Jenja ostalih povrtnln, in t° zlasti paradižnika, paprik®" zelja In solate. Povečala se h? tudi setev krmskih rastlin- « kooperacijo v travnlštvu b mogoče Izboljšati krmsko baz za živinorejo. Z zajetjem 20 hektarov travnikov bo mož® pridelati do 50 stotov sena h® hektar. ust®' Se letošnje leto tx>do novlli nov kmetijski obrat ’ Slrju. za katerega je elatx>r® že Izdelan. Nov obrat v SirL bo služil predvsem vzf*^ mlade plemenske živine. Prvi udarci Sedemnajst let je minile od zgodovinskega odloka tovariša Tita o ustanovitvi partizanske vej ne mornarice. Sedemnajst let. Zgodba a porajanju prvih partizanskih pomorskih odredov je popolnoma podobna zgodbi kopenskih partizanskih sil. Začeli so z golimi rokami, brez. ladij, brez orožja in pomorskih kadrov. Borci so morali pokazati Izredno hrabrost, moč in iznajdljivost... Prva partizanska oborožena akcija na našem morju se je odigrala 23. januarja 1942. leta v podbiokovški luki Gradac, ko je bila Italijanska motorna jadrnica »Merkur« prisiljena izobesiti belo zastavo. 2e nekaj mesecev prej pa so po Jadranskem morju križarili ribiški čolni, ki so imeli namesto ribiške mreže puškoml-traljeze, vozeč terence, kurirje, različen material ta orožje, povezujoč partijske organizacije na otokih in obali, kar je bilp nujno potrebno za razvoj vstaje. , Hitro so veliki uspeki NOV v drugih področjih naše domovine, kakor tudi na obalnem področju ob intenzivnem delu partijske organizacije Dalmacije, omogočili, da" se je borba proti okupatorju čedalje bolj prenašala tudi na morje. Skozi vse leto 1942 so se iz osvobojene Podgore in ostalih pristanišč blokovskega Primorja nenehno vrstili napadi na sovražnikovo ladjevje. Zaplenjene so bile motorne ladje »Darka«, »Mire«, »Duksa« in druge manjše ladje- Sredi morja in ob belem dnevu; goloroki prebivalci Iža so napadi; posadko italijanske ladje; dvigali so morske mine v Kornatih; potopili so dva bagra za čiščenje rečnega in morskega dna ob izlivu Neretve; potopili so parnik »Ilca« Itd. Vse to je pognalo v sovražnikove kosti globok strah. Okupator je odslej vozil Po morju le v konvojih pod zaščito tor-pedovk in hidroavionov. Oborožil je potniške - ladje jn pripeljal v Dalmacijo nove pomorske in kopenske sile. Toda tudi tl ukrepi niso preprečili drznim part ižanskim mornarjem, da ne bi tud; vnaprej napadali s svojimi lesenim; ladjami mornarice, ki se je prištevala med svetovne pomorske sile. Samo posledjnega dne 1942. leta .je partizanska ribiška enojadrnlca »Pionir« zaplenila pet motornih ladij pred Pod-goro. ‘ Niti pogosto bombardiranje z morja in iz zraka na partizanske luke ni moglo zaustaviti borbe na morju, formiranje in razvoj partizanske mornarice. Do kapitulacije Italije je bilo napadenih okoli 80, zaplenjenih pa 32 ladij. Akcije na morju so imele tudi druge posledice za italijanskega okupatorja, hkrati pa je enkrat za vselej doumel, da Jadransko morje ln Dalmacija nista dediščina Benetk. Zamenjujoč svojega včerajšnjega zavetnika so Nemdl ta ustalit potisnili ogromne sile na domala popolnoma Mladi mornarji pouku jami. Kadri so morali dobiti potrebno strokovno znanje. Torej, spet se je začelo vse skraja, kakor v začetku borbe, kajti ladjedelnice se bile v ruševinah, materialna sredstva skopa, pomoč iz tujine pa je bila odbita. Štirinajst povojnih let ni tako dolgo razdobje v življenju neke mornarice. Toda tudi v tem času se je naša vojna mornarica vzdignila v močno oboroženo silo na morju, ki razpolaga z izšolanim kadrom, obogatenim z izkušnjami iz vojne. V sestavu Ima najhitrejše enote: rušilce, patrolne ladje, torpedne čolne, kakor tudi podmornice ln ostale ladje, potrebne za obrambo naše socialistične domovine, ki so bili zgrajene v prvi vr-. sti v naših ladjedelnicah. Jugoslovanska vojna mornarica, ni samo branilec našega morja in naše obale, je šola za tisoče in tisoče mladincev. Preko 50 000 strojnikov, motoristov, radiotelegrafistov, rušilcev, krmarjev, električarjev ta drugih je doseglo te kvalifikacije v času služenja v vojni mornarici. Generacije in generacije mornarjev razen strokovnega znanja, dvigajo tudli politično znanje, ki jim omogoča da sprejmejo po odsluženju roka odgovorne dolžnosti v delavskem samoupravljanju in drugih družbenih organizacijah. Pred sedemnajstimi leti rojena Jugoslovanska vojna mornarica se je razvila v mogočno braniteljico našega morja in obale. Z veliko hvaležnostjo in ponosom se spominjamo prvih drznih akcij naših partizanskih mornarjev,'ki so pognale v sovražnikove kosti globok strah. Do kapitulacije Italije je bilo napadentli okoli 80, zaplenjenih pa 32 ladij. Jugoslovanska vojna mornarica je po vojni vzgojila generacije in generacije mornarjev. Jugoslovanska vojna mornarica danes pomaga ob vsej jadranski obali reševati vrsto komunalnih in drugih problemov. Kove možnosti Po zivno osvobojeni Jadran. Številne divizije rušilci, jurišni, torpedni in eksplozivni čolni, mlnolovcl, obalna artilerija, avi-oni, pritegnjeni celo lz Franclje In Bel-Elje, so Izgubljali bitko lz dneva v dan s partizanskimi lesenim) led jami. Nemci so okupirali obalo, toda nW> mogli zavzeti nekih otokov, niso mogli preprečiti živahnega prometa izmed posameznih točk na obeli In otoka Visa, niso moglj ustaviti zmagovite poti nove Jugoslovanske vojne mornarice. »Nemški komandujoči admiral Jadrana« je moral brisati vsak mesec Iz liste ladij po kakšno svojo ladjo, od katerih so mnoge postajale plert* naše mornarice, »Tunislsno« s 1.200 tonami materiala le bi) prisiljen vzdigniti belo zastavo. Oborožena ustaika ladja »Jadro« je padla 9. decembra 1943. leta v zasedo mno-6o slabšemu »Bldkovcu«. Dve oboroženi nemški ladji sta doživeli nekoliko dni Pozneje Isto usodo pni otoku Hvaru. Re-morker »Kostante« In motorno ladjo »Giuseppe Cezare« so zaplenili naši majhni patrolni čolni pri otokih Ollba ta Molata, Prav tl čolni eo zajeli tudi 108 nemških vojakov pri otoku Pagu, konec februarja 1944. leta. V naslednjih mesecih so postajale akcije oboroženih ta patrolnlh ladij mornarice NOV Se pogostejše. Ko so se zabeli Se desantni nepričakovani napadi 28. divizije, katere sli« so prevažale ln Ščitile ladje naše mornarice, je sovražnik končno uvidel, v kakšno silo je prerasla flota lesenih partizanskih ladij. Drug za drugim so bili osvobojeni otoki, deli obale in končno Istra, ob aktivnem sodelovanju vojne, mornarice. Prva zavezniška ladja, k| je priplula v Trst, Je bil prav naš PC-8 »Udarnik«. Uspehi so zahtevali žrtve. Od 16 oboroženih 'adlj, kolikor Jih je Imela mor-narloa NOV Jugoslavije, jih je bilo 10 botoljenlh, od 57 patrolnlh čolnov jih Je bilo uničenih okoli 20. Po vojni so morali vse te plovne enota zamenjati z modernim' vojnimi led- vsej domovini se izredno iratetn-pripravljajo na jesensko setev. Gre za realizacijo akcijskega programa. ki predvideva nadaljnje povečanje setvenih površin z visok odonosmimi kulturami. V ta namen so bila po republikah že pripravljena posebna posvetovanja, ki so pokazala, da obstajajo ugodne in realne možnosti za popolno izpolnitev plana, v zvezi s tem pa je moč pričakovati tudi visoke prinose ne glede na klimatske pogoje. Dosedanja posvetovanja so pokazala, da je bil dosežen v«našem kmetijstvu velik korak naprej pri uvajanju najsodobnejših agrotehničnih ukrepov. Rezultat takšne kmetijske politike, ki jo je bilo moč uresničiti, zahvaljujoč se izdatnim sredstvom, ki jih je za to namenila skupnost, je dejstvo, da srno v pridelovanju visoko donosnih vrst pšenice v žitorodnih področjih dosegli najnaprednejše evropske države. Letošnji povprečni hektarski donosi pšenice v Vojvodini so znašali 44:2 mtc na hektar. Tako je postala naša država v pridelovanju pšenice enakovredna s Holandijo. Lombardijo, Severno Francijo in Dansko, ki so znane po največjih donosih pšenice v Evropi. Vendar tako visoki hektarski donosi v Vojvodini, Slavoniji in posameznih področjih Srbije in v drugih krajih naše države še ne predstavljajo končnih možnosti v naši kmečki proizvodnji. Se vedno obstajajo neizkoriščene rezerve za nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje. Poslednja leta, še posebej pa v zadnjih treh letih, je znatno narasla potrošnja in* povpraševanje po naravnih in umetnih gnojilih. Vzporedno s tem se je izboljšala tudi kvaliteta zemlje, kar brez dvoma omogoča doseganje visokih donosov. Danes nd več redkost, če se na hektaru setvene površine goji 70 do 80 tisoč strokov koruze, namesto nekdanjih 20. tisoč. Pri pšenici je prav tako povečano število stebelc. Namesto 150 do 200 stebelc na kvadratnem metru se 1ih zdaj seje 600. Podvojilo ali pa qelo potrojilo se je število stebel sladkorne pese. Vse to govori o intenzivnejšem Izkoriščanju izboljšanih pedoloških lastnosti obdelujočih zemljišč. Proučevanja strokovnjakov so pokazala, da navzlic tej intenzivnosti še vedno premalo izkoristimo stvarne možnosti obdelovalne zemlje, M bi lahko dala še večje donose. Zato se to leto pripravlja nov poskus za novo skokovito povečanje kmetijske proizvodnje. Prvič bomo poskusili z množičnim sprovedenjem združene setve ob upoštevanju vseh sodobnih agrotehničnih mer. V vsej državi bodo opravili te poskuse na socialističnih posestvih s kombinirano setvijo dveh kultur. Kakor predvidevajo, bo združena setev kombinirana š koruzo in pšenico, koruzo in .sladkorno peso, s sončnicami in repo, koruzo in sojo, in še z nekaterimi drugimi kulturama. Izkušnje, ki so bile dosežene v Vojvodini in Slavoniji z organiziranjem kombinirane setve, kažejo, da je moč ob pravilni pomoči agrotehnike daleč povečati hektarske donose. Kar pa je najvažnejše: na ta način se odpravlja primitivno izkoriščanje zemlje, ker se dobivata na istih površinah dve letini. S tem začenjamo uresničevati eno izmed zahtev moderne kmetijsko-indu-strializiraiie proizvodnje. Ta kombinirana setev bi se opravila vzporedno ali pa v trakovih, kar bi omogočilo, da dobijo več svetlobe in zraka. Izkušnje in proučevanja strokovnjakov pa kažejo, da so donosi ob robovih njiv in ob poteh tudi za 50 odstotkov večji od donosov na sredini njiv. Prav združena setev pa naj bi omogočila kulturam čimveč zraka in svetlobe, hkrati pa prinesla našemu kmetijstvu