Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulioo Stov. 16.
Z urednikom se moro govoriti vsak dan od 11. do 13. uro.
Rokopiai se ne vračajo.
Inserati:
Šoststopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje bo popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izliaja vsak dan razen nedelj in praznikov oh £5. uri zvečer.
Velja
za IJubljano
v upravniStvu:
za colo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatov na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti volja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četitleta 2 gld. 60 kr. in za jedeu mesec 86 kr.
Štev. 115.
V Ljubljani v četrtek, 17. julija 1884.
Tečaj I.
0 časnikarskem resnicoljubji.
Med vso golaznijo, katera sramoto dela človeškemu imenu, morda ne poznamo bolj odurne prikazni, nego je hlapčevski prilizun, kateri lazi okolo po blestečih dvoranah vladarjevega dvora, zatajevaje svoje prepričanje, svojo možatost in čast, lastni samopašnosti na ljubo. A tudi narodi imajo svojo vrsto servilnih licemercev, in skoro bi dejali, da ti poštenjaki še več škode napravljajo občnemu blagru. In če se taki priliznjenci nahajajo med novinarstvom, od katerega ogromna večina narodova dobiva svojo vsakdanjo duševno hrano, potem raste nevarnost v razmerji z veljavo in vplivom dotičnega javnega glasila.
Ne moremo zahtevati od slovenskih časnikarjev Bog zna koliko strokovnjaške vGdo, splošne omike in pisateljskega talenta: reven, prereven narod smo tudi v tem oziru. A nekaj smemo zahtevati, da je slovenski žurnalist — mož pošten, da ne taji tega, kar je jasno kakor solnce, da ne skriva svojega prepričanja za malovrednimi besedami, za praznimi komplimenti. Vsaj v tem oziru se je „Ljublj. List“ vedno prizadeval, zadostovati časnikarski nalogi. Njegov urednik bil je do-sedaj v prijetnem položaji, da so se njegovi nazori v vseh važnejših vprašanjih strinjali z nazori visoke vlade, katera se poslužuje njegovega peresa. Kakor hitro bi razdor nastal v kaki principijalni zadevi, spolnil bi brez odlašanja svojo moralično dolžnost ter odstopil od uredništva. Ista dolžnost, isto poštenje pa mu veleva, tudi narod opozarjati na njegove zmote, tudi njega posvariti, ako ga za trenotek omami strankarska strast. Žurnalist nima biti slepi hvalisavec svojega občinstva; kedor ga hoče potisniti na tak nizki niveau, ta mu maši usta, da ne more resnice povedati svojemu narodu, ta ga ponižuje in moralno uničuje.
In kaj jednacega zahteva se od nas gledč onih neljubih prizorov, kateri so se vršili
Listek.
zadnjo nedeljo pred kazinskim vrtom. Nismo pisali lehkomiselno, niti pičice ne bi mogli preklicati od onega, kar smo iz odkritih simpatij do ,,Ljublj. Sokola" in kot vneti privrženci narodne ideje povedali v svoji notici v št. 113.; pripravljeni smo, za vsako svojih trditev nastopiti dokaz resnice. Tako široke vesti vender le nimamo kakor konservativni naš kolega, kateri z nedolžnim obrazom zatrjuje, da so „Sokoli“ defilirali mirno in tiho mimo kazinskega vrta, recimo blizo tako le, kakor lansko leto pred cesarskim pavillo-nom. Tega sicer itak noben razumnik niti terjati ne more! Baš tako malo mogel je „slovenskih dnevnikov Benjamin11 posnemati elastično gibčnost dnevniškega Metuzalema, kateri prav resnobno trdi, da so filharmoniki le vsled tega prenehali s svojo pesnijo, ker — dotične pesni znali niso, takoj potem pa dostavlja čudoviti logik, da se petje filharmonikov zaradi jednoglasnega žvižganja in sikanja kazinske družbe uiti čulo ni, da so torej iz tega vzroka ga morali pretrgati. S tako abotiiimi izmišljotinami, ki se obsojajo uže po svojem notranjem protislovji, begati naše ljudstvo, dozdeva se nam nizko, poštenega novinarja nevredno početje! Z druge strani pak smo imeli pred seboj pismene izjave odločnih narodnjakov, kateri so kot sve-doki tem prizorom nas prosili, da bi izražali glasno nejevoljo nad nepotrebnimi in škodljivimi provokacijami. In še nam zvone po ušesih bridke pritožbe čestivrednih mož, katerim tudi pod oficirsko suknjo srce še ni nehalo, navduševati se za Slovanstvo, čutiti z narodom, — in naravnost so nam ti izpovedali, da v očigled nedeljskemu škandalu jih je bilo sram njih slovenske, oziroma slovanske narodnosti !
Najbolj pa je „Slov. Narod" v oči zbodel oni stavek v naši notici, v katerem smo ob-žalujč govorili o dokazih, da se „naš narodni čut najrajše razodeva v — škandalih11. Kar se nam ugovarja o taborih, narodnih veselicah,
Turkinje.
