Г ---------------------------- Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo „Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Poštno - hranilničnega računa štev. 64439. V z ; r -n, Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica d eile Poste štev.'9 Spre- 4 jem a naročnino, insera te ;n reklamacije. Naročnina .Zarje" je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3. . r Posamezne številke po 6 vin. Cena inseratom je-10 vin. za' enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. v____:______________________У za veljavo svoje organizacije ali le boljši košček kruha „boj z noži v rokah“. Igra se mož s svojim življenjem ! Pa kaj to ? Saj če se ponesreči, potem -se ... . - Tu je razgaljen pred nami novodobni socializem, ne socializem pravičnosti in vzajemnosti, ampak socializem terorizma in nasilja ! Zaslepljeno delavstvo bo slepo sledilo svojemu voditelju z noži v rokah v boj ! Med njimi celo elani Marijine j d r u ž b e 1 Nravstvena zavest -vu 1ицр1м*те zamrla. Tak narod so vzgojili s o v-r a ž n i k i Kristusa, medtem ko so Kristusovi vojaki spali ali pa v a d 1 j a 1 i za slepilen fenomen narodnjaštva! Nehaj, človek, če imaš še zdrav razum v glavi in srce res čuteče za brate trpine in njihove družine. Ta pot vodi v smrt ali ječe, tebe in nje vse ! ' Kdo bi bili morilci ? Kateri bi bili krivi smrti, ne dveh narodnih mučenikov, ampak stoterih in stoterih družin ? Pojdi vase, človek! 01 Eni zbor „Dijaškega podpornega društva“ v pazimi. -titeialna blamaža. Pazin, dne 27. sept. 1909. Udeležba. Dan, v katerem se je vprašanje pazinskega konvikta defitinivno rešilo in odločilo, ostane za katoliško stvar v Istri velike važnosti, Istri je- zasiguran boljši naraščaj in s tem tudi boljša bodočnost. Že v jutro, dne 23. sept. se je opažalo v Pazinu živahno gibanje, ki je postajalo vedno večje, posebno popoldne pred občnim zborom. Zborovalo se je v veliki dvorani Narodnega'-•’ doma“. Zanimanje za ta občni zbor je bilo veliko, kajti v dvorani je bilo polno občinstva, nad 300 oseb, med temi polovica kmetov. Odborniki so bili polnoštevilno navzoči. Med inteligenco je bilo precej duhovnikov. Tudi poslancev je bilo mnogo, med njimi dr. Laginja. in Spinčič. Zanimanje za ta dan je bilo še toliko večje, ker se je znalo, da pride na občni zbor tudi precej opoziciona,leev. In prav s temi opog-icionalci je treba, da se nekoliko pomenim, predno podam natančno poročilo o glavni skupščini dijaškega podpornega društva. Rovanje istrskih liberalcev. Opozicionalci, po domače rečeno liberalci, so vedeli za tehtne razloge in ideje, ki so odbor vodile pri vprašanju pazinskega konvikta. O tem je bila tudi „Zarja“ že nekoliko poročala v člankih pod naslovom : Kako je s hrvaškim konviktom v Pazinu ? — Mislilo se je, da se bodo tudi liberalci spoprijaznili z edino pametno rešitvijo tega vprašanja in da ne bodo nobene posebne akcije proti konviktu uprizorili, dasi so bili načelno protivni in so tudi po listih ifv tem) šini slu pisali. Toliko razsodnosti bi bil ; p'ač Ч^к; .pamet en človek pričakoval od liberal-Ijv„,. .da*'i^e bodo naskočili javno tak zavod, k< ga j^čš.6 istrski narod- tako željno pričakuje. No, prevarili so se nad' liberalci tudi naj večji optimisti. Istrski liberalci so zahrbtno agitirali proti konviktu, javno pa so se delali prijatelje. To je res „liberalno“ postopanje, ki ga mora vsak pošten človek s studom obsoditi. Vso to akcijo lahko imenujemo dvekronsko agitacijo. Na-f birali so namreč po dve kroni ude povscd, kjer j so le mogli koga dobiti, največ po mestih, i Dobili so na svojo stran — kar si moramo posebej zapomniti — tudi duhovni k a odpadnika, izobčenega Diego A r i c h a, ki je tudi poslal pooblastilo. Pobirali so povsod le ekstrakt svobodomiselstva in od katoličanov zavržene smeti. [ |ЕГ?!