nove tisoče vagonov žitaric. Da bomo ta načrt uresničili, je treba mobilizirati kmetijske proizvajalce in strokovnjake ter odstraniti vsako morebitno bojazen in nezaupanje v sprejemanju novih delovnih metod v našem kmetijstvu. Znane so irioušnje v prizadevanjih za osvojitev italijanskih pšenic. Zato je potrebno, da se angažirajo tudi, družbeno politične organizacije, ki naj s svojim organizacijskim in političnim delom pripomorejo, da združena setev zavzame širok krog, kakor so to danes že dosegle visokoro-dne pšenice in hibridna koruza. J. St, Signali ZBORI VOLIVCEV V HRASTNIKU V dneh od 12. do 23. septembra bodo v hrastniški občini zbori volivcev, ki bodo med ostalimi" razpravljali o akcijskem programu za razvoj kmetijstva na območju občine Hrastnik, o odkupu kmetijskih pridelkov, o preskrbi potrošniških središč ter volitvah potrošniških svetov. Prav tako bodo volivci obravnavali vprašanje ustanovitve stanovanjskih skupnosti v občini. Na zadnji seji obeh zborov je občinski ljudski odbor hrastniške občine sprejel odlok o določitvi števila stanovanjskih skupnosti v občini. Tako bodo v občini obstajale štiri stanovanjske skupnosti, namreč stanovanjska skupnost Hrast-nik-rudnik, Spodnji Hrastnik, Zidani most in Radeče. V svet stanovanjske skupnosti Hrastnik-rudnik bodo volili 45 članov, za Spodnji Hrastnik 35 čla- nov, v Zidanem mostu 21 članov in v Radečah 35 članov. NOVI PODPREDSEDNIK ObLO HRASTNIK Glede na to, da je podpredsednik občine Hrastnik Ferči Miler prosil za razrešitev njegovih službenih dolžnosti, ker odhaja v višjo upravno šolo, je občinski ljudski odbor na zadnji seji sprejel razrešitev prosilca, ki je bil' prej dolgoletni predsednik bivše občine Radeče. Za novega podpredsednika hrastniške občine je bil na seji obeh zborov v petek, dne 28. avgusta izvoljen Jože Klanjšek, direktor Steklarne Hrastnik. Tovariš Klanjšek je bil že več let ljudski poslanec za področje Hrastnika in Radeč v zboru proizvajalcev, Je tudi predsednik SZDL občine Hrastnik, sedaj pa je izbran za mesto podpredsednika občine Hrastnik. To je zgodba o tovarni keramike ln elektroporcelana na Izlakah, ki je pred petimi leti ostala na ramenih šestih ljudi, potem bo je nemogoče vodstvo spravilo neznatno podjetje na kant, ko je že vsak pokope! kakršno koli upanje na to, da bi se dalo v izlaški Keramiki še kaj storiti. Sest mesecev so vztrajali brez plač, ker mlado podjetje takrat pač še ni imelo toliko sredstev, da bi jih lahko izplačalo. Toda imeli so trdno vero v uspeh. . Dobro se • še spominjajo, kako so začeli. Kupili so samokolnico, dve brezovi metli im dve lopati. Iz podstrešja obratnih prostorov so zmetali staro šaro ta začeli pripravljati prostore za proizvodnjo. In ko so dobili na okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah trt milijone din posojila, so začeli graditi drugo peč ta za silo pozidali proizvodne prostore. Izdelovali bodo elektrokeramikol Na porcelan še niso upali misliti. Proti koncu leta 1954 so v novi livarni vlili prvih ^6 Bergmannovlh pipic. In prva norma, ki so jo postavili r<6 njihovo Izdelovanje, je bila 76 kosov na osem ur. Število zaposlenih se je povečalo na 28 ljudi. Naslednje leto so obnovi) 1 lastno elektrarno- Pričeli so s poskusi za proizvodnjo stiskane keramike. Kolektiv je štel že sto ljudi. »Proizvajali smo tako rekoč z golimi rokami, brez kakršnih koli strojev,* pripoveduje o tistem letu direktor Kojnlk. »Spominjam se, da smo teptali glino kar z nogami in gnetli z rokami. Na star kmečki mlin za mletje sadja, za katerega smo dali 20.000 din in je predstavljal za nas moderno mehanizacijo, smo mleli v prah zmleto gmoto za novo rojeno štanearijo. No, kolektiv, ki je v tem času že izvolil delavski svet ta upravni odbor, se je zavedal, da ustvarja zase. Razumel je vse težave, čutu je tudi skrb skupnosti in vedel, da bo kmalu lz vsega tega truda zraste] denar za boljše stroje in za boljše pogoje dela. Res smo si kupili boljše pripomočke za proizvode njo.« Konec leta je izlaška tovarna keramike stopila v kooperacijo s trboveljsko tovarno »Mehanika«. Zanjo je začela izdelovati porcelanske dele za varovalne paitrone. Povečali so skrb za kvaliteto. Prešli so iz keramične črepinje na porcelansko, opustili Pa so tudi izlaško glino, ki je dajala njihovim izdelkom sivo zeleno podobo. ^ Leta 1957 so osvojili 26 novih prolzvos dov in pozidali še četrto peč. Število delavcev je naraslo na 140, letna realizacija pa je bila 26 milijonov din. Lani je štel izlaški kolektiv že 170 ljudi, proizvodnja pa se je povečala na 200 ton porcelana letno. Mimo pete peči so zgradili še peč za mletje šamota, avtogaražo, sušilnico za kapice in postavili ute za skladišče surovin. Ob vsem tem niso zanemarili skrbi za delavce. Pripravili so tečaj za polkvail-ficirane ln kvalificirane kemlčarje, v podjetju pa je začela delovati tudi kuhinja, hi pripravlja cenene tople obroke malic. Danes šteje tovarna elektroporcelana in keramike na Izlakah 208 ljudi. V osmih urah izdela ... In danes trdoživi izlaški kolektiv največ govori o gradnji nove tovarne, ki jo bo začel graditi lz lastnih sredstev. Izdelovala bo blizu 1000 ton elektroporcelana ln finalnih izdelkov na leto, zaposlovala pa bo več kot 500 ljudi. Med bližnjimi novi proizvodi omenjajo mehansko ln visokonapetostni steatit, ki ga zdaj v Jugoslaviji še uvažamo. -Jak Voiak Tanaka na Hvara Končno so uspeli tudi amaterski gledališčniki Svobode-Center v Trbovljah. Nekaterim izmed njih, tako na primer Robertu Plavšaku, Mici Bizjakovi, Milku Raku, Karlu Malovrhu in Se drugim »veteranom«, ki že 30 let zvesto služijo boginji Taliji, so se pridružili pozneje Se ostali, med njimi številna mladina, ki je posebno pomladila vrste tega amaterskega gledališča. Samo od osvoboditve je ta dramska družina dala « gledaliških premier, gostovala pa je domala povsod po Sloveniji. Leta 1949 je doživela uspeh z nastopom v Mariboru, kjer je dala »Izpit za življenje«, lani pa na velenjskem festivalu »Dnevnik Ane Frank«. Ocena nastopa je bila odlična, vendar .ca nastop na Hvaru ni bilo dovolj denarja na razpolago. Toda to ni plaSllo te gledališke družine, ki po svoji kvaliteti že prerašča amaterske odre. Pred nedavnim pa Je bila iz nemščine tudi v naš Jezik prevedena nova drama, to pot delo Kaiserja »Vojak Tanaka«. Dali so Jo na Delavskem odru s tečajniki iz vseh krajev Slovenije. Pred leti so morali to igro v Berlinu odstaviti s programa. Proti uprizoritvi »Vojaka Tanaka« Je namreč ostro protestiral Japonski veleposlanik v Nemčiji, ker drama obsoja japonski militarizem. Režiser SrboveljAlh gledališčnikov," ki je lani postavil na oder »Dnevnik Ane Frank«, Je leto« ugriznil v trd oreh In se lotil »Vojaka Tanaka«. Vnese’ j« v to Igro še vrsto režijskih domislic, kar je Kaiserjevo dramo še obogatilo. V takšni izvedbi je trboveljsko gledališče Svoboda-Center uprizorilo' dramo doma štirikrat, nastopilo z njo tudi na nedavnem republiškem festivalu v Velenju, kjer so bili Trboveljčani skupno z Mežičanl najboljša amaterska skupina v Sloveniji, nato je dalo gledališče igro Se v Kočevju in Celju — končna nagrada za trudapolno delo pa je bilo sodelovanje trboveljskih gledališčnikov na Zveznem festivalu amaterskih družin na Hvaru. V času od 19. julija do 31. avgusta Je pokazalo svoja dela na prelepem letnem gledališču na Hvaru 14 amaterskih dramskih skupin iz vseh krajev Jugoslavije. Zastopani niso bili letos na Hvaru edino amaterski gledališčniki lz Makedonije. No, naši trboveljski gledališčniki so morali iti z vlakom najprej v Ljubljano, da so tamkaj dobili svoj vagon na železnici, kajti drugače bi se morali kdo ve kako stiskati po kupejih do Splita. In tako je brzovlak drvel z našimi gledališčniki na dolgo pot. Dolgčas so sl preganjali v vlaku z Igranjem kart, šaha ln podobnim. Bilo je že zgodaj zjutraj, pa so nekateri še kar vztrajali. Končno — Split. Dosti časa ni pre-ostajalo za nadaljnje potovanje z ladjo na Hvar. Naši so bili nestrpni, kajti kulis še ni bilo tamkaj. Končno se Je le uredilo in z majhnim prerekanjem je dobil tudi vsak svojo mesto na lad-ji, ki je zaplula proti končnemu cilju. Prijazni tajnik Združenja Hrvatske Ivan Mikulič nas je pričakal na Hvaru. Prenočišča so bila urejena tako; moški na levo — ženske na desno, pa je bilo v redu. Popoldne so nekateri odšli na kopanje, večina pa je zaspala po naporni* vožnji. Cveto, Jelo tn drugi pa niso imeli počitka. Urejevali so oder na prikupnem in lepem letnem gledališču, še tisti večer, v petek, je bila generalka na odru. Kar dobro je šlo. V soboto, 22. avgusta, pa je čas kar hitro minil. F-ližal se je odločilni trenutek. Dve uri pred predstavo "Tanaka« so nekateri kadili cigareto za cigareto. Pa je bila nervoza kar odveč. Vse je šlo nato dobro. Aplavz so doživeli na odprti sceni. Čestitke tovariša Mikoliča, čestitke kolektiva U Našle ln ostalih. Zaključna scena 3. dejanja je tako užgala, da je pnvtika zahtevala igralce ponovno na oder. Vse je bilo lepo, vendar so padle vmes tudi »grenke« kaplje. Ves čas našega 1 bivanja na Hvaru, pa tudi med predstavo it pc njej, in tudi drugi dan ni bilo nobenega predstavnika Hvara med nas. Videti Je bilo. kakor da sploh nismo potrebni tamkaj. Pravo nasprot- je »odgovornim« na Hvaru pa so bili preprosti Hvarčani, ki so nam izkazovali vso gostoljubnost, ki je prišla Se posebno do izraza v nedeljo na skupnem izletu na Milno, kjer se je v slovenski in hrvatskl pesmi sklepalo prijateljstvo med trboveljskimi igrale! In hvarskimi domačini. Trboveljska ekipa ne bo kmalu pozabila prijaznih in preprostih Hvarčanov in njihovih pevcev, ki so nas seznanjali z lepo dalmatinsko pesmijo. (Nadaljevanje na 4. str.) Gledališčniki na Dletu \ mrnmmmmmmmmaf .................................................. TRIDESET LET ŠOLE NA SENOVEM — TRIDESET LET ŠOLE NA SENOVEM — TRIDESET LET ŠOLE NA SENOVEM TRIDESET Le mati gospodarja A. S. mi je prišla nasproti in mi. očitajoče rekla; »Ali nas boste danes izropali?« Nasmehnil sem se in odgovoril: »Ne boj se! Bodi zadovoljna, da sem jaz tukaj.