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
Predpravice Turkinj. — Res je, Turkinja ima mnogo obranbe v postavah in mnogo pravic v navadah. Navadno se spoštuje z neko viteško uljudnostjo. Nobeden moški bi se ne predrznil, roke vzdigniti nad žensko na cesti. Nobeden vojak, niti v buntovi borbi, bi se ne podstopil grdo ravnati sč žensko, naj bi bila še tako predrzna. Mož postopa sč ženo z nekim uljudnim obzirom. Mater spoštujejo prav posebno. Ni ga človeka na Turškem, ki bi zapovedal ženi delati, da bi živel od njenega dela. Zaročnik daje doto svoji zaročnici; ona prinese v moževo hišo le nekaj oprave pa kako sužno. Kadar mož ženo odpusti ali pa se loči od nje, mora ji toliko dati ali dajati, da more brez skrbi živeti. Ta dolžnost njega brzda, da ž njo ne ravna tako hudo; grdo ravnanje daje nji pravico, ločiti se od njega. Da se ločitev lahko dovoljuje, to lajša
nekoliko teške nasledke možitev in ženitev, ki se sklepajo skorej vsekdar slepo po posebni naravi turškega družbinstva, po kateri sta spola ločena. Ženi, da se loči od njega, prav neznatni uzroki zadostujejo: namreč, da jo je mož katerikrat prebil, da jo je razžalil v pogovoru z drugimi, da jo je opravljal, da jo je nekaj časa zanemarjal. Ako hoče tožiti svojega moža, ji druzega ni treba, kakor tožbo pismeno izročiti sodniji. More tudi sama stopiti pred katerega vezirja, ali celo pred velikega vezirja, kateri jo skoro vselej milostivo sprejme, brez odlašanja zasliši in prav da. Ako se žena ne more slagati z drugimi ženami, mora ji mož dati posebno hišo; celo v primerljeji, da se sklada z njimi, ima pravico na posebno stanovanje. Mož ne sme niti omožiti, niti k odaliskam povzdigniti sužnic, katere je žena seboj pripeljala iz domače hiše očetove. Ženska, zapeljana, potem pa zapuščena, ima pravico, sodbeno iskati, da jo zapeljivec vzame, ako uže nima štirih žend; ako jih pa uže ima, jo mora vzeti v hišo za odalisko, oče pa mora otroka priznati za svojega; za-toraj med Turki ni nezakonskih otrok. Prav malo je devičnikov, silno malo je starih devic, veliko manj, kakor bi bilo misliti, jo prisilje-
o lanski deželni slavnosti, v tem oziru gotovo ni merodajno. Na vse to se naši nasprotniki niti ne ozirajo, tembolj hlastno pa posegajo po vsakem še tako neznatnem izgredu ter ga svetu predočijo kot neovržni dokaz slovenske surovosti. In taki škandali so nam škodovali uže toliko, da je trebalo desetletnega resnega dela, da smo vsaj deloma izbrisali žalostne njih posledice. Kdo se tu ne spomina onega usodnega pretepa leta 1867. na ljubljanskem velikem trgu? Ničevost je bila — navadna prevnetost in vročekrvnost nekaterih društ-venikov tedanjega „Južnega Sokola" — in vender je ta lapalija provzročila razpust tega društva, strmoglavila je slovenskega župana ter za dolgih sedemnajst let izročila neomejeno gospodarstvo v slovenski Ljubljani — nemškemu starešinstvu. Uže ta bridki spomin sam na sebi nas po polnem opravičuje, ako smo svarili svoje rojake pred izgredi ter odločno grajali one prizore, za katere vsaj pred vnanjim svetom moralična odgovornost zadeva ljubljanske „Sokole“. Kajti da so oni tudi v materijalnem oziru zakrivili neljube te pojave, tega nikdar in nikjer nismo trdili. Nikjer nismo dejali, da so baš „Sokoli“ žvižgali in sikali, in preugodno mnenje imamo tudi še dandanes o celoti tega zaslužuega društva, da bi jih mogli imeti na tako neosnovanem sumu. In tudi kasneje smo grajali le to, da so ljudske množice še potem s hrupom in vpitjem nagajale filharmonikom in motile njih produkcije. O »Sokolu11 tedaj tudi tu ni govora, krivda njegova, kolikor zadeva društvo in ne le posameznih društvenikov, je le negativna, namreč, da niso poskušali, miriti ljudstvo ter preprečiti netaktno vedenje nekaterih surove-žev. Odločno se je pa pri tej priliki moralo naglašatl, da škoduje narodni stvari vsak, kdor, ne da bi bil izzvan od protivnika, pro-vzroči politične izgrede in demonstracije. Odbijati z vso odločnostjo vsako provokacijo, nikakor ne dopuščati, da se žali narodna zavest slo-
nih ženitev, ker državna postava k a z n u j e očeta, kateri bi se v tem pregrešil. Država daje pokojnine vdovam brez starišev ali brez premoženja ter skrbi za osirotele. Mnogo dekletec, vrženih na cesto, pobero bogate gospe, jih uzgajajo in omožč; prav malokdaj se zgodi, da ostane katera ženska v jedinščini.
Vse to je prav in dobro; toda vse to ne moti, da ne bi se nasmejali Turku, primerjajočemu družbinsko stanje moslemsko se stanjem krščanskim, trdečemu, da njihovo družinsko stanje ni tako pokvarjeno, kakor je evropejsko. Kaj pomaga Turkinji tisto navidezno spoštovanje, ako jo stanje namestne žene samo po sebi ponižuje? Kaj ji pomaga, ki se more tako lahko ločiti pa zopet omožiti? Ki jo more vsak mož, kateri jo vzame, zopet od-poditi zaradi onega uzroka, zaradi katerega se je razvrgla s poprejšnjim možem svojim? Velika je stvar in usodna, ki je mož postavno dolžan, za svojega pripoznati nezakonskega otroka, ako tudi nima s čem ga vzdrževati in ki more postavno imeti petdesetero otrok; dasi ravno se ta deca ne imenujejo nezakonska, vender živč v bedi in siromaščini! Turki pravijo, da ne morč otrok; ali kdo more šteti primerljeje, v katerih jili hotč proč poinečejo,
venskega življa — ob enem pa isto pravico, katero zase neprestano rekla-mujemo, privoščiti tudi nemškim so-deželanom, izogibati se vsaki krivičnosti njim nasproti, to mora prej ali slej postati vodilo vsem pravim rodoljubom, v smislu onih prelepih besedij, koje je izjavil Najvišji zastopnik avstrijske državne ideje: „Mir hočem imeti med svojimi narodi!“
Ta namen in nobenega drugega niso imele naše napačno tolmačene in zlobno umetno zvite besede. Malo nam mari glasni hrup, katerega so vzbudile v nekaterih krogih, ki žalibog vedno še zamenjavajo narodno navdušenost z navadno neotesanostjo. Glede pravega slovenskega rodoljubja ne bojimo se nobene primere, — Bog daj, da ne bodemo kmalu prisiljeni, v spremenjenih razmerah dejansko dokazati istinitost svojega narodnjaštva. A da bi zagovarjali poulične demonstracije, ali da bi vsaj plašljivo o njih molčali, tega nam nikdar ne bode dopuščala prva dolžnost novinarja: časnikarsko resnicoljubje!
O koleri.
(Konec.)
Temu dodamo naj še, kako je poročal dr. Koch meru v Toulonu o koleri. Dr. Koch poroča v bitstvu naslednje:
„Kolera se razširja posebno, če se zbirajo ljudje v družbe: brezizjemno skoro se kolera zatrosi po neposrednem dotikanji z ljudmi ali s predmeti, katere nosijo. Ob času, ko vlada kolera, živeti se mora redno, kajti skušnja uči, da slabo prebavljanje kolero pospešuje. Torej se treba varovati nezmernosti v jedi in pijači, težko prebavljive jedi naj se opusti, sploh vse, kar pospešuje drisko; ko se prikaže slednja, naj se pokliče koj zdravnik. Uživati se ne sme nobena reč, katera prihaja iz hiše, v kateri je bolnik za kolero; dvomna živila in osebito mleko se mora pred uživanjem skuhati. Vsaka vrsta po človeškem detritu onesnažene vode naj se odstrani. Voda dvomne čistote naj se ne uporablja, tako tudi ne voda iz srednje globokih vodnjakov, iz mlakuž in tolmunov, ali iz lijakov. Posebno nevarna je voda, katera je po detritu za kolero bolnih onesnažena, voda, s katero so se čistile sklede ali perilo, naj se ne izliva v vodnjake ali v tekočo vodo. Dobiti se ne more po polnem čista voda. Najboljše je, da se vselej skuha. Ta pravila ne veljajo samo za pitno, marveč tudi za rabno vodo.