Л П 62"7 za-1268 proti. Komaj se je zvedlo še pravočasno za to ostudno agitacijo od strani liberalcev, se je na strani dobromislečh rodoljubov koj začela krepka protiagitacija, katere se bodo liberalci spominjali, dokler jih bo še kaj v Istri. Na občnem zboru je bilo pooblastil za konvikt 2997, proti pa le 1268. „Edinost“ je napačno poročala, da je bilo 2000 glasov) za, in 1500 proti. Takega poraza se niso nadjali liberalci, ki so tako bahato prišli na občni zbor. Že koj v začetku jim je moralo biti tesno pri srcu, ko so videli med udeležniki toliko kmetov. Saj to jih je največ jezilo, da niso mogli prepričati nobenega kmeta in ga pridobiti na svojo stran. * * * Malo pred otvoritvijo občenega zbora se poberejo došla pooblastila, katerih je cel kup na predsednikovi mizi. Predsednik dr. Trinajstič otvori občni zbor okoli *3. pop. Pozdravi vse udeležnike in se spominja umrlih članov dijaškega podpornega društva. Nato predstavi občnemu zboru političnega komisarja dr. Bal-tiča. Predsednik konstatira, da za noben dru-tven občni zbor ni bilo toliko zanimanja, kakor za.današnji, kar je tudi umljivo, ker se ima razpravljati o velevažnem vprašanju, o ustanovitvi pazinskega konvikta. Temu so sledila poročila odbornikov, ki pa izidejo pozneje vsa tiskana, zato jih nočem tu obširno navajati. Omenim naj le iz blagajnikovega poročila, da je potrošilo društvo v zadnjem šolskem letu 10.000 kron in v desetih letih svojega obstanka nad 151.000 K. P r e č i t a 1 se je protest občine Kastav proti konviktu v Pazinu, katera je 'pozvala tudi druge, naj protestirajo proti nameravani ustanovitvi tega konvikta. Odboru je došel tudi p r o t e s I liberalne čitaonice „F r a n k o p an“ iz Vrbnika in iz občine Baška n a K r k u. Predsednik je te proteste zavrnil z besedami, da ti ljudje protestirajo, ne da bi bili kedaj vinarja dali za društvo, kar je izzvalo obči smeh med udeleženci. Izza poročil odbornikov vpraša dr. Zuccon iz Pulja odbor oziroma predsednika, ali mu je znano, da neka oseba v odboru na svojo roko deli dijakom podpore. Že li na to pojasnila. Predsednik izjavi, da je neka tretja oseba hotela raj še deliti svoj denar med dijake po enem odborniku, nego po celem Kam plove JI ar o Dna Delavska organizacija“ ? S skrbjo in strahom smo opazovali delovanje novodobnih socialistov med našim slovenskim delavstvom. Večkrat smo že opozarjali javnost na čudne pojave novodobnega narodnega socializma. Brez programa, brez načel, brez vsake trdne nravstvene podlage so ustvarjali organizacijo socialno-razrednega boja, poostrenega z narodnim sovraštvom. Proslavljali so v isti vrsti s Kristusom Marksa in Baku mi na — krščanstvo, materializem in anarhizem. Da pri toliki konfuznosti v temeljnih načelih nazi-ranja o človeku, o družbi ni pričakovati stalnih nravstvenih načel, ki morajo biti temelj vsega življenja in delovanja posamezniku in vsaki družbi, kdo treznomiSlečih, ne svobodomislečih, bi si drznil to zanikati ? Z bojaznijo in sočutjem smo