« Medtem je že obstal kakor vagon velik prazen o. Pokojna A. S. je prinesla liter vina in nam ga ponudila. Financarji so »službeno« odklonili, jaz pa sem imel od mnogega govorjenja že čisto izsušen jezik ter sem »službeno« izpraznil tri kozarce. Nato je mati pokazala svojo izročilno pogodbo. Iz nje je bilo razvidno, da je izročevalka A. S. dala vse svoje imetje, premičnine in nepremičnine, v last svojemu sinu in snahi, pridržala pa si je pravico dosmrtnega souživanja' vseh premičnin in nepremičnin, kar pomeni preužitek. Ker je imela izročevalka na vsem svoje užitninske pravice, sem osporaval rubežen s tem, da je preužitek nezarubijiv. Po dolgotrajni trdi debati sem uspel. Financarji so se s praznim avtom odpeljali nazaj v Krško. Cmojpolti vodja financarjev mi je zagrozil, da me bodo še tisti dan zaprli. Sicer sem pričakoval, da bodo kakšne neprijetne posledice, vendar me zaradi tega ni nikdar nihče nič vprašal. Le kadar sem se s črnopoltim financarjem srečal, je umaknil oči in gledal na drugo stran. Ko Je bilo na dnevnem redu sestavljanje občinskega proračuna za leto 1938, sem prejel proračun že sestavljen od banske uprave iz Ljubljane. Občinski upravi na Senovem ne bi bilo treba sestavljati proračuna. Le jaz sem bil zadolžen, da skličem sejo občinskega odbora, ki naj samo še »formalno prikima«. Ob natančnejšem pregledu proračuna sem opazil, da je takratna banska uprava zvišala občinske doklade od 300 na 360 odstotkov, v katerem je bila zajeta postavka fc odplačevanje dolga za gradnjo nove šole. Sklical sem sejo občinske uprave, kjer smo ta načrt odločno zavrnili, sestavili proračun po lastni presoji, preudarku, potrebi in zmožnosti davkoplačevalcev. Ves občinski odbor pa ga je na svoji Avgust Fabjančič: finančnim ministrstvom dokaj dobre zveze. V negativni odločbi je bila zopet klavzula, da se občina proti tej odločbi lahko pritoži na državni svet v roku 30 dni. Ko sem na seji to poročal, so mi odborniki na splošno rekli: »Pogoreli smo. Zopet nam bodo odvažali živino, praznili svinjake, uničeni bomo.« Nisem se itaogel sprijazniti $ takimi mislimi, pa sem jim rekel: »Še Prišli so financarji seji odobril. Ko sem ga poslal banski upravi v potrditev, ga je le-ta zavrnila. V za vrnitveni odločbi pa je bila klavzula, da se more občinski odbor proti tej odločbi pritožiti na finančno ministrstvo v Beogradu v roku 30 dni. Ker na senovski občini takrat nismo imeli nikakega pravnika in tudi ne denarja, da bi si ga najeli, sem pritožbo sestavljal sam in jo zadnji dan roka odposlal. Pritožbo bi moral odposlati preko banske uprave v Ljubljani na finančno ministrstvo v Beogradu. Ker pa do banske uprave nisem imel popolnega zaupanja, sem poslal en izvod direktno v Beograd, drug izvod pa banski upravi v vednost. Pritožba je bila kot »neutemeljena« zavrnjena. Uganil sem, da je imela banska uprava v Ljubljani s neka vrata so odprta, šli bomo skozi ta vrata! Kar bo, bo!« Zatem sem začel zbirati celotni material detajlno skupaj. Saj nisem mogel vsega naenkrat obvladati. Vedno sem mislil na to, kako bi te težave premagal. Vsak večer, ko sem šel k počitku, je v moji glavi brnelo samo to, kako bi rešil svoje občane pred uničenjem. Pri postelji sem imel pripravljeno luč in kos papirja. Ko sem se sredi noči prebudil, sem mislil samo na to. Kar mi je prišlo stvarnega na misel, sem zapisal. V treh tednih sem imel ves material zbran, šele nato sem sestavil pritožbo, v kateri sem hkrati natanko opisal gospodarske in socialne razmere v občini Senovo. Pritožbo sem tudi takrat poslal direktni na državni svet v Beogradu, en izvod pa banski upravi v Ljubljano v vednost. Takratni ban dr. Marko Natlačen mi je hudo zameril: prvič, da sem pritožbo vložil na državni svet, in drugič, da je nisem poslal preko banske uprave. Čez dobra dva meseca sem prejel rešitev od državnega sveta za moj osebni naslov. Moja pritožba je bila ugodno rešena. V rešitvi je bilo pojasnjeno, da višja nadzorna oblast nima pravice diktirati nižjim organom svoje volje, ker so ti organi izvoljeni od ljudstva. — O — Tiste čase je bilo v senovski občini precej .brezposelnih, ki so vsak dan prihajali na občino in zahtevali pomoč. Ker pa občina ni imela sredstev, sem moral zato večkrat odpotovati v Ljubljano na bansko upravo, da sem izsilil kak prispevek za te ljudi. Največ, kar mi je bilo odobreno, je bilo »pet jurjev«. S temi »jurjl« sem za trenutek pomiril razjarjene brezposelne, ki so povsod kričali, da na svetu ni nikake pravice. Tudi takrat, ko sem prejel odločbo državnega sveta, ki je bila pozitivno rešena, sem bil namenjen v Ljulfljano na bansko upravo. Bilo je dva dni po tistem, ko sem prejel odločbo, ko sem se napotil v Ljubljano. Ob desetih dopoldne sem se priglasil za sprejem pri banu dr. Natlačenu. Uradni sluga ml je povedal, da bom snrejet šele ob 12. uri zaradi preobilice strank, ki so se priglasile že pred menoj. Ker drugih opravkov nisem imel, sem stopil v drugo nadstropje, kjer je 'imel pisarno banski svetnik dr. Schrei. (Dalje prihodnjič) Uspeh na Hvaru (Nadaljevanje s 3. str.) Nobenega od nikoder. Ni mi dalo miru. da se ne bi sešel s tajnikom Združenja Hrvatske. Ivanom Mikuličem, ki je prav rad odgovoril na stavljena vprašanja, — Festival se na Hvaru prireja že tretje leto in letos ste najboljšo režijo, najboljšo sc©" no ter za najboljšo moško in žensko vlogo. Seveda so t® samo predlogi. To vprašanj« bodo letošnjo jesen rešili n® posvetovanju v Zagrebu. Gledališka publika na Hva* ra je zelo disciplinirana. Hval ima kot festivalski kraj vs« i1:.:...... , Da je bila vožnja krajša Šestkrat praznih rok Kar šest ekip Rudarja Je v soboto in nedeljo pomerilo svoje moči Igrati so košarkarji, rokometaši in nogometaši. Trikrat je šlo zares, ostala srečanja pa so veljala le kot priprave. Kljub optimističnemu razpoloženju vseh taborov smo doživeli razočaranja. Nekje imajo opravičila za to, toda ta v celoti ne zmanjšujejo slabega vtisa, ki so ga posamezne ekipe napravile s svojimi nastopi. Kar poglejmo: Košarka Moška ekipa je v prvem jesenskem kolu nastopila proti prvemu na lestvici — Odredu iz Ljubljane. Zmage domačih res nismo mogli pričakovati in bi bila izgubljena tekma z minimalno razliko že lep uspeh za Rudarja. — Toda dogodki pod koši so se sukali drugače, in tako so gostje slavili visoko zmago 82:40 (24:14). Največ zaslug za ta visok poraz ima gotovo visoki Dolinšek, ki je domači obrambi onemogočil uspešno igro, - v napadu pa je bil glavni akter in realizator. Gostje so bili hitrejši zlasti pod koši, odlikovali pa so se s čistimi meti. Morda gre visoka zmaga predvsem na račun netočnih metov in podajanja domačih? — Morda je vzrok tudi drugje, saj zadnje čase ekipa ni dosegla nobenih bleščečih uspehov, zato bo treba do zaključka ligaškega tekmovanja krepko poprijeti za delo. Verjetno pa bi bila razlika v golih manjša. če ne bi zaradi petih osebnih napak zapustila igrišča Murn ln Jelen. Sodnik Kavčič in zlasti njegov pomočnik sta ‘ Igro slabo vodila. Koše so dosegli: Marčec 18, Čučnik 2, Slana 14, Dolinšek 27 in Kraljič 21 za Odred. Za Rudarja pa: Jelen 6, Murn 4, Piki 7, Poličnik 8, Virt 14, Jordan 1. ■ Tudi ženska ekipa je v borbi za točke doživela podobno usodo, saj so Celjanke zmagale predvsem po zaslugi dveh igralk, ki so z meti od daleč dobro uspevale. — Usoda domačih je bila zaradi njihove netočnosti hitro zapečatena. Mlada Rudarjeva ekipa je sicer pokazala precej znanja in požrtvovalnosti, a še vendar premalo za rutinirano ekipo iz Celja. Končni rezultat: 42:28 (19:7). Za »Celje« so bile uspešne: Kavs 13, Cater 15 in Medvešček 13. Za Rudar so nastopile: Lavrinljeva (2), Balohova (4), Razborškova (4), Strumlova (9), Vidmarjeva (*), Breznlkarjeva ln Sajovičeva. Pionirji so v prijateljskem .srečanju zaigrali lepo, toda zmagali so fizično močnejši Odredovct z rezultatom 3:28 (29:21). Koše so dosegli: Blejec 12, Salamon 18, za Rudarja pa: Tavšič 6, Maleš 4, Parpar 2, Klenovšek 11 ln Bola 3. Upamo, da bodo Rudarjevd v nedeljo v prvem kolu slovenske conske lige zaigrali bolje. V Kranju so nastopili: Ahlin, Traven. Lukančič, Hladnik. Osolnik, Lamovšek, Mak, Majcen, Knavs, Pristov, Kastelic. Rokomet Povratno prijateljsko srečanje z Mladostjo iz Kranja Je pokazalo, da tesni Izid Iz prejšnje nedelje ni bilo zgolj naključje. Gostje so zaigrali lepo, hitro in tehnično dobro. Tekmo je motil dež ln tako ni bilo pravih pogojev za razvoj igre. Domači so igrali brez Ačkuna in Firsta, toda to ne more biti opravičilo za tako slabo igro. Tekmo so zasluženo izgubili z rezultatom 13:11 (5:6). Največ golov so dosegli za Mladost: Polka (5), Čolnar (4), 2un (3), za Rudarja pa je bil najuspešnejši Bergar (6). Tudi ženska ekipa je odigrala svojo prvo tekmo z Mladostjo iz Kranja. Zal so vso tekmo igrale z igralko manj, ln tako rezultat — 10:7 (5:6) v korist Mladosti gotovo ni realen. Videti je, da je ekipa lepo napredovala in bo lahko dosegla še lepe uspehe. V nedeljo pričetek prvenstva v nogometu Rudar proti Iliriji Nogomet Nogometno moštvo Rudarja se je v nedeljo poslovilo od nadaljnjega tekmovanja za pokal FLRJ. V srečanju s kranjskim Triglavom je doživelo občuten poraz 5:3 (3:1). Ta rezultat nas preseneča, zlasti še zdaj, ko Je moštvo tik pred startom v slovenski conski ligi. Predvsem kaže, da obramba ni Imela »najboljši dan«. Tako so domači vseskozi krepko vodili in bili tudi v napadu nevarni. Ze v prvih dvajsetih minutah igre so vodili s 3:0. (Strelca Mihelčič (2) in Gajšek). Sele ob koncu prvega polčasa le Mak dosegel gol za Rudarja. V drugem delu se nekajkrat ponovila napaka lz prvega polčasa, kar so domačini . Izkoristiti. Trboveljčani so sicer po Knavsu v tem času dosegli še dva gola, to pa je bilo premalo za zmago. ia Slovensko prvenstvo v nogometu se bo pričelo v nedeljo, 6. septem. bra. Družbi starih znancev: Braniku, »Mariboru«, Soboti, Kladl-varju. Rudarju, »Ljubljani«, Gra-tičarju. Krimu, »Izoli«, Triglavu se bosta pridružila Se dva nova člana. ln sioer »Nova Gorica« ter Ilirija iz Ljubljane. Prejšnjo nedeljo je yio v Ljubljani posvetovanje vseh v poštev prihajajočih klubov, kjer so se pogovoriti o vrsti vprašanj bližnjega nogometnega prvenstva, tako o redu na Igriščih ter o sodnikih Sklenjeno je bilo, da bodo tekme slovenske lige sodili najboljši sodniki. V