Kal kolere, če se jedenkrat zatrosi v vodo, zatrosi kolero vsem onim, kateri rabijo to vodo, naj uže z njo perilo perejo, ali si pripravljajo jedila, ali da se umivajo ž njo. Vsekako pa more biti za kolero oboleli prava zalega za to epidemijo, za tega delj se mo-
ža kar imajo posebne hiše! Pravijo, da pri njih ne domuje nesramnost; ali kaj je ono rokodelstvo, katero na tisoče kupuje in prodaja sužnice? Ni li dal Murad III. poloviti ter onkraj Bospora odpraviti vse ženske sum-nivega življenja, katerih ni bilo malo! Ne gre, da bi Azija govorila Evropi o nravnosti, ljudje, ki izmed vseh na svetu najbolj služijo ne-fandal voluptati!
O značaju Turkinj. — Po tem, kar smo rekli o življenji turških žen, moremo lahko soditi, kaj so Turkinje. Po večem delu niso drugo ko ljubezniva igrača. Večina jih ne zn& druzega, ko čitati in p;sati, dasiravno ne čitajo in ne pišejo; one, ki so le povrhoma izobražene, so uže veliko čudo. Turki, po katerih mnenju imajo ženske »dolge lase, pa kratko pamet'1, nikakor ne želč, tla bi si duha izobražile, zato da bi jim le ne bile enake, da bi jih le celo ne presegale. Ker iz knjig, iz zabave in pogovorov z moškimi ne morejo nič pravega pouka zajemati, ostajajo velike nevednice.
Iz ločenosti spolov prihaja mnogo škode, moški postajajo surovi, ženske pa čenče, enim manjka uljudnosti, drugim uzvišenosti. Ker
rajo bolniki za kolero odstraniti, da ne pridejo z drugimi, nego z oskrbujočimi jih osebami v dotiko. Mogoštevilni zbori, semnji, cerkveni shodi itd., naj se ne vršijo. Jesti in piti se ne sme v oni dvorani, kjer ležijo za kolero bolni; njihovi odpadki naj se ujemo v posode, v katerih so fenične razkrojbe. Vse po odpadkih onesnažene posode in druge reči naj se očistijo s suho cunjo, katera naj se potem sežge. V sobah, kjer so ležali bolniki za kolero, naj šest dnij nihče ne stanuje. Osebe, katere so bile v dotiki z bolniki za kolero, naj si zmivajo roke z milom in Acide phenique. Trupla naj se takoj odstranijo. Po-kopljajo naj se mrliči kolikor možno pri-prosto, spremstvo pa naj se ne pusti v hišo. Reči, katere so rabili bolniki za kolero, naj se desinficirajo. Perice naj perilo od bolnikov za kolero na vzprejmo prej, dokler se ni dobro desinficiralo. Razen teh preservativnih sredstev ni drugih znanih, tudi takih ne, katera bi se mogla priporočati."
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V moravskem deželnem zboru prebila je tako zvana srednja stranka predvčerajšnjem prvo skušnjo ter pri tej priliki dokazala, da je njen upliv sedaj v moravskem zboru res merodajen. Deželni zbor moravski volil je namreč predvčerajšnjem deželni odbor; med desnico in levico ni se bil sklenil nikakov kompromis. No vsled glasovanja srednje stranke voljena sta bila dva članova češke stranke (dr. Fanderlik in dr. Šroin) in dva članova nemške stranke (dr. Promber in dr. Frendl) ter dva pristaša srednje stranke (grofBelrupt in vitez Mauner).
Pri volitvah za deželni zbor šiezijski priborila je slovanska stranka jeden mandat Dosedaj imeli so Slovani samo dva zastopnika, a v prihodnje imeli bodo tri, ker je proti državnemu poslancu Obratschai-u v okraju Friedeck zmagal slovansko - naroden kandidat.
V deželnem zboru tirolskem stavili so Italijani predlog, naj se za italijansko prebivalstvo južne Tirolske osnuje tako zvani okrajni zbor in okrajni odbor; deželni zbor pa da naj ostane obema narodnostima skupen tudi v prihodnje. Ta predlog pride v jedui prihodnjih sej na dnevni red.
Kakor smo uže poročali, odložen je hr-vatski sabor do konca meseca avgusta. Nove volitve vriile se bodo v jeseni. Uže sedaj pričela se je volilna agitacija, ter bode postala gotovo še živahnejša tedaj, ko se vrnejo poslanci k svojim penatom.
Tuje dežele.
Opozicija je pri zadnjih volitvah v Ru-muniji bila hudo potlačena; to jo seveda
ženske ne občijo v družbi, ako izjamemo maj-hin ženski krog, ohranijo vse do starosti nekaj otročjega v mislih in obnašanju. Radovedne so do smešnosti, vsemu se čudijo, povečujejo vsako maličkost, opravljajo vsakega po malem, za vsako stvarico se jeze in kljubujejo kakor slabo uzgajane učenke v kakem zavodu; smejo se krohotno vsemu, kar slišijo, zabavljajo se po cele ure z otroškimi igrami, preganjajo se iz sobe v sobo ter si trgajo slaščice iz ust. Pri vseh teh pomanjkljivostih in pogreških imajo veuder nekatere dobre lastnosti, ali kakor pravijo Francozi: imajo dobre lastnosti pregreška. Take so, kakoršne se kažejo, je rekla gospa Sevignč; niso krinke, ne spake, ne opice; so ženske odkritosrčne, odprte naravi, cele tudi v žalosti; niso dosti previhane, ne znajo slepiti; treba je, pravijo, da se Turkinja le enkrat zaroti v potrjenje kake stvari, da ji potem nihče več ne verjame. Veliko je, ako se reče, da niso niti globoke modrijanke, niti površne veščakinje, katere bi govoričile le o jeziku in o slogu, tudi niso sanjarske stvari, katere bi živele zunaj življenja, kakoršnih se ne manjka v Evropi. Resnica pa je tudi to, da v takem
skeli in ker nima prilike razgrajati v parlamentu, prireja poulične škandale. Te dni imeli so opozicijonalci svoj tabor v Buka-reštu; pri tej priliki delili so med narod vele-izdajske proklamacije ter celo izustili pretnje proti kralju. Več kolovodij je zaprtih.