bližini igrišča« bodo lahko v bodoče le rezervni Igralci, zdravniki, maserji in tehnični vodje, vsi ostali pa bodo meli svoj prostor med gledalci. Ze prvo kolo v nedeljo bo prineslo zanimiva srečanja. »Maribor« bo sprejel v goste Soboto, Ilirija bp sprejele ^trboveljskega Rudarja, Branik lz Maribora bo odpotoval na vroča tla v Novi Gorici. Krim se bo srečal s Triglavom, »Izola« z »Ljubljano«, Kla-dlvar pa z Graflčarjem. OBVESTILO Vpisovanje v trboveljske otroške vrtce bo od 1. do 3. septembra od 8. do 12. ure. Vrtec Iz osnovne šole Trbovlje 11 se je preselil v Dijaški dom. Uprava. Mnogo so razpravljali o tem, da bi drugo moštvo Odreda tekmovalo izven konkurence v slovenski ligi, vendar predlog ni bil sprejet. Odred bo organiziral posebno ligo mladih moštev, za katero so le-ta že dala svojo privolitev, tudi nekateri člani SCL — Kladivar, Branik. Rudar ln »Maribor? ln verjetno tudi Tpiglav. Tudi ta liga mladih moštev bo izredno zanimiva in ne bi bilo slabo, če bi v njej sodelovala tud; »Ljubljana«. Torej v nedeljo — borba za prVe točke! Zakq stanovanjska skupnost v Zagorju ne dela Na zadnjih zborih volivcev je bil izvoljen tudi iniciativni odbor za formiranje stanovanjske skupnosti Zagorje - Toplice. Ostala dva iniciativna odbora sta že pred časom Izdelala minimalni delovni program, medtem ko se ta iniciativni odbor ni sešel niti enkrat. Čudno je, zakaj ne, še bolj čudno Pa je, da oba odbora SZLD Zagorje in Toplice dovoljujeta, da iniciativni odbor !n ustanavljanje stanovanjske skupnosti spita spanje pravimega. Vprašanje pa je, ali se člani iniciativnega odbora ne zavedajo svoje dolžnosti, ker dopuščajo, da vprašanje stoji na mrtvi točki. Slovenci prvič na tem festivalu. Moram reči, da ste se vi Trboveljčani, kakor tudi skupina iz Mežic, zelo dobro odrezali. V oceni ste med prvimi skupinami. Festival na Hvaru naj bi v bodoče imel predvsem delovni značaj. Za sedaj, dokler ne bo urejeno drugače, ostane mesto festivala Hvar. Zadnje posvetovanje o festivalu je prineslo mišljenje, da se festival skrajša vsaj na en mesec, da se postavi ocenjevalni odbor iz predstavnikov vseh republik, da se pripravijo na- Odkup živine šepa Ze nekaj časa bj moral po sklepu seje ObLO Zagorje odkup živine na območju občine potekati preko odkupnih mest pri pozameznih KZ. Sicer je treba poudariti, da so se težave začele že takoj v začetku, ker zadruge niso obvestile kmetovalcev o odkupnih dnevih, in drugič, ker tudi vodstvom kmetijskih zadrug ni najbolj ugajal ngčin uvedbe odkupnih mest. Dogajalo se je celo, da s» ob dnevih, določenih za odkup, pri nekaterih KZ posamezni najodgovornejši to-, variši teh ustanov odhajal; na službena*potovanja. Delni krivci za prvi neuspeh na nakupnih mev tih pa so tudi. mesarski nakupovalci, .fceg jim uvedba takega načina odkupa ni bila najbolj pogodu in sq se z vso silo borili proti njemu. Sedaj je z odkupom oz. do-gonom živine na odkupna mesta bolje. Na območju občine Zagorje je še najbolje pri KZ Mlinše. Ostale -zadruge pa so se man potrudile ln dajejo mesarskim nakupovalcem potuho, da lahko, kupujejo spet pri kmetih. Vprašanje je, ali se je izplačalo urejevati nov način odkupa živine, ko ga Pa tisti, ki bi se morali v prvi vrsti zavzemati za njega — ln to najodgovornejši tovariši v kmetijskih zadrugah — ignorirajo in lz-gravajo. (m) grade za najboljše upriaorltvA možnosti, da postane središč vse kulturne dejavnosti. Vendar je nekaj: odločilni činltdji .bodo morali svoje mišljenj« spremeniti, da ne bodo zaradi ^vaterpolskih ali boksarski! tekem gledališke predstav« odpadle oziroma se prestavljale na drug datum. Sam. festival je pokazal visoko kvaliteto nastopajoči! amaterskih dramskih druži®* Igralci so prav tako pokazali veliko ljubezen do odrsk® umetnosti in voljo do igranj* Kvaliteta predstav je nad P0-vprečjem uprizoritev amater skih skupin. ., Ob koncu razgovora je d* tov. Mikulič še svoje osebno J® službeno mišljenje glede pr*®' stave »Vojaka Tanaka«. Dej** — Izvedba drame »Vojak T*r naka« na Hvaru je bila solidna in je doslej najboljša a«®*' terska uprizoritev, zlasti k** se tiče domislekov režiserj* pri igri ter nasploh režija. P®” sebno učinkovito je bilo D" dejanje, za katero je dalo poznanje tudi občinstvo. Sce®* je bila enostavna in se je zel® lepo prilagodila dejanju ®J odru. Igralska skupina iz Tf' bovelj je opravičila zaupanj®' zaradi katerega je bila posla® na festival. Posebno všeč so ®£ bili tudi tonski efekti, kar J' dalo celotni uprizoritvi P®5®] ben čar. Ce ocenjujem P®*®* mezne vloge, moj-am reči, ® so bili najboljši ded Tanak* (Milko Rak), vojak TanaK* (Rado Ccšnovar) ter gejša, 10 je prva pela (Cvetka Jordani-— In še nekaj, kar je b* posebno prav — je dejal <©' riš Mikulič, je to, da ste * spoprijateljili z igralci iz IY, šic. Tudi to je cilj tega f<*‘ vala, da se posamezne skup*® med seboj spoznajo ln se V"f vežejo. Izmenjava izkušenj *, ustvarjanje medsebojnih v — to je resnično poglablja®* bratsva in enotnosti. Stane Šuštar S poti po Potiski V OPOMIN Nedavno se je mudila na Poljskem skupina mladinskih aktivistov CK LMS, ki se je tamkaj seznanjala z življenjem mlade generacije in si ogledovala sanlmtvo-stl lz Poljske preteklosti ln sedanjosti. Med drugim je obiskala tudi znano nacistično morišče, koncentracijsko taborišče Auschwilz, ki še vedno, čeravno Je danes spremenjeno v muzej, grozeče dviga prst v opomin, da bi se oglasila vest človeštva ln pogubila sleherno misel na vojno, ki bi bila v prihodnosti gotovo Se »trašnej-ša, kot je bila vojna, v kateri so nacistični sadisti spočeli Auschvvitz, Dachau. Buchenwald in podobna morišča- — V skupini slovenskih mladinskih aktivistov sta bila tudi reviriSana in tako se našemu časniku, nudi priložnost objaviti nekaj vtisov lz Auschsvitza, obogatenih z avtentičnimi podatki o taborišču. ZA 52 KONJ ALI 1.200 LJUDI Misel, da smo v taborišču, kjer so nacisti na najgnusneOš; način pobili nad' 4 milijone nedolžnih ljudi, nas je ogrnila v nekak mrak, v katerega tudi sonce, ki je tisti dan bogato razdajalo svoje ža-rke, ni moglo prodreti. Počasi, neeližno, globoko pod vtisom tistega, kar smo videli, smo se pomikali lz barake v barako. Težko smo sl predstavljali, kako je moglo živeti v takem prostoru, ki je bi; uradno preračunan za 52 konj, kar 1200 ali celo še več ljudi. Ko je prispel transport z ujetniki v taborišče, so mnogi moral; pre« biti noč pod mllign nebom. Izpostavljeni mrazu, dežju ali snežnemu viharju. Sicer se pa tud; ljudem v barakah ni godilo bolje, saj so mnogi ujetniki morali ležati na golih deskah, brez odej, ln v mrazu, ki mu je bila pot v barako na stežaj odprta. Tudi streha je bila rešetkasta ln je na mnogih mestih prepuščala curke vode. Barake niso Imele ne oken ne kake druge ventilacije, tako da je bilo žlvlje-nje v njih dovolj hudo trpljenje, četud odšle mo g’ad, bolezen, množično ubijanje ponlžr vrrv e In « sodilo k stalnim sopotnikom, nesrečnežev v taborišču. Nekdo je pravil: »Sredi avgusta 1940 Je stal transport na varšavski postaji. V živinskih vagonih so bili nagneteni ljudje, da so komaj dihali. Čeravno je bil vroč dan, so bl-li vagoni zaprti; vsaka najmanjša' luknjica je bila zadeflena. V taki vročini so ujetniki nekaj ur čakal; na odhod, da so bili ž« kar omotični. Nič svežega zraka niti kapljice vode... Po deseturnem čakanju ge je vlak naposled premaknil. Med potjo se je samo kdaj pa kdaj ustavil za kako minuto. Skozi majhno odprtino, ki so Jo Izdolbli ujetniki,"»o ugotovili, da se peljejo skozi kraje: Zyrardow, Sklernieurlce ln Kolusz. ki. Okrog petih popoldne se je med Klerhlewlco in Koluszklm vlak sunkoma ustavil na odprti progi. Slišati je bilo streljanje. Skozi odprtino v vagonu je bilo mogoče videti, kako trije ujetniki bežijo v smeri skupine dreves, nedaleč od proge. Naenkrat so vsi trije padli. Esesovcl a psi so jih dohiteli. Trije re-volverskl streli so pretrgall tri življenja. — Vlak se je spet premaknil. Naposled so prispel) v Oswlenctm, po nemško Auschwlto-. Esesovcl go planili k vagonom, odprti vrata in kričali na ljudi, naj Izstopijo. Okrog in "okrog postaje je bilo polno oboroženih esesoveev. Ujetnike so med kričanjem ln pretepavanjem postavili v dolgo vrsto. Med nesrečneži Je bilo videti ljudi brez jopic, čevljev ln celo hlač. Bill so na smrt utrujeni. Nekateri so imeli po telesu modre lise, drugi so spet krvaveli,.. Nepregledna vrsta ljudi $e je premaknila. Ob strani so stopali esesovcl z biči, policijskimi -ps| ln malokalibrskimi puškami. Ko so prišli na zborno mesto, kjer je na mizi stal ese^ovsk! oficir, so morali ujetniki strumno korakati mimo njega Nato so jim pobrali vrednostne predmete, kot na primer ure, uhane, prstane, verl-ž'rr t p ^'bno. Pri tem $o esesovcl mar-: . p.etrp l d j nez: :•»*! Na dvorišču med blokoma št. 15 ln 16 so se morali ujetniki sleči do nagega. Potem ko so oddali svoje obleke, so jih ostrigli in jim dali številke. Nato so Jih pretepaj e nagnali v kopalnico, kjer so j ih pol ivali z mrzlo vodo. V istem poslop' ju je bil tudi zdravniški pregled, ki se je sestoja! lz vprašanja: »Ali sl zdrav?« na katerega pa ni nihče zahtevaj odgovora. Ko so bili spet zu^aj na dvorišču, so jim dalj »zebraste obleke«, ki so ji hmorali pomeriti v teku, tako da se je marsikomu primerilo, da je dobil prevelike ell pa premajhne hlače...« Sicer pa: kdo bi mogel na kratico ponoviti vse, kar se je dogajalo v taborišču. To, kar je malo prej Izpovedal nekdanji ujetnik, je bila samo uvertura v življenje, ki je bilo eno samo mučenje, pre-, računano na smrt. »UJETNIK NE SME ŽIVETI DALJE KOT TRI MESECE, SICER JE TAT...« Lagerfilhrer Karl Frltzsch je takole pozdravil ujetnike —" novince: »Sporočam vam, da niste prišli v sanatorij, temveč v nemško koncentracijsko taborišče, lz katerega je samo en izhod — skozi dimnik. Ako to komu ne ugaja, naj se raje takoj zaleti v žico. — Ce so med vami Židje, nimajo pravice živeti dalje kot dva tedna, ostali pa tri mesece. •.« Neki drugi esesovski funkcionar Je de- »1Jjetnik ne sme živeti dalje kot tri mesece, sicer je tat. •.«* V tem je bilo zrno resnice. Higienski inštitut v Auxchwitzu je namreč ugotovil, da ujetniki pri obstoječi prehrani lahko žive najdalje šest mesecev. Kdor živi dalje, se ima zahvaliti kakršni koli dodatni prehrani, do katere pride s krajo ali kako drugače. Ce Je komandant taborišča srečal ujetnika z nizko številko, je pozneje očital esesovcem, da prizanašajo ujetnikom. Izdal je povelje, take ujetnike takoj likvidirati, kar se Je razumljivo tudi zgodilo. Razen tega pa so seveda likvidirali še mnogo drugih. Bilo Je nešteto primerov, da Je esesovski stražar nagnal ujetnika, naj teče, nato pa ga Je ustrelil, češ da Je hotel pobegniti. Od uprave taborišča je za »budnost« prejel posebno nagrado In nekaj dni dopusta. SMRT MILIJONOV... Taborišče Je bilo dejansko samo »depo«, v kat.irrga »i> »vskladlščlll« ljudi, do- kler so bili sposobni za delo- Ko so zaradi lakote, mučenja, bolezni ln drugih taboriščnih nadlog popolnoma onemogli, so jih poslali skozi edini izhod — dimnik! — Najzgovornejši dokument Iz taborišča. Večino ijudlf predvsem Zidov, ki so prispeli s transporti, pa sploh niso pripeljali v taborišče, ampak so Jih mimo njega poslali v smrt. O tem pripoveduje takole: »Takoj po prihodu na postajo v Osvvicn-cimu (Auschsvltz), ko se je vlak ustavil na pomožnem tiru ob rampi, so Z Ide nagnali iz vagonov, njihove stvari pa naložili na kamione in jih vozili v velikanska skladišča, tako imenovana »Kanada«. Ujetnike so v tem nagnali na cesto, ki Je držala do »kopališča«. Iz te neskončno dolge vrste so esesovski zdravniki odbirali mlade fante in dekleta za delo v bližnjih obratih I. G. Farbenindustrle ali drugih deloviščih. Ostale so nagnali naravnost v — plinske celice. Človeška reka sc je počasi pomikala naprej, ker so po vsakem »kopanju« morali prej očistiti »kopalnico« trupel, preden je bl|g nn vrsti naslednja skupina. Kandidati za sinrl seveda niso slutili, kam Jih gonijo, ako pa Je kdo pomislil na lo, n| sine) te*a izdati. Nemci so namreč vse, ki so kakor koli povzročali paniko, takoj Izločili Iz Visle lo Jih ustrelili zadaj za barako. Ko so ljudi prignali ■ na prostor pred plinsko celico, Je imel neki esesovec kratek nagovor, v katerem je zagotovil ujetnikom, da gredo samo na kopanje in dezinfekcijo, ker so med njimi ušive in umazane osebe. Tudi ujetniki, ki so pripadali posebni komandi in v slačilnici prevzemali obleke, niso povedali resnice-Nesrečniki, žene, starci in otroci, so šli nič hudega sluteč v plinsko celico in šele, ko so zaklenili vrata ta njimi in so s posebnimi napravami v prostor, ki je meril približno 210 kvadr. metrov površine in se je v njem stiskalo okrog 3000 ljudi, pognali strup zyklon, se je začela smrtna panika. Komandant taborišča H5ss, ki Je skozi posebno odprtino opazoval smrtni boj njegovih žrtev, je o tem napisal naslednje: »Skozi opazovalno luknjico Je bilo mogoče videti, da so tisti, ki so stali v bližini naprav, skozi katere je prihajal strup, takoj zgrudili mrtvi. Ostali so začeli vpiti in loviti zrak. Kričanje pa se je kmalu poleglo in čez n%kaj minut so že vsi ležali. Cez nadaljnjih 20 minut se ni nihče več ganil. •.« V svojem poročilu, napisanem za sodišče, je HOss navedel tudi tole: »Otroci so šli igraje, z Igračkami v rokah, v plinsko celico. Opazil sem, da so žene, ki so slutile smrt, z grozo v očeh, še vseeno našle v sebi toliko moči, da so ljubkovale otroke ln jim govorile lepe besede... Neki starejši mož m| je nekoč, ko sem šel mimo, zagrozil: To množično ubijanje Zidov bo Nemčija težko zagovarjala- Kdaj pa kdaj se je tudi primerilo, da so žene med slačenjem začele kričati, si puliti lase In se vesti, kakor da so blazne. Hitro smo jih odpeljali iz slačilnice in Jih zadaj za hišo ustrelili z malokalibrskimi puškami.« Spomin na žrtve nemškega barbarstva ne sme nikoli zbjcdctl. Dokler si bomo še vedno lahko predstavljali, kaj vse so zverino v človeški podobi počenjale z nedolžnimi starčki In otroki, tako dolgo ne bomo prenehali mislili, kako b| zavarovali iblr pred takimi ali še hujšimi grozodejstvi. Ausrhwilz In nešteta druga nacistična taborišča so še vedno opomin, da Je treba vse liste, ki h| radi spet sjiočell • množična meril bi. že prcl tzlnčltt Iz človeške druž e, ker bodo sicer povzročil* še tisočkrat hujšo katastrofo, kakor smo jo nedolgo tei4a doživljati f-c KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE AKTIVA BILANCA na dan 31. XII, 1958 PASIVA vka Znesek Zap. Postavka Znesek $t. (v 000 din.) (v OOO din) A. Osnovna sredstva 1 A. Viri osnovnih sredstev 1« Osnovna sredstva 101.3% 1. Sklad osnovnih sredstev 52.732 *• Denarna sredstva osnovnih 2. Drugi viri osnovnih sredstev — sredstev 717 B. Viri sredstev skupne porabe B. Sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne' porabe — 1. Sredstva skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne *• Denarna sredstva skupne porabe — porabe C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev L Skupna obratna sredstva 1.673 5. Sklad obratnih sredstev 789 D. Izločena sredstva 6. Drugi viri obratnih sredstev •• Denarna sredstva rezervnega D. Rezervni sklad in drugi skladi sklada in drugih skladov — 7. Rezervni sklad in drugi skladi 150 "• Denarna sredstva nerazporeje- 8. Viri nerazporejenih sredstev 1.805 n »h sredstev — E. Viri sredstev v obračunu E. Sredstva v obračunu ln druga pasiva In druga aktiva 9. Kratkoročni krediti za obratni J- Kupci in druge terjatve Druga aktiva 3.867 2.784 sredstva , 10. Dobavitelji in drage obveznosti 3.990 H. Draga pasiva 50.881 Skupaj: 110.437 Skupaj: ltlO.437 AKTIVA OBRTNA DELAVNICA »FOTO« TRBOVLJE BILANCA na dan 31. XII. 1959 KINO Znesek I Zap. (v 000 din) 1 št Postavka Znesek (v »30 d:n; A. Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 5. Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva 6. Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 7. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 9. Druga aktiva Skupaj: 1.401 108 Vodja računovodstva: Joža Zupanc Predsednik upravnega odibora: Herman Komlanc Direktor: Vekoslav Golob Vodja računovodstva: Martin Kojšek 1.874 Predsednik upravnega odibora; A. Viri osnovnih sredstev 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe i Drug; vir: sredstev skupne oorabe C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 8 Drugi viri obratnih sredstev n. Rezervni sklad in drugi skladi 7 Rezervni sklad ln drugi sklad; 8. Vin nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji :n druge obveznost 11 Druga pasiva Skupaj PASIVA KINO »DELAVSKI DOM« TB-. BOVLJE: 2 in 3. septembra ita-• lijanski Ulm »Kje je sreča«; od 4. do 7. septcmuta tiancoski bar-' vm oi-*i »^utre- uamsh* zvonar*, od 6. do Iti. septembra mcduaroan, barvni film \ »oa sctivvarzvvaiaa ao črnega morja«. KUNO »SVOBODA« TRBOVLJE lis Oti 5. do 7. septembra francoski tiim »Ogledalo z dvema obrazoma«; od 8. do 10. septembra ameriški tlim »Tarzan in njegova prijateljica«; od 11. do 14. septembra francoski barvni kinema-skopski film »Portugalske perice«. KINO ZASAVJE V TRBOVLJAH od 5. do 9. septembra ameriški film »Pustolovščine v Burmi«; od 12. do 14. septembra ameriški barvni film »Džubili«. 1.349 200 145 100 52 100 1.874 Direktor; Milan Cerinšek aktiva »SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO« ZAGORJE BILANCA na dan 31. XII. 1958 »SPLOŠNO ČEVLJARSTVO« TRBOVLJE PASIVA ^aP- Postavka Znesek (v 000 din) Zap. Postavka št. Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva / A. Viri osnovnih sredstev J- Osnovna sredstva 432 1. Sklad osnovnih sredstev 274 *• Denarna sredstva osnovnih 2. Drugi viri osnovnih sredstev — sredstev 38 B. Viri sredstev skupne porabe • B. Sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 503 J Sredstva skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne 1 Denarna sredstva skupne porabe — porabe — C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev *-. Skupna obratna sredstva 298 6. Sklad obratnih sredstev 238 D. Izločena sredstva 6. Drugi viri obratnih sredstev — *• Denarna sredstva rezervnega D. Reervnl sklad ln drugi skladi sklada in drugih skladov 39 7. Rezervni sklad ln drugi skladi 60 *■ Denarna sredstva nerazporeje- 8. Vili nerazporejenih sredstev — hih sredstev 2 E. Viri sredstev v obračuna E. Sredstva v obračunu in druga pasiva in druga aktiva 9. Kratkoročni krediti za obratna •- Kupci in drage terjatve 688 sredstva 252 '- Druga aktiva 634 10. Dobavitelji in drage obveznosti 619 IH. Druga pasiva 196 Skupaj: 2.131 Skupaj: 2.131 AKTIVA BILANCA na dan 31. XII. ISSN PASIVA Zap, Postavka Znesek Zap. Postavka Znesek. št (v OOO din) | št (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 1.437 i. Sklad osnovnih .sredstev 1.293 2. Denarna sredstva osnovnih 2. Drugi viri osnoynih sredstev 330 sredstev 186 B. Viri sredstev »kupne porabe B. Sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne porabe — 3. Sredstva skupne porabe — 4. Drugi viri sredstev skupne 4. Denarna sredstva skupne porabe porabe C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev 5. Skupna obratna sredstva S.