V Rimu sestal se bode meseca oktobra mednarodni zdravstveni kongres. To daje raznim glasilom zopet povod, da zahtevajo, naj se oživotvori mednarodna zdravstvena policija, ki bode gotovo ložje uspešno delovala proti raznim epidemičnim boleznim, nego li to biva sedaj, ko vsaka država postopa po lastnem nagibu. Dobro bi res bilo, ako bi se omenjeni cilj dosegel.
„Pol. Corr.“ piše se iz Kahire, da je tudi Kartum uže pal sovražniku v roke; Gordon, avstro - ogerski konzul Hansal in zastopnik Francije še živč, no v Mahdijevem ujetništvu. Ako se ta nenadejana novica potrdi, potem sevčda je usoda Sudana definitivno odločena. Prihodnji dnevi uže prinesti nam morajo gotovih poročil.
Dopisi.
Iz Moravč 15. julija. (Izv. dop.) Na povabilo c. kr. okraj, glavarja v Kamniku, gosp. dr. Zaplotnika, so se pretečeno nedeljo dopolu-dnč v tukajšnjem šolskem poslopji v sobi druzega razreda, kjer je bila podoba Nj. veličanstva presvetlega cesarja, cesarjeviča in cesaričinje z zelenjem in zastavami okin-čana, — zbrali č. g. kanonik in dekan Jauez Toman, župan z dvema svetovalcema, nadučitelj in Peter Avbelj iz Dvorij, kateri je bil 22. junija po nevihti hudo poškodovan. Ob 3/4 12. je c. kr. okraj, komisar gosp. Kal-tenegger, kot namestnik gosp okraj, glavarja, v primernem govoru navzoče pozdravil in pomen svojega prihoda naznanil, namreč da je Nj. veličanstvo presvetli cesar daroval Petru Avblju, mlinarju v Dvorjah, 200 gld. podpore. Spomnil je dalje, da temu Najvišjemu daru ni povod kaka prošnja od strani Avblja in tudi ne kak preponižni predlog deželne vlade, temveč navadno službeno poročilo, ki se je predložilo centralnemu uradu na Dunaji. Iz tega se vidi, nadaljuje govornik, s kako očetovsko skrbnostjo se presvetli cesar zanima za vse svoje narode ter hoče deliti z njimi vse žalostne in vse vesele dogodke, kateri se zgode v širni avstrijski državi. Obrnivši se proti Avblju, konča svoj govor z besedami: „Tukaj vam izročim ta premilostni dar v nadi, da bode vaše srce napolnil z hvaležnostjo in vdanostjo do presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in do njegove presvetle rodbine, katerim tukaj zbrani zakličemo trikratni „Slava!“ Vsi navzoči so burno pritrjevali lojalnemu klicu.
Vidno ginjen se Peter Avbelj zahvali za prejeto podporo, katera ga je toliko bolj iz-
tesnem krogu življenja, brez duševnega okrepila, v katerem se nikoli ne zadovoljuje prirojenim in opravičenim željam mladosti in lepote, da bi bile namreč gledane ter občudovane, se jim srce silno razjarja ter se strmoglavljajo, ker jih odgoja nič ne brzda, v vsako hudo, kadar se udado napačnim strastim. Brezdelnost jim rodi tisoč neumnih muh, katerih se trdoglavno in besno držč, katerim hočejo ustreči po vsaki ceni. Vrhu tega se navadijo v poltenem tem uzduhu, v družbi žensk, nižih i po rodu i po odgoji od njih, oddaljene od moškega, kateri bi jih brzdal, neverjetno razuzdanega jezika. Ne vagajo izrazov, ble-kajo brez pomiselka, ljubijo nesramne besede, grdo, neotesano dvoumnost, postajajo gnusno zbadljive in nesramežljive, tako da Evropejec, ki razume turški, sliši iz ust kake harmne gosposke zunanjosti, kadar se razjezi nad stiskavim ali neuljudnim štacunarjem, take nespodobne besede, kakoršne bi pri nas bleknile le najniže ženske. Čem bolj občijo z Evropejkami, čem bolj izpoznavajo naše navade, katere jim podpihujejo buntovnega duha, tem bolj raste njihova razjarjenost; z muhami trinožijo svoje možč zaradi družbinskega tri-
nenadila, ker je ni pričakoval, in ob enem je prosil, naj bi se njegova preponižna zahvala na Najvišjem mestu objaviti blagovolila.
Ko se je vse potrebno podpisalo in je gospod okraj, komisar še nekaj drugih pri raznih farah nabranih darov Petru Avblju izročil, se je konečno še tukajšnji kanonik in dekan gospod Janez Toman v imeni cele moravške fare, katere se je Nj. veličanstvo ne le v tem posameznem slučaji, temveč tudi pri drugih prilikah, n. pr 1. 1880, ko je huda toča vse poljske pridelke biia uničila, spo-minati blagovolilo, v primernem govoru zahvalil in ob enem prosil, naj bi gosp. okrajni glavar to zahvalo, sploh pa neomejeno lojalnost in nerazrušno vdanost moravške fare naznanil Nj. veličanstvu.
Tako se je v najlepšem redu izvršila pomenljiva ta slavnost.