>03 5. Slflaa obratnih sredstev 1.237 D. Izločena sredstva 6. Drugi viri obratnih sredstev 1.045 6. Denarna sredstva rezervnega D. Rezervni sklad ln drugi skladi sklada to dragih skladov 215 7. Rezervni sklad in dragi skladi 215 7. Denarna sredstva nerazporejenih 8. Viri nerazporejenih sredstev 170 sredstev — E. Vin sredstev v obračuna E. Sredstva v obračunu in druga pasiva in druga aktiva 9. Kratkoročni kredit za obratna 8. Kupci in druge terjatve 125 sredstva 600 9. Druga aktiva 158 10. Dobavitelji in druge obveznosti 946 ll. Druga pasiva 188 Skupaj: 6.024 Skupaj: 6.024 RADIO Vodja računovodstva: Dragica Grahek aktiva Predsednik upravnega odibora: . Zvonko Drečntk KLAVNICA ZAGORJE BILANCA na dan 31. XII. 1953 Direktor: Alojz Guzaj Vodja računovodstva: Anica Doberček PASIVA AKTIVA Predsednik upravnega odbora-Hilda Dolenc KR0JAŠTV0 IN ŠIVILJSTVO TRBOVLJE BILANCA na dan 31. XII. 1958 Direktor: Alojz Skrlnar PASIVA Postavka Znesek Zap. Postavka Znesek (v oco din) j št. (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev i- Dsnovna sredstva 2.681 1. Sklad osnovnih sredstev s 2.681 z- Denarna sredstva osnovnih 2. Dragi viri osnovnih sredstev — sredstev B. Viri sredstev »kupne porabe B. Sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 228 S-redstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Obratna sredstva C. Virt obratnih sredstev ♦ *■ Skupna obratna sredstva 3441 5. Sklad obratnih sredstev 275 D. Izločena sredstva 6. Drugi viri obratnih sredstev 334 Denarna sredstva rezervnega D. Rezervni sklad to drugi skladi »klada in drugih skladov '■ Denarna sredstva nerazporeje- 64 7. Rezervni sklad in dragi skladi 75 8. Viri nerazporejenih sredstev 105 hl'h sredstev • 90 E. Viri sredstev v obračunu E. Sredstva v obračunu to druga pasiva in druga aktiva 9. Kratkoročni krediti za obratna ?' Kupci ln druge terjatve 1.645 sredstva — '• Druga aktiva 650 10. Dobavitelji in druge obveznosti 4.543 11. Druga pasiva Skupaj: 8.241 Skupaj: 8441 Zap Postavka Znesek Zap. Postavka Znesek št. (v 000 di-n) št. (v ooo din) A. Osnovna in izločena sredstva A. viri osnovnih in izločenih 1. Osnovna sredstva 3.530 sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 1.388 3. Izločena sredstva in druga 2. Investicijska posojila za osnov- Investicijska sredstva B. Obratna sručdstva 254 na sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo »a 176 4. Skupna obratna sredstva 1.647 finansiranje investicij C. Sredstva v obračunu 5. Drugi viri finansiranja to druga aktiva investicij 5. Kupci in drage terjatve 179 B. Viri obratnih sredstev 8. Druga aktiva 4.916 6. Banka — kredit za obratna sredstva 1.785 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 2.463 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razmejitve — C. Vrti sredstev v obračuna in druga pasiva 10. Dobavitelji m druge obveznosti 768 11. Draga pasiva 3.946 Skupaj: 10.52« Skupaj: 10.526 Vodja računovodstva: Fani Moličnik AKTIVA Predsednik upravnega odbora: Jože Breznik 0. N. P. L TRBOVLJE BILANCA na dan 31. XII. 1953 Direktor: Janko Ino Vodja računovodstva: Anica BHcelj 'pasiva aktiva Predsednik upravnega "odbora: Franc Zveglič STROJNO PLETIUSTV0 ZAGORJE BILANCA na dan 31. XII. 1958 Direktor; Anton Skoberne PASIVA Postavka Znesek (v ooo din) Zap. Postavka št. Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev L 2anovna sredstva 882 1. Sklad osnovnih sredstev ’ 1.472 " Denarna sredstva osnovnih 2. Drugi viri osnovnih sredstev 20 sredstev 697 B. Viri sredstev skupne porabe B. Sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 34 / »reditva skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne ' Denarna sredstva skupne porat)e 34 porabe C. Obratna sredstva C. Vin obratnih sredstev ' Skupna obratna sredstva 6453 5. Sklad obratnih sredstev 104 D. Izločena sredstva 6. Drugi viri obratnih sredstev 7 ' f^harna sredstva rezervnega D. Rezervni »klad in drugi skladi V 1 ~tlada |n drugih skladov 164 7. Rezervni sklad m drugi skladi 190 • Denarna sredstva nerazporeje- 8. Viri nerazporejenih sredstev 15 nm sredstev — E. Vtrl sredstev v obračunu E. Sredstva v obračunu in druga pasiva .. to druga aktiva 9. Kratkoročni krediti za obratna .' Kupci in druge terjatve 2.359 sredstva 4460 Druga aktiva 162 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 3.828 lil. Druga pasiva 361 Skupaj: 10.371 Skupaj: 10.371 Zap. Postavka Znesek 1 Zap. Postavka »Znesek št. (v OOO din) 1 št. (v ooo din) A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln druga tov. sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln draga aktiva 5. Kupci to drage terjatve 6. Droga aktiva Skupaj: 780 196 383 1.708 2.822 6,868 A. Viri osnovnih sredstev to Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Inv. posojila za osnovna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročna posojila za finansiranje Investicij 6. Drugi viri finansiranje Investicij B. Virt obratnih sredstev 6. Banka — kredit za obratna sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Inv. posojila za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razmejitve C. Viri sredstev v obračunu ln draga pasiva 10. Dobavitelji to drage obveznosti M. Druga pasiva i Skupaj: 1,240 m 188 3,892 839 em 5,898 Vodja 'računovodstva: Erika Goleč Predsednik upravnega odibora: Miloš Skerblc Vodja računovodstva: Ela Borlšek Predsednik upravnega odbora: Vera Čebela Direlctor: Alojz Bazel 1. — Pred stoletji so se skrivali begunci, ki so prišli z gosposko navskriž, Po gozdovih. Prehud grajski Jarem, novačenje, pa tudi tiočlnstva so pripravili marsikoga do tega, da Je odšel v to druščino. Ljudje so tem ljudem ponekod rekli rokovnjači, v drugem kraju rokovniki, v tretjem spet kako drugače. Staro Izročilo namreč pravi, da rOka še nerojenega otroka pomaga človeku v najhujših sklskah. In take roke, so pravili ljudje, nosijo rokovnjači * svojih malhah. 2. — Naša povest se godi pred poldrugim stoletjem, ko so pri nas gospodarili Francozi. Rokovnjaštvo Je takrat cvetelo. Kmečki fantje, ki bi morali v Napoleonovo armado, so se kar mnollčno skrivali Po gozdovih. Najštevilnejši rokovnjaški skupini sta bili Istrska In gorenjska. Prav o tej poslednji, ki Je strašila od Udenboršta pa . tja preko Kamnika do Savinjske doline, pripoveduje naša povest: 3. — V Kamniku Je bil semanji dan. Zbralo se je mnogo okoličanov. Njihovo pozornost je pritegnilo nekaj nenavadnega: pred mestno hišo je bil na sramotnem odru privezan razcapanec. Okrog vratu je imel obešeno tablico, na kateri je pisalo: TAT. Kaj takega v Kamniku že dolgo niso videli, zato so se ljudje gnetli okrog Iz-postavljenca- Nekateri so ga prepoznali: bil je berač Tomaž. 4. — Gruča se Je neusmiljeno norčevala iz jetnika, ki se Je paril na vročem Junijskem soncu: »Gotovo je rokovnjač, kaj poštenega taka ln tako nikoli ni znal,« so menili nekateri. Medtem prijaše mimo konjski mešetar Tonček. Ko spozna Tomaža, skoči s konja, sl porine kučmo globlje na čelo ln se prerine do prvih vrst- Pogleda po ljudeh, če ga niso »poznali. In ko vidi, da ga je obsojenec opazil, mu skrivaj pomigne. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 6.00. '1.00, 6.60. 10.0O. 13.00, 15.00, 17.00 in 19.30 V rad.jskem dnevniku ter ob 23 »v »Naš jedilnik« vsak delavnik n o.40; »Kmetijske nasvete« vss.. delavnik ob 12. 15. Oddajo »Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih m sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. SREDA, 2. septembra 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James Krilss: Srečni otoki v zavetrju — 8.35 Mladinski pevci ln godci v preteklem letu — 10.10 Radi bi vas zabavali — 11.30 V ritmu Latinske Amerike — 12.00 Domače polke to valčki — 14.10 Popevke se vrstijo — 14.30 Prireditve dneva — 16.00 Naši popotniki po tujih deželah — 17.10 »Stoji, stoji mi polje« — 18.00 Zdravnik vam svetuje — 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20.00 Igra godalni zabavni orkester pod vodstvom Boruta Lesjaka. ČETRTEK, 3. septembra 8.05 Oddaja za cicibane — 8.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice — 8.35 Z evropskimi plesnimi orkestri — 10.10 Zabavni zbor« — 11.00 Pevka Jelka Cvetežar — 11.50 Za dom in žene — 12.00 Poskočna harmonika — 12.25 Narodne in domače viže- — 13.30 Zbori »Svobod« nam pojo — 15.30 Panorama zabavnih melodij — 17.10 Ze vsako, gar nekaj iz zabavne glasbe — 18.45 Radijska univerza — Dr. Vid Grošelj; O nastanku sladkorne bolezni — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 4. septembra 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih: James Krilss; Srečni otoki v zavetrju — 0.00 Umetne in narodne pesmi poje »Pla-nlnsk, oktet« iz Maribora — 9.45 Poje Frenk Sinatra — 10.43 Od popevke do popevke — 11.36 Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.45 Pesmi raznih narodov — 14.10 Va-šk, kvintet ln Zadovoljni Kranjci pred mikrofonom — 14.35 Od valčka do calypsa — 15.30 Slovenski samospevi — 16.20 V ritmu današnjih dni — 17.05 Razgovor z volivci — 18.15 Pet pevcev — pet popevk — 20.00 Igra kvintet Jožeta Kampiča — 20.15 Tedenski zuna-nje-polltlčnl pregled. SOBOTA, 5. septembra 8.05 V tričetrtinskem taktu — 8.40 Mladina poje — 10.10 Vedri napevi — 11.30 Zanimivosti 1z znanosti ln tehnike — 12.25 Dalmatinske narodne pesm, — 13.50 Skrinjica s popevkami — 14.10 Pisani zvoki z Dravskega polja , — 16.00 s knjižnega trga — 16.20 Uganite, kaj igramo! — 18.15 Poje Slovenski oktet — 18.45 Okno v svet — 20.00 Zabaven sobotni večer — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. NEDELJA, S, septembra 8.00 Mladinska radijska Igra — Riževo drevo (kitajska pravljica) — 8.46 Zabavna matineja — 10.00 Se pomnite, tovariši ... Milenko Šober; Partizani na morju — 10.30 Iz narodne skrinje — 11.30 Zvone Kržišnik: Mesto v ravnini (reportaža) — 13.30 Za našo vas — 15.30 Od tu to tam — 16.00 Humoreska tega tedna — Giovan, Gaureschi: Tisočlitrskl bankovec — 18.00 Radijska Igra — Dr. Paul HUhner-feld: Videla Je vse drugače — 20.00 Nedeljski Intervju. PONEDELJEK, 7. septembra 8.05 Domač, napevi Izpod zelenega Pohorja — 9.00 Poje zbor Slovenske filharmonije — 10.40 Znane valčke igra Percy Falth s svojim orkestrom — 11.35 Ritmi Latinske Amerike — 12.25 Venčšk narodnih — 14.10 Sedem pevcev — sedem popevk — 15.30 Zabavna ruleta — 16.00 Listi lz domače književnosti — Mimi Malenšek: Temna stran meseca — 17.10 Srečno vožnjol (Šoferjem na .pot) — 18.10 Umetne ln narodne pesmi poje mladinski mešani zbor gimnazije lz Celja pod vodstvom Egona Kuneja — 20.00 Novosti iz arhiva zabavne glasbe TOREK. 