Z Dolenjskega 13. julija. (Izvirni dop.) Učiteljstvo na Kranjskem mora biti „Ljub-Ijanskemu Listu“ prav hvaležno, ker se tako krepko poteguje za kranjsko šolstvo in učiteljstvo. Boljši časi morejo priti našemu narodu res še le tedaj, ko bodemo imeli dobro urejeno ljudsko šolstvo, kateremu se ne bode moglo očitati, da ni vredno zanj potrošenih novcev. Vsaj na Dolenjskem so mnoge šole tako osnovane, da se ne more reči, da šola preveč stane. Učitelj dobiva navadno letnih 400 ali 450 gld., in vender poučuje časih 100 do 200 otrok in to po nekod v mali najeti sobi, katera krajni šolski svčt z vsemi stvarnimi potrebščinami vred ne stane več na leto nego 50 do 80 gld. Ali so to tako ogromni troški? Kako nizke plače imajo n. pr. učitelji v novomeškem okraji povč nam uže ta slučaj, da ima v tem okraji j eden sam učitelj GOO gld. prave plače — vsi drugi imajo nižje dohodke. Kako veliko nasprotje je to s plačami na Štajarskem, kjer ima najslabše plačani učitelj 550 gld. na leto. — Krepka beseda „o volilnem pravu kranjskih ljudskih učiteljev" v Vašem listu nam kaj ugaja. V ilustracijo Vaših dokazov naj še jaz dodam, da so učitelji na Moravskem imeli isto nesrečo, ko jim nikakoršne volilne pravice niso hoteli pripoznati. Ondi se je namreč dotični paragraf občinskega volilnega reda jednako glasil. A učitelji niso mirovali. Uverjeni, da se jim krivica godi, apelirali so na upravno sodišče, in to jim je pripoznalo volilno pravico. Menda je tolmačilo dotičnj paragraf tako, da naj se pod besedo „solski voditelji" umevajo „nadučitelji“, a pod besedo nadučitelji „drugi učitelji", a „podučitelji‘ ne. To pa tudi odgovarja dejanskim razmeram, kajti občinska volilna reda pri nas in na Moravskem prišla sta na svetlo pred novimi šolskimi postavami, ko so bile učiteljske kategorije še nejasne, in takrat se menda le „pod-učiteljem“, ki so bili še brez preskušenj, volilna privica ni hotela pripoznati.
noštva, kateremu so podvržene. Mnogi opazo-vatelji so Turkinje opisavali kot blage, krotke, skromne, plašne, sramežljive stvari. Bodi temu, kakor če, to je gotovo, da je veliko Turkinj, ki so predrznega, smelega, srditega, odvaž-nega srca, žensk divjega značaja. Tudi v Carigradu so bile ženske pri bunah v prvi vrsti; oboroževale so se, postavljale se v bojni red, ustavljale kočije pristujenih vezirjev, jih zmerjale, vanje metale kamenje, kljubovale sili. Sevčda, blage so in mile in krotke, kakor sploh ženske, kadar jih nobena strast ne gori ■n ne užiga. Ljubeznive so sč sužnaini, ako j'iso nanje ljubosumne; ljubeznive so do svojih otrok, dasiravno jih zanemarjajo in pačijo, ker jih ne znajo uzgajati; sklepajo nežna prijateljstva, polna mladostne naudušenosti, zlasti one, ki so ločene od soprogov, ali ki se žalostijo iz taistega uzroka; izkazujejo si ljubezen, oblačijo istobarveno obleko, kadč se z enimi ter istimi dišavami; nosijo taiste pri-lepke. Pristavil bi lahko še, kar je pisalo več evropejskih potnic, da namreč med njimi so vse napake Babilona, vender nečem v tako važni stvari drugim verjeti.
(Dalje prihodnjič.)
Razne vesti.
— (Veselja umrl.) Iz Milana se poroča: Pred nekaterimi dnevi dobila je policija poročilo, da je v New-Yorku umrl mož, kateri je zapustil ženi mizarja Pelosija dve sto tisoč frankov ter ob jednem izrekel željo, uaj bi se povpraševalo po Pelosijevih. Komisar Giovanni Tossi podal se je v delarnico mizarjevo ter ga vprašal, nima li kakega sorodnika v New-Yorku. Pelosi je dejal, da ga ima, a da uže več let ni Cul o ujem. Komisar mu deje: „Nu, veseli me, da vam morem povedati, da jo vaš sorodnik umrl in zapustil vaši ženi dve sto tisoč frankov. “ S slabim glasom vzdihnil je mizar: „Dve sto tisoč frankov", potem se je prijel z obema rokama za prsi, smrtno obledel in pal na tla. To je v okolici vzbudilo mnogo pozornosti, ker se je raznesla vest, da je Pelosi umrl za kolero. Zdravniki pa so vender izkazali, da je Pelosi v pravem pomenu besede „veselja umrl".
— (Dramatizacija kolere.) Kolero spraviti na oder, jo gotovo čudovito posebna misel, in veuder se je to uže zgodilo. Okolo tridesetega leta bila je navada, vse znane in možne bolezni spraviti na oder. Skoro vsa tedanja dramatična litoratura napolnena je bila z medicino in dišala je po mrtvecih. V Italiji in tudi v Avstriji se je dramatična pesen II Cholera rnorbo v petih dejanjih (Borgamo 1888) predstavljala, in občinstvo vzprejelo jo jo z burno polivalo. V igri kazali so so ljudje, kateri so za kolero oboleli, in mati trpela je neizrokljive bolesti, ker ni mogla vidoti svojih otrok, ž njimi govoriti tor jih poljubljati, kajti obolela je za kolero. Pesnik naslikal jo ta prizor posebno živo in zanimivo. Kakor navadno v komedijah, tako je nastopil tudi tukaj mlad zdravnik, kateri je v svoji bistroumnosti izumel sredstvo proti koleri, in s sredstvom t^m rešil jo obolelo mater ter v zahvalo dobil krasno, bogato in ljubeznivo hčer v zakon. Škoda, da prebrisani zdravnik ni objavil tega sredstva!
— (Šaljiv samomorilec.)Predkratkimskočil je blizu mostu Aspern na Dunaji delavec v kanal Donave. Dva policaja sta bila hipoma pripravljena, da rešita samomorilca; ta pa jima jo prav mirno nasproti zaklical: „0, lo nikar se ne trudita, bom uže sam splaval na obrožjo!“ In tako je tudi storil. Delavec plaval je na obrožje in dospevši tjii zaklical je: „Nu, Bogu bodi hvala, zdaj sem iz vodo!" Mož se je potem vrnil dohrovoljnega obraza nazaj v svoje stanovanje.
— (Kralje vska ponižnost.) Znani, mnogo-stransko odlikovani prof. baron NordenskjOld branil se je vzprejeti red severne zvezde, katerega mu je kralj Karol XV. švedski podaril zaradi njegovih potovanj ob severnem tečaji. Nekaj mesecev pozneje prišel je profesor pred kralja, da mu pokloni kožo severnega medvoda, katorega je s slednjega potovanja s seboj pripeljal. „Obilo hvalo, NordenskjOld", dejal je kralj, Jaz nisem tako ošaben, kakor ti."
— (Žalosten slučaj.) V Bhodtu v rlien-skom palatinatu (Rheinpfale) umrla je prod kratkim živahna iu zdrava lSletna šivilja. Napravila se jej je namreč na gorenjih ustnih mala oteklina in to je prebola s šivanko, s katero je malo prej šivala višnjevo obleko. Naenkrat jela so ustna bolj otekati; poklicali so zdravnika, a bilo jo uže prepozno; zdravnik jo konštatiral, da si je ostrupila kri. V nekaterih dneh zvenela jo mlada ta cvetka in položili so jo v zemlje črno naročjo.