8. septembra 8.05 Oddaja za otroke — 8.45 Igra Ljubljanski jazz ansambel — 9.45 Pet pevcev — pet popevk — 10.10 Panorama zabavnih zvokov — 11.00 Za dom ln žene — 11.15 Ciganski napevi — 12.00 Trlo orglic Andreja Blumauerja — 12.25 Petnajst minut z orkestrom .Lutz Albrecht — 14.10 Narodni pevci ob spremljavi harmonike — 15.30 Pesmi raznih narodov izvaja Slovenski • oktet — 16.20 Izbrali smo za vas — 18.00 Iz zbornika spominov — 20.00 Za ljubitelje domačih napevov. OBJAVA Zapora ceste ln preusmeritev prometa. Zaradi rekonstrukcijskih del na cesti 11-330 57.000 — 58.000 skozi mesto KRŠKO, se dne 2. septembra letos, ves osebni In tovorni promet, do 3 ton na relaciji Im-poljca — Brežice preusmeri na pesto III-1556 Impoljca — Raka — Drnovo, težji tovorni promet pa Po cesti 11-331 Boštanj — Tržišče — Mokronog — Trebnje. Uprava za ceste Tehnična sekcija, Celje mu nr*usi Prodam dva rabljena okna — 80x125. — Anton Mlvec. Trbovlje, Novi dom 3. Prodam sadni kis. Ema Hauck, Trbovlje, Pod ostrim vrhom 16. PREKLIC Preklicujem besede, izrečene 16. junija 1959 v gostilni Križišče v Zagorjn proti poslovodklnjj gostilne Anici Frecelj. Cesta zmage 29. — Slavko Fllsek. Zagorje, Dolenja vas. PREKLIC Preklicujem besede, Izrečene 15. jnnlja 1959 v gostilni Križišče v Zagorjn proti' poslovodklnjj go--sfllne Anici Frecelj, Cesta zmage 29. — Jože Logar. Zagorje, Farč-nlkova kolonija. Hum medfui/o? Motorno kolo, šivalni stroj, hladilnik, blago za obleka in še druge praktične tombole tn dobitki bodo na razpolago na nedeljski tomboli, ki Jo prireja športno društvo »Rudar« v Trbovljah. Tombola bo na pomožnem Igrišču »Rudarja« pri Dimniku v nedeljo, 6. septembra, ob 2. Uri popoldne. Po tomboli zabava s plesom. na veliko tombolo Rndarla! VLJUDNO VABLJENI! J Ko se moški ženijo in može dekleta Statistika je nekoč zapisovala. koliko zakonov se vsako leto sklene in koliko se jih-razdere.Sedaj pa imamo priložnost, da zvemo še za druge zanimive podatke, ki se tičejo sklepanja in ločitev zakonov. Statistik je začel pedantno zapisovati starost moškega in ženske, njihov poklic, šolsko izobrazbo, trajanje zakona, kdo .nosi krivdo za ločitev, število otrok v ločenem zakonu In še druge številke. Tako na primer izvemo, da da se je v poslednih petih, letih, od 1953 pa do vključeno 1957, največ Jugoslonovanov in Jugoslovank poročilo leta 1954. Takrat je bilo sklenjeno 171.547 zakonov. Leta 1955 je število Sklenjenih ' zakonov znašalo 162. 711, v letu 1957 pa 154.970. Zanimivo je, da se moški najraje ženijo med 20. in 24. letom. Isto delajo tudi ženske. Medtem je več žensk v letih. Na primer leta 1957' se v tej starostni dobi omožilo 69.858 žensk. oženilo pa 66.226 moških. Vendar so razlike glede starosti, ko moški ali ženske stopijo v zakonske odnose. Moški se najbolj ženijo v starosti 23 let, ženske pa se može, ko so stare 20 let. Po zakonskih določilih se za-ko"' lahko sklene po dopolnjenem 18. letu. No, vemo tudi, da so s privolitvijo sodišča tudi izmjene. Tako se ženijo tudi osebe izpod 15 let starosti. Na primer 1953. leta se je ože-nild 8 moških izpod 15 let starosti, leta 1954 je bilo četvero, leta 1955 pa samo eden. Deklet, ki so stopile v zakon, a niso še imele 15 let, je bilo več leta 1954, namreč 62, naslednjega leta 44, a leta 1957 59. To pomeni, da se moški izpod 15 let ponehavajo ženiti, ven- dar tega ne moremo reči za dekleta. Najmanj moških se oženi v starosti 60 do 64 let. Leta 1957 je bilo takih starih ženinov 827. Medtem pa je zelo zanimivo, da je bilo istega leta več moških preko 65 let starih, ki so se ženili, namreč 991. Zenske so v tem pogledu bolj naravne, najmanj se namreč može tiste, ki so najstarejše. Leta 1957 se je omožilo 240 žensk, ki so dopolnile starost 65 let. Ako pogledam* zrelostno dobo moških in žensk, na primer med 30 in 34 letom, ugotovimo neko stanovitnost šte- vilki pri enem kot pri drugem spolu. V tej starostni dobi se ženi vsako leto nekaj preko 12.000 moških, omoži se pa v tej starosti nekaj nad 9.000 žensk in deklet. Te številke se ne spreminjajo že več kot pet let. V starosti 35 do 39 let je spet več moških, ki se ženijo. Tako je leta 1957 stopilo v zakon blizu 5.000 talcih moških, medtem ko se v tej starosti omožilo le 4.000 žensk. Zato pa se ženske raje može mlajše. Vzemimo na primer dobo od 15 do 20 let. Leta 1957 se je v tej starostni dobi omožilo nekaj nad 43.000 deklet, medtem ko se je v tej starosti poročilo v navedenem letu le 15 in pol tisoča fantov, torej trikrat manj. Po vsem tem torej ženske najraje stopaj u v zakon v starosti 20. in 24. letom, nato pa pa med 15. in 19. letom. Na tretjem mestu so ženske v starosti 25. do 29 let. Pri moških je nekoliko drugače. Ti se najraje ženijo v starosti od 20 do 24 let. Na drugem mestu so moški med 25. in 29 letom, a na tretjem moški v starosti od 15 do 19 let. Leta 1957 se je na primer oženilo samo 9 fantov, ki sodopolnili točno 15 let. P. Stojanvlč Sinjska alka Dne 9. avgusta letošnjega leta so v Sinju priredili tradicionalno Sinjsko alko, po številu že dve sto štiriinštiri-deseto od leta 1715. Sinjska alka je viteška igra ljudstva celinske pokrajine, ki se prireja v spomin na veliko zmago nad turško vojsko leta 1715, in sicer vsako leto meseca avgusta. Letos pa je bila ta slovesnost posvečena tudi počastitvi 40. obletnice KPJ ter je bil zaradi tega pokrovitelj te slavnosti predsednik republike Tito. Pred začetkom alkarskih iger je pozdravil vse navzoče vojvoda alkarjev, narodni poslanec Vice Buljanin, nato pa je zastopnik predsednika Republike izročil vojvodi srebrn ščit, darilo predsednika Re- dni Neverjetno, a vendar resnično Je, kar je Pepče zvedel te gg, Trbovljah. Miaido, prikupno dekle se je tamkaj pred kraitikim omočilo, s-tanuje pa Se vedno pri svojih starših, ker mlada zakonca še nimata svojega gnezda. Ce hoče torej mladi mož priti k svoji ženi na obisk, mora vsakokrat odrajtati nevestinemu očetu — pet kovačev! Glej ga, glej, starega kampeljca, sem si mislil, gre in uvede razen vseh drugih taks še novo »tarifo« za vasovanje; Pa sem zaradi tega sklenil, da se ne bom oženil prej, dokler ne dobim svojega stanovanja, , , ,, Pred nedavnim me Je zaneslo spet v trboveljsko restavracijo na Vodah. Zelo sem se začudil: mislil sem namreč, da so v kraju že glino stare navade opustili, pa jih, kakor kaže, menda še niso; kozarci so leteli iz kota v kot in žvenketali, da bi bil kmalu oglušil. Mislil sem, da uvajajo kak nov šport, pa ni. bilo tako. Razgretezi so treskali nedolžne kozarce v stene. Da jo še Jaz ne staknem, sem se umaknil v edino Javno stranišče v centru kraja, ki Je zdaj ob vrtu restavracije. Toda, o Joj! Toliko da nisem tamkaj utonil, čolna ni bilo nikjer in če bi me neki znanec ne potegnil za roko in rešil, ne vem, kako bi bilo. pa SO še druge reči. Mostovi v Trbovljah so specialni problem. Videti je, da tisti tovariši, k v Ljubljani delajo načrte za mostove v Trbovljah, nimajo pojma, kako težavno je v nekem kraju urejati cestni promet, če so mostovi zaplankani. Na splošno so v Trbovljah ljudje še kar spodobni In disciplinirani, le v Zg. Trbovljah kaže, da to nekateri drugačni. Tamkaj so neznani zlikovci pri mostu proti farovžu prometna znamenja, namreč kole, ki zadržujejo promet čez nezanesljiv teren za težka vozila, kar enostavno Izdrli In Jih pometali v mimo tekoči potok. Ko sem jo mahnil dalje proti domu Svobode II, sem kar obstal . pred izložbenim oknom trgovine Kmetijske zadruge. V njem sem zagledal tako velikega Jurčka, veliko gobo kot kak klobuk. Glej ga, etre la, sem sl mislil, od kot pa ta velikan? Pa sem opazil pod Jurčkom napis, da so ga staknili v gozdu pri »Clčah«. Sedaj pa res ne vem, ali so v trboveljski občiol Čiče ali Čeče? Kaj pravite? Oglasil sem se tudi drugi dan spet na Vodah. Tamkaj so ob mostu reklamne omarice, v katerih razstavljajo kinematografi tega kraja svoje podobice za filme, ki jih vrte. V zadnji omarici pa opazim lepak, v katerem oznanjajo, da bo Svoboda-Center nastopila na festivalu na Hvaru s svojo dramsko sekcijo 22. avgusta. Ker smo že v septembru, sem sl mislit, ali delajo že tako zgodaj reklamo za ponovni nastop prihodnje leto na Hvaru? Ne vem. Peš sem Jo mahnil po cesti navzdol proti Savi. Pri ovinku pri cementarni ni dosti manjkalo, da nisem zdrknil v globoko strugo Trboveljščice. Nisem bil v »rožcah«, pa Je neki tovornjak res s tako naglico in silo zdrvel tik mimo mene, da bi se mu kmalu ne utegnil zadnji trenutek umakniti. V Trbovljah imajo, kakor znano, od 1, julija letos dalje nove trgovske poslovalnice, prav tako tudi v Zagorju In Hrastniku, a še vedno vise nad vhodi teh trgovin stari napisi. Mislim, da bi stare napisne table po več mesecih že lahko zamenjali za nove, da ljudje vedeli, pri katerem podjetju kupujejo svoje potrebščine. Se v Hrastniku sem se oglasil. Pa Je tudi tamkaj križ. Bil sem sredi dolge hrastitlške doline, pa nikjer v nobenem gostinskem obratu, razen pri Blrtlču v Zg. Hrastniku In pri Logarčku ob železniški postaji, ne dobiš kaj toiplega za želodec, če sl potreben. No. upajmo, da bodo tudi v Hrastniku kaj pokrenlli glede tega. Do prihodnjič mi ostanite vsi zdravi! Vaš PEPCE publike zmagovalcu v teh ve-tcških igriah. Na letošnjih igrah je sodelovalo 15 alkarjev in ravno toliko tako imenovanih alkarskih mladeničev. Vsi alkarji s svojimi mladeniči in konji pa so oblečeni v staro viteško nošo, kot to predpisujejo pravila igre. Zmagovalec alke je tisti, ki nabere v igri največ točk, se pravi, da mora vsak alkar v polni brzini prijahati po alko, ki visi na vrvi in jo mora jahač s kopjem zadeti ter odnesti v diru naprej. Alka, ki visi na vrvi, ima štiri odprtine. V njeni sredini se štejejo 4 točke, na vrhu 2 točki, na levi in desni strani pa po 1 točko. Letos so na kraju trije alkarji dosegli isto število točk, in to vsak po 7, zaradi česar se je morala ta trojica ponovno boriti za zmago. Zmagovalec pa je bil Božo Panzia, ki je nato prejel darilo predsednika Republike in spominsko plaketo s posvetilom. V naslednjem je alkarski vojvoda zaključil letošnjo Sinj- sko alko in vsi alkarji so odrinili v častni paradi skozi Smj. Tako se je končala 244. Sinjska alka, ki si jo je ogledalo mnogo gledalcev iz raznih krajev naše države, med njimi pa je bilo precej inozemskih turistov, ki jih je Igra zelo zanimala. To zgodovinsko znamenitost, Sinjsko alko, namreč poznajo širom po svetu. Dragi bralci! Ce se vam bo kdaj nudila prilika, si le oglejte Sinjsko alko, ki je zelo zanimiva igra in spominja na borbo naših prednikov s turškimi osvajalci. Vojnik Boko, V. P. 4738-U 2, FILMSKEGA ALBUMA PASCALE PETIT (NA DESNI) - PP BOMBA Spomini z Guiane V kalifornijskem mestu Leaser Valley je predkratkim umrl Bene Belbenoit, lastnik majhne prodajalne z mešanim blagom in pisec knjige »Suha giljotina«. Skoraj vsi ameriški listi so zaznamovali konec življenja tega bivšega kaznjenca z Guiane »KOT NOV JE!