— (Joden najhujših kadilcev na bal-kanskom poluotoku) je nedvojbeno tudi bivši bolgarski ministerski predsednik Cankov. Oe se pride v njegovo sobo — piše turšk potovalec iz časa, ko jo bil Cankov še ministerski predsednik — ne vidi so druzega, kakor gost dim. Še le po nekaterih miuutah, ko se oko navadi dima, se more ogledati predsednik, sedeč v naslonjaču, držeč orjaško pipo v ustih, iz katerih se mu neprestano gost dim vali. Na njegovi mizi stoji sedem nabasanih pip, da se jih zaporedoma poslužuje. Bolgari imonujejo zaradi tega Cankova navadno „moža z osrnemi pipami". „Gledite, to je moja jedina napaka", dejal jo Cankov potovalen. In res so Cankov ne loči nikdar od pipo, niti ne, kadar gre v knežjo palačo.
Domače stvari.
— (D e ž e 1 n o - z b o r s k e volitve.) Razpisale so se nove volitve dveh poslancev v kranjski deželni zbor iz kurije veleposestva na mesto dozdanjih poslancev dr. Roberta Sclireya in Ljudovita grofa Blagajna, dalje nova volitev po jednega poslanca iz volilskega, razreda mest in trgov Kočevje in Ribnica ua mesto dozdanjega poslanca Josipa Braun e-a in iz volilskega razreda kmetskih občin v volilskem okraji Postojina, Logatec, Senožeče, Lož in Bistrica na mesto dozdanjega poslanca dr. Valentina Zarnika. — Volitve so razpisane: za volil-ski razred omenjenih kmetskih občin na 25. dan avgusta t. I., za volilski razred mest in trgov Kočevje in Ribnica na 26. dan avgusta t. 1., in za volilski razred veleposestva na 27. dan avgusta 1.1. — Kakor znano, so gori omenjeni poslanci položili od vlanskega zasedanja sem svoje mandate.
— (Imenovanje.) C. kr. nadsodnija za Šta-jarsko, Koroško in Kranjsko imenovala je pravna praktikanta Alojzija Deklevo in Prana Jakšeta avskultautoma za Kranjsko.
— (C. kr. zdravstveni svčt) imel bode jutri sejo, pri kateri se bode posvetovalo o nared-bah proti preteči koleri.
— (Trgovinska in obrtna zbornica) ima v petek dnč 18. julija t. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo s tem-le dnevnim redom: 1.) Zapisnik zadnje seje. 2.) Poročilo o načrtih zakona o odpravi zlorabo pri raznem blagu gledč dolgostne mere in števila kosov. 3.) Poročilo o napravi zadrug. 4.) Poročilo o prošnji za semnje : a) v Dragatušu; b) v Vinjeni Vrhu; c) v Novih Lazih; d) na Vrhniki. 5.) Posamezni nasveti.
— (Program ljubljanske realko.) V letošnjem programu ljubljansko višjo realko nahaja se jako zanimiv nemšk spis prof. V.Voss a : „IJoskus zgodovine kranjske botanike (1754 do 1883).“ Marljivi in za našo floro tolikanj zaslužni pisatelj nam opisuje životopisne črtice slavnih botanikov, ki so bivali in delovali na Kranjskom, razglasujoč potem učenemu svetu natorna čuda krasne naše domovine. — O zanimivem tem spisu hočemo pozneje spregovoriti. — Šolsko poročilo nam poroča, da je imel zavod 19 učiteljev; med njimi 14 rednih profesorjev iu 3 suplente. Učencev je bilo 211. Nemcev je bilo 93, Slovoncev 90, Italijanov štel jo zavod 34. Učni jezik bil jo po vsem nemški, samo slovenščina so je Slovencem predavala v matorinem jeziku.
— (Odsek za napravo vodovodov) v Ljubljani imel je sejo. Načelnik tega odseka, gospod Iv. Hribar, jo naznanil, da se je gledč naprave vodovoda za zdaj uže toliko storilo, da je od financijalne strani zagotovljeno, le v tehnično mer trebalo bode še mnogo dela. Sicer se je tudi v to mer zgodilo uže mnogo, kajti gosp. ingeuieur Hanuš preiskaval je v okolici ljubljanski uže studence. Govornik pravi, da se bode pričeto delo vztrajno nadaljevalo, in on goji nadejo, da se bode uže letos dosegel konečni vspeh. — Potem je prečital gosp. stavbeni svetnik Potočnik prorne-morij, katerega jo izdelal o vodovodu v Ljubljano. V promemoriji se izraža, da so mu studenci v okolici ljubljanski znani, iu on meni, da bi bili studenci ob bregovji pri Prežgauji iu Utiku najbolj primerni za vodovod v Ljubljano; g. stavbeni svžtnik stavi potom naslednje predloge: 1.) Odsek naj skrbi za to, da so ogleda omenjono bregovje, ter da so umerijo in kemično preiščejo tamošnji studenci; 2.) pokliče uaj so tehnična komisija, katera so o globini studencev ovesti; 3.) gosp. in-genieur Hanuš naj si ogleda mesta, katera imajo vodovode. — Vse te predloge je odsek vzprejel. — Načelnik odseka, gosp. Iv. Hribar, izreče gospodu stavbenemu svčtuiku Potočniku zahvalo za trudapolno delo. — Konečno se je na predlog načelnikov sklenilo, naj so naroči gosp. Hanušu, da koncem leta predloži poročilo o vodovodu mestnemu svetovalstvu, katero poročilo se bode potom objavilo.
— (Popihal) jo je včeraj po noči iz Zagreba proti Ljubljani Adolf Much, izvršivši veliko tatvino v Zagrebu. Policija ga brzojavno za-sledujo.
— (Na c. kr. Soli za babice) se bodo dne 28. t. m. vršili izpiti.
— (Našel je) včeraj dopoludne hlapec župnika od sv. Lenarta 209 gld., katere je izgubil trgovec g. Poženel na Cojzevi cesti, ter jih precej izročil g. Poženelu, kateri je za lepi čin poštenosti hlapca s precejšno svoto obdaroval.
— (Iz Cerknice) 16. julija se nam piše: Poizvedeli smo od tujcev, došlih v našo dolino, da se po Ljubljani širi govorica o koleri, ka-tera pri nas uže svoje žrtve zahteva. To je po polnem izmišljeno. Da bi le naši prebivalci vedno tako zdravi bili kakor sedaj — pa smo vsestransko zadovoljni in veseli.
— (Cerkven rop.) Iz Kamnika se nam poroča, da so neznani lopovi v noči od 8. na 9. dan t. m. odprli glavna vrata podružnice na Skaručini s ponarejenimi ključi, odprli s silo nabiralnik za darove ter vzeli iz njega vso vsebino, katera se ceni na 3 do 4 gld.
— (Pretep.) Poroča se iz Drage v 6. dan t. m.: Danes zvečer začel se je v gostilni T. St. med pijanimi gosti propir in potem pretep. Pri tem pretepu dobil je A. K. iz Dobrove, v okraji litijskem, s polenom dve rani na desno stran glave, P. Z. je potolčen po nosi ter po obrazu, kovač J. K. iz Drage opraskan je po desnem ušesu in potolčen po desni rami, Fr. Z. iz Oadraže pa je dobil na desno stran glave 11/2 cm. dolgo rano. Da bi se uže vender fantje spametovali ter opustili pijančevanje, katero ima navadno pretep v posledico
— (Najdeno truplo.) Iz Eadeč se nam poroča v 14. dan t. m. naslednje: Dn6 13. t. m. našli so v Savi pri Hotemažah moško truplo. Telo ne kaže nikakih poškodeb, torej je gotovo, da se ni izvršil kak zločin, marveč, da je nesrečnež sam pal v vodo. Po obrazu sodeč, je imel mož kakih 35 let; obleka kaže, da je bil Štajerec nemške narodnosti; našli so pri njem razen 1 gld. 73 kr. noža, žepne rutice, tudi molitveno knjigo: Jesus, das gottliche Kind, potem železnični vozni list za progo Mixnitz v Kalsdorf; imel je pri sebi tudi prošnjo na železniško nadzorstvo za 12urni dopust, „da bi mogel svojega sina Janeza spremiti v Gradec k birmi", na drugi strani te prošnje pa se čita: Franz Poschel bei vulgo Kollensteffel.
— (Priznanje.) Iz Št. Jarneja na Dolenjskem se nam poroča dne 16. julija: Ivan Cmuk, c. kr. stražmešter pri žrebčarski državni postaji št. 2 na Selu pri Ljubljani, služi uže nad šestnajst let kot okrajni voditelj žrebčarskih postaj na Dolenjskem. V tem času pospeševal je gosp. Cmuk z besedo in dejanjem konjerejo na Dolenjskem, tako da se je konjereja na Dolenjskem prav lepo razvila. V hvaležno priznanje tega neumornega delovanja imenoval je občinski zastop št. jar-nejski v svoji zadnji seji jednoglasno g. straž-meštra Ivana Cmuka častnim občanom št. jarnejske občine, in mu bode v kratkem izročila krasno izdelano častno diplomo.
— (Tatvine.) Pri posestniku Franu Cerarju v Glogovici št. 22 služeči Jože Peterlin iz Mačka, v okraji krškem, kateri je dn6 5. t. m. zapustivši poselsko knjižico skrivši pobegnil, ukral je v teku 14 dnij svoji ljubici A. C. več obleke in nekaj denarja, vkup za 7 gld. 28 kr. Ljubezniv ljubimec 1 Ta Peterlin je pa svojemu gospodarju tudi ukral tri hrastove hlode v vrednosti 3 gld., verižico v vrednosti 3 gld. in zraven je dobil še 5 gld. preveč plačila. Dalje je ta lopov izneveril 3 gld. Rozaliji P. Žandarmerija zasleduje tega dolgoprateža. — Iz Grosupljega pa se nam poroča, da se	je Martinu	Košaku	iz	Sapa
št. 11. dnd 9 t. m.	pokralo iz	zaprto omare več
obleke v vrednosti 20 gld. 5 kr. Sumniva je neka ženska, katera je ravno tedaj hodila po vasi, noseča težko pletenico.
— (Utonil je.) Poroča so nam iz Trsta: V nedeljo popoludne dogodila se je v tukajšnji vojaški šoli za plavanje nesreča. Osemnajstletni trgovski pomočnik Peter Cigoj	podal se	je,	da-si
ni znal plavati, iz	predrznosti	v basin;	a	ni se
mogel dolgo obdržati na površji. V strahu oklenil se je drugega plavalca, in oba izginila sta v globini, Vojak, v popolni uniformi in s stranskim orožjem, planil je takoj v vodo, a posrečilo se mu je rešiti le onega moža, katerega se je Cigoj oklenil, Cigoj pa je našel smrt v valovih. Tedaj
bila je vojaška šola za plavanje zel6 mnogobrojno obiskana, in čuditi se moramo, da nobeden drug ni priskočil ponesrečenemu na pomoč.
— (Na c. kr. pijonirski šoli v Hain-burgu) pri Dunaji je praznih še nekaj mest za dijake od 4. do 8. gimnazijalnega ali realnega razreda. Prošnje s spričevali naj se kmalu dopošljejo šolskemu ravnateljstvu.
— (Obrtni nadzornik) za Štajarsko, Koroško, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo, gospod dr. Pogačnik, prišel je 11. t. m. v Maribor; ogledal je večja obrtna podjetja in tovarno v mestu in v okolici.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Pariz, 17. julija. „Times“ poročajo: Predlogi Patenotresa se formalno dementirajo; dosegel se bode sporazum.
Pariz, 17. julija. Včeraj čez dan je v Marseillu umrlo 30 oseb, v Toulonu 11 oseb za kolero.
London, 17. julija. Brzovlak med Man-chestrom-Sheffieldom skočil je vsled poloma osi z tira, vozeč čez most pri Wenistonu; vlak pal je na cesto. Usmrtenik 20, ranjenih 30 oseb; med potovalci je nekaj Nemcev.
Dunaj, 16. julija. Zaprti anarhisti izpovedali so odkrito o roparskih umorih, kateri so se izvršili v slednjih mesecih. Prvo vzpodbujo h krvavim činom dal je list „Rebell“ v poletji 1883, v katerem je tajen odbor zahteval, naj se oskrbi denar.
Inomost, 16. julija. Deželnemu zboru na čast vršil se je včeraj zvečer v prostorih dvora pri namestniku sijajen vzpr^jem; povabljenih je bilo okolo 300 oseb od vseh civilnih in vojaških oblastev, članov deželnega zbora; dalje vseučiliščini profesorji in mnogi drugi člani izmed plemstva in meščanstva. Slavnost izvršila se je na najsijajnejši način.