« KREMA IN POL PRIHRANEK 32 -mrtvih pri nesreči na žičnici V soboto, 29. p. m. se je v Sao Paulu v Braziliji dogodila huda nesreča, ki je terjala 32 človeških žrtev. Skupina 37 delavcev se je na žičnici, ki pripada neki električni centrali, peljala proti dolini, kjer je jez elektrarne. Nenadoma se je žica, ki je spuščala kabino, v kateri so bili delavci, strgala In kabina je z vso naglico zdrvela proti dolini, kjer so na žični napravi odpovedale tudi avtomatične zavore. V dolini se Je kabina ob trčenju raztreščila, pri čimer je večina delavcev Izgubila življenje. V kalifomiiiskem mestu Leaser Valley je pred kratkim umrl Rene Belbenoit, lastnik majhne prodajalne z mešanim blagom in pisec knjige »Suha giljotina«. Skoraj vsi ameriški listi so zaznamovali konec življenja tega bivšega kaznjenca z Guiane. Zaradi taitvine v nekem, bre-tanjskem gradu, kjer je delal, je bil Rene Belbenoit obsojen na osem let 'ječe. Kmalu po sodbi so ga pripeljali v francosko kolonijo Guiano. Na Guiani so zgradili jetniš-nico leta 1854, odpravili pa so jo leta 1938 šeie po neštetih protestih zaradi strašnih razmer, v katerih so tam živeli kaznjenci. V obdobju 1854 — 1938 je , bilo v guianskem peklu 57.000 kaznjencev. Belbenoit je odsedel kazen In prenesel vse težave guianske ječe. Izpustili so ga leta 1930, vendar še m bil svoboden. Po guianskih zakonih so morali vsi jetniki, ki so odsedeli kazen, preživeti v Guiani pod nadzorstvom prav toliko let, kolikor so jih prebili v zaporih. Bivši kaznjenec Belbenoit je dobil neke vrste državno službo. Po določenem času so mu zaradi primernega vedenja dali leto dni dopusta. Navsezadnje je le lahko preživel vsaj nekaj časa izven Guiane kot zares svoboden človek. Odpravil se je v mestece ob Panamskem prekopu. V mestu Colon je postal Belbenoit vrtnar, nato pa je odprl pralnico in likalnico perila. Leto je minilo, moral bi .se vrniti v Guiano, kjer bi spet postal kaznjenec številka 40.638. Vtihotapil se je v tovorno ladjo, ki je bila namenjena v Francijo. Upal je, da se bo tam kdo zavzel zanj. Francoska policija pa ga je takoj aretirila in ga z naslednjo ladjo poslala nazaj v Guiano. Ponovno so ga zaprli, vrata njegove celice se dolgo niso odprla. Hrano in vodo so mu dajali skozi ozko odprtino. Sele po enajstih mesecih je bil Belbenoit spet zunaj. Prepovedali so mu bivanje v mestih, zato je živel v guianskih gozdovih, ki so polni strupenih kač in komarjev. Hranil se je samo z ribami. Nekega večera je srečal Američana, ki je snemal dokumentarne filme. Vso noč mu je pripovedoval svoje življenje, ob zori pa je Američan podaril bivšemu kaznjencu dve sto do- larjev. S tem denarjem se Je Belbenoit takoj začel pripravljati na beg. V družbi petih drugih nesrečnikov se je vkrcal na barko, ki je po reki Maroni odplula proti morju. Štirinajst dni so pluli po ne-mirrfem Atlantiku. Ni bilo več ne vode ne hrane, nazadnje so ugledali v daljavi obalo otoka Trinidad. Angleške oblasti na tem otoku so pogledale skozi prste: kaznjenci so dobili novo ladjo, dovolj hrane in vodo. Spet so šli na pot. Tako je Belbenoit nazadnje prispel v ZDA in se nastanil v omenjenem kali" fornijskem mestu. O svojih doživljajih je napisal knjigo »Suha giljotina«, ki je pred lc» izšla pri nas v srbskem prevodu. Postal je državljan ZDA-Želel pa si je le eno: v mirti preživeti ostanek življenja. Pred kratkim je umrl. Med njegovimi rečmj so našli rokopis »Anatomija ječe«. Ameriške založniške hiše se pote' gujejo za to delo, ker upajo, da bo -Anatomija ječe« zanimala bralce prav tako, kot Jih ie pred leti »Suha giljotina« Danes ima besedo ona Če samec podari ženski šopek cvetlic, potem ji ima nekaj za povedati. Če pa poročen mož nepričakovano prinese svoji ženi šopek cvetlic, potem ji ima nekaj za zamolčati. Mnogi moški so tako nepopolni, da za svojo izpopolnitev potrebujejo več žensk. Moški bo lahko prej sto ženskam zmešal glavo, kot pa eni sami glavo »naravnal«. Pameten moški ne bo nikoli pozabil na rojstni dan svoj* žene, pozabil pa bo na njeno starost. Zanimiv moški je pameten-prijazen, uvideven in prijetn* zunanjosti, toda žal — navadno z drugo poročen. Moški, ki trde, da so dobrj poznavalci žensk, največkra niti pri eni sami ne vedo. P1-čem so. ROMAN V NADALJEVANJIH ] MED DVEMA e ŽENAMA Še nikdar v življenju ni beračila. Tudi sedaj, ko je stala tamkaj in se ji je želodec glasno oglašal, da se jo je lotevala ponovna^ omotica od oslabelosti, ni zmogla, da bi prosjačila za hrano. Ne, tega ni zrhogla. Pes jo je pazljivo gledal in se zaletaval vanjo, kakor da jo hoče opogumiti. Tukaj vendar tudi žive ljudje. Ali je mogoče, da človek pusti drugega od lakote umreti, dokler ima tudi sam še nekaj? Kristina je gledala v vrata, kjer se je kljuka svetila v soncu. Mogoče... Skozi okno je prihajal duh pečenke.. Takrat je Kristina pozabila na vse predsodke ter kot nekaka mesečnica odšla proti vratom, kjer je pritisnila na kljuko in vstopila. Na hodniku so bile po tleh položene lepe kamnite plošče, svetle stene so bile okrog nje in belo pološčena vrata, ki so najbrž držala v kuhinjo. Slišala je neki karajoči glas za vrati, vohala pa je pečenko, da je kar omedlevala. Pes ji je sledil S svojimi mehkimi tacami je neslišno mimo nje zdrvel v kuhinjo in pričel tamkaj veselo lajali Živahno je mahal z repom, tako da je ženska pozabila rw svojo jezo ter začela božati psa. »Nehaj že vendar s svojim večnim beračenjem, Harras!« mu je rekla ter mu vrgla veliko kost na tla. Pes jo je pograbil In jo začel s svojimi močnimi zobmi drobiti. »Obdeluj kost zunaj v veži, tu te ne potrebujem!« mu je ukazala. Neka majhna, čvrsta ženska z dobrodušnim obrazom je porinila psa skozi vrata ter osupla obstala na pragu,, ko je v veži opazila neko dekle, ki se je od oslabelosti naslonilo na steno in jo proseče gledalo. Hotela je biti osorna, toda proseče oči dekleta so jo gledale tako, da je pozabila, kaj je mislila reči. Kuharica Henrika je stopila h Kristini in ji položila roke na ozka ramena. »Ali vam je slabo, gospodična?« jo je vprašala. Pes se je postavil na zadnje noge in gledal obe ženski. Videti je bilo, kakor da se smehlja, če o psu sploh lahko kaj takega rečemo,. Kristina je požrla slino. Sedaj ko so bila kuhinjska vrata na široko odprt, je duh pečenke nemoteno prihajal do nje, tako da so se ji začele v ustih nabirati sline. Kuharica je uganila, da je dekle lačno. Potegnila je Kristino v kuhinjo, jo posadila na neki stol, odrezala velik kos pečenke, ga položila na krožnik, pripravila nož in vilice ter pred njo porinila na mizo jed. »Kar mirno pojejte, gospodična, pri nas imamo vsega dovolj« Kristine so se udrle solze po licih. Beračila je in tu so res ljudje, ki so dobrega srca. Jedla je meso in ko se je nasitila, je občutila, da spet prihaja k močem. Se vedno so ji tekle solze po obrazu. Bila je tuji ženski, ki se je je usmilila in se zdaj vrtela okrog štedilnika, hvaležna za njeno dobroto. »Prisrčna vam hvala...« je zašepetala Kristina, vstala s stola, a se je morala prijeti za mizo, kajti njen kolena so bila še vedno tako slabotna, da se je bala, da bo zdaj zdaj klecnila in padla na tla. Kuharica je nekaj nerazumljivega zamomljala, potem pa glasno rekla: »Počakajte še malo! Kmalu bo puding pripravljen, potem lahko še kaj pojeste. Vaš obraz je tak, gospodična, da bi se ga motal še kamen usmiliti...« Ko je šla mimo Kristine, jo je narahlo pobožala po laseh. Opazila je, da je tega tujega dekleta sram in mu je težko kaj prositi. In zato je rada postregla Kristini in bila pripravljena, ji pomagati še drugače. V kuhinji je takrat zazvonil električni zvonec. Kuharica Henriku je nagrbančila čelo. »Kaj vraga spet hoče?« je zamrmrala, sl hitro odvezala predpasnik in ga vrgla čez stol. »Počakajte, gospodična, takoj se vrnem!« Ni se zgodilo čisto tako. kot je rekla, kajti izostala je več kot četrt ure. Medtem je Kristina ostala v kuhinji z nekim rdečeličnim dekletom, kl jo je radovedno gledalo. j«, ivu..ouva viiiuu, je lineiu na cciu ave ostri poKončnl zai=' »Milostljiva je Elizo spodila. Križ je v tej hiši, nihče noče ostati pri nas. - »Zakaj?« je vprašala rdečelična kuhinjska pomočnica. »Neumnica, zaradi gospoda vendar... Gospa je ljubosumna In-- Stavka ni skončala. Nečesa se je spomnila. Kristina je sedela na stolu kot kupček nesreče In gledala na pom11 tla. Ni poslušala, kaj je kuharica pravkar omenila. »Gospodična, ali bi hoteli ostati pri nas za hišno...? Gospa je Pra’ kar spodila Elizo iz hiše in če hočete... lahko gospe rečem, da ste m0-nečakinja...« Tu bo torej ostala, imela svojo sobico, posteljo z belimi blazina^ štiri resnične stene z oknom, s katerega lahko gledaš ven...? Obraz Kristine se je naenkrat spremenil. Henrika se je obrnila kajti opazila je, dn je Kristino prevzelo nepričakovano prij**1 presenečenje. nje, kajti opazila je, da je Kristino prevzelo nepričakovano pr »Je že prav, je že dobro, spregovorila bom pri gospe dobro besedo : vas. Vesela bo, če bo nekoga našla ki... bo hotel pri njej ostati.« Tako je Kristina postala pri družini Belzner hišna. Milostljiva, kakor so morali vsi posli gospo klicati, je bila hčerl nekega mesarja, ki ni mogla skriti, da je zrastlo brez vzgoje. Zato Pa Imela kopico denarja oziroma njen mož. Gospa sl je nataknila na oko lorgnon, ko je Kristina vstopi1® sobo in pred njo obstala. S svojimi hladnimi očmi je gospa merila 141 stlne od nog do glave in videti je bilo, da je z dekletom zadovoljna. To neznatno, suhljato dekle njenega Emila prav * gotovo n*1 vznemirjalo. Emil Belzner jo pred vojno porival ročni vožlček po cestah. Tari) zbiral železo In. druge odpadke ter jih prodnim. Po vojni pa se je hj‘ /našel in začel trgovati na debelo Nihče ne bi verjel da je ta mož Pric čisto spodaj Sedaj je bil bogat, imel velik trebuh in' bil silno samozav' sten — všeč pa so mu bila čedna dekleta, kajti njegova žena Luiz® bila nikoli lepotica. To dekle Emilu ne bo ugajalo, kar je ,.u gospo Lulzo mnogo veljj »No, saj lahko poskusimo, drrigu. eh. kako vam je že |e začela. ( P°vedala svoje ime in pol ure kasneje- je že s18** k't''r >e '^ulu po tleh celo mehka preprog ' ’ ’ 1(1 10 odprto, na njem pa so'visele, snežnobele z8',ll ki so se v lahnem vetriču zibale. (Dalje prihod