Brno, 16. Julija. (Deželni zbor.) Deželni glavar je izjavil, da je po njegovem mnenji nezakonit sklep deželnega odbora, da se po deželnem glavarji preklicano odposlanje uradnikov, da poizvedujejo in preiskujejo o volit-venih zadevah, pozneje potrdi, sistiral ter prosil Najvišje odločbe.
Budimpešta, 16. julija. Vsi listi razpravljajo preložitev hrvatskega sabora ter kon-štatujejo, da se more agitacija skrajnih elementov samo s poštenim, odkritim priznanjem in obrambo državnopravnih razmer od strani večine paralizovati in onemogočiti.
Budimpešta, 16. julija. Uradni list objavlja okrožnico ministra za notranje zadeve o nastavitvi in zaznamku diplomiranih zdravnikov in rigorozantov kot zdravnikov za kolero. Municipiji se pozivljejo, naj nemudoma vprašajo rigorozante, kateri so doma na počitnicah, če bi hoteli v slučaji kolere biti nastavljeni kot zdravniki.
Reka, 16. julija. Avstrijska eskadra, razen torpedne flotile in jedne oklopnice, odšla je danes zjutraj v Pulj. Brodovje konča ta teden svoje vaje ter se razororoži po slavnosti spomina na bitko pri Visu. Včerajšnja slavnost v ljudskem vrtu se je sijsjno obnesla. Guverner s soprogo, knez Lobkovic in vsi brodarski častniki so se je udeležili.
Pariz, 16. julija. Od včeraj zvečer do danes dopoludnč do 10. ure je umrlo v Toulonu 22 oseb, med temi soproga admirala Fisqueta, in v Marseillu v istem času 20 oseb za kolero.
Pariz, 16. julija, 1. uri zjutraj. Včerajšnji dan umrlo je v Marseillu 30, v Toulonu 7 oseb za kolero.
Pariz, 16. julija. Policijski uradnik Ga-lieu, kateri pri izgredih pred hotelom „Conti-nental“ ni pokazal potrebne odločnosti, se je odstavil.
Marseille, 16. julija. Močan požar uni-ničil je stavbe ladijevozne družbe Touache. Škoda se ceni na jeden milijon frankov.
London, 16. julija. „Times“ poročajo iz Šangaja: Tsung-li-Yamen je odbil francoske zahteve.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 17. julija.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.....................
»	>	»	»	srebru .....................
Zlata renta...................................
5°/o avstr, renta.............................
Delnice ndrodne banke.........................
Kreditne delnice...............................
London 10 lir sterling........................
20 frankovec..................................
Cekini c. kr..................................
100 drž. mark.................................
gld. 80-60 81-60 103•25 96-85 855- — 303-70 121-75 9-67 5-79 59-55
Uradni glasnik
z dnč 17. julija.
Eks. javne dražbe: V Metliki zemljišče Ive Bajuka iz Radoviče dn6 26. julija; — zemljišče Ane Sten iz Dol. Lokvice dn6 26. julija; — zemljišče Ant. Schvvei-gerja iz Bušinje Vasi dnč 25. julija. — V Kostanjevici zemljišče Janka Herakoviča (505 gld.) dn6 6. avg., 3. sept. in 1. okt.; — zemljišče Miki. Ciglarja (70 gld.) dnč 6. avg., 3. sept. in 1. okt. — V Mokronogu zemljišče Ant. in Ane Kotnika iz Čilpaha (430 gld.) dnč 13. avg., 17. sept. in 22. okt.; — zemljišče Ant. Zupet iz Št. Ruperta (1375 gld.) dnž 6. avg., 10. sept. in 15. okt. — V Kočevji zemljišče Jere Knaus iz Preske (750 gld.) dnč 8. avg., 3. sept. in 1. okt. — Na Brdu zemljišče Marjete Urbanije iz Hrastnika (659 gld. 40 kr.) d n 6 13. avg., 13. sept. in 13. okt. — V Škofji Loki posestvo Janeza Ranta iz Dol. Vasi (7800 gld.) dn6 13. avg., 12. sept. in 14. okt.; — zemljišče Matije Tavčarja iz Dolenčic (200 gld.) dn6 8. avg., 9. sept, in 10. oktobra.
Tujci.
Dnfe 15. julija.
Pri Maliči: Ruff, trgovec, iz Odese. — Gradec, Rei-nisch, Hertzl in Hradetz, potovalci, z Dunaja. — Sindici, pomožni vodja, s soprogo, in Macerala z rodbino iz Trsta. — Bačič, trgovec, s hčerko, z Reke. — Blašič, trgovec, iz Siska. — Elsbacher, trgovec, s hčerkama, iz Laškega trga. — Vit. Schneid z rodbino iz Kamnika.
Pri Slonu: Malinverus, inženGr, iz Milana. — Slabe, lesni agent; Jesenko, dijak, in Levi, zavarov. uradnik, s soprogo, iz Trsta. — Schiess, stotniška udova, s hčerko, iz Gradca. — Manzoni, trgovec, iz Vidma (Ital.) — Fischer, fabrikant, iz Niedorfa. — Geiss, komi, iz Krškega. — Ponebšek, pravnik, iz Šmartna. — Kotnik, posestnik, s soprogo, iz Verda.
so:
V bolnici:
D n 6 15. j u 1 i j a. Josip Kaiser, kočar, 42 1., plučna tuberkuloza. — Katarina Pagliaruzzi, gostinja, 72 1., starostno opešanje.
Dn6 16. julija. Josip Ogrič, sin delavca, 5 mes., Kurja Vas št. 8, driska. — Janez Pokorn, kolar, 43 1., vnetje rebrenice in pluč.
Tržne cene.
V L j u b 1 j a n i 16. julija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 52 kr., domače 8 gld. 12 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; rež 5 gld. 85 kr.; ajda 6 gld. 18 kr.; proso 6 gld. 34 kr.; turšica 5 gld. 70 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld. — kr., fižol 9 gld.
— Goveja mast kilo po 93 kr., salo po 78 kr., špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 52 kr., svinjina 70 kr., drobniško po 40 kr.
— Pišite po 40 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 80 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
	S Q	Čas opazovanja	Stanjo barometra v ram	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	a 15*	7. zjutraj	737-06	+23-8	vzh. sr.	js-	
	3	2. pop.	734-93	+32-2	zp. sr.	»	0 00
	CD	9. zvečer	735-71	+23-6	bzv.	»	
	t-H						
Zaloga najboljših
mineralnih voda
lekarni Piccoli
„pri angelju"
Ljubljana, Dunajska cesta.
Odgovorni urednik prof, Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleintnayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.