zrli za njimi, sledeč jim, kam plovejo. Da se pa v tako kratkem času razgali in razkrije ta socialna organizacija, tega pri najmanjši opreznosti njihovih voditeljev ne bi nikdar pričakovali. | Vsodepoln trenutek ! Ostrmeli smo in lastnini očettVnisiho mogli verjeti, da je to res natisnjeno, ko smo čitali v pondeljkovi številki ..Edinosti" iz dne 27. m. m. z razprostrtimi črkami natisnjeno, na javnem shodu delavcev iz proste luke v „Narodnem domu“ v nedeljo dne 26. sept. od dr. Mandiča v imenu delavcev, ki so člani N. D. O. podano izjavo da so (člani N. D. O.) pripravljeni boriti se z noži v roki! Vprašali smo se, je li možno, da je cenzura ako je imela la list v rokah, pustila, da izide taka izjava-na svitlo ? Je-li možno, da so dali uredniki „Edinosti“, dasi je bilo to v noči med nedeljo in pondeljkom, poročilo s tako izjavo sploh v tiskarno i Je-li možno, da izgovori doktor p ra v a na javnem shodu 600 delavcev, da so ti delavci pripravljeni borili sc 'd noži v roki ?- Če je podivjane delavstvo, vzgojeno brez Boga, sklenilo, da se na javnem shodu proglasi, da so pripravljeni z drugače mislečimi delavci boriti se z noži v roki za košček kruha ali za veljavo organizacije, se bi pa od nobenega voditelja katerekoli orgaganizaci j e, razen morda kake tajne bande mafije, ne moglo misliti, da bi bil tak norec in bi proglasil boj z noži v rokah ! > To je sedaj dejstvo ! Ali je tu posla za državnega pravnika, ali za zdravnika psihiatra, ali za oba, tega ne bomo tu preiskovali. Zdaj se nam zdi bolj verjetna ona govorica, ki smo jo slišali za časa štrajka voznikov: „Če se mi ponesreči še ta štrajk, potem se .... “ Zdaj nam je tudi jasno, kako je moglo priti sicer pohlevno delavstvo v Ajdovščini do tega, da je v zadnji stavki po zaslišanih govorih stavko-voditeljev N. D. O. šlo demolirat poslopje in stroje tovarne ! Manija častihlepja voditelja narodno-razredno - socialnega boja in če tudi napojenega s krvjo stoterih, tira človeka, da proglaša ne meneč se za posledice, za življenje stoterih trpinov,za srečo tisočerih žena in otrok. LISTEK ytngeij sužnjev. (Brazilska povest.) Stanovanje gospoda Rodrigueza je bilo v kotu hišnega poslopja. Soha pa , v kateri je spal, nasproti čumnati, kjer je bdela Angela, gledala skozi špranjo v oknu in videla vse natanko, kaj se godi pod gospodovim oknom. Kandido gre naravnost k Rodriguezo-vemu oknu. Da more doseči okno, si pristavi klop in močno potrka. Udarci so odmevali v tihi noči, iz sobe pa je začul: „Kdo je?“ „Kdo“ odgovori s potuhnjenim glasom : „Ja-cinto, gospoda Jožefa iz Silva“. Jožef iz Silva je bil velik prijatelj gospoda Rodrigueza iz sosednje pokrajine ; Jacinto pa nj>gov suženj, ki je opravljal že večkrat službo potnega sela. Kako poročilo zvečer pred prvim dnem volitve ni nič kaj nenavadnega. „Kaj prinašaš novega ?“ se čuje zopet glas iz sobe. „Prav žalostno novico. Šel sem z gospodom, ki je bil namenjen k vam, pa napadli so nas z revolverji. Ušla sva sicer, a krogla je zadela mojega gospoda in padel je raz konja, kjer leži sedaj kake pol ure od tu. Hotel sem ostati pri' njem in pomagati, a poslal me je iskati pomoč. In če se mu hitro pomaga, ga otmemo smrti.“ \ E6LÜBIMIlT' -Samo trenutek, in takoj grem,“ se začuje zopet glas iz sobe. Kandido stopi tik pod okno. Ostri nož drži v desnici, v levici pa revolver, da ustreli, ako ga ne zadene dobro z nožem. In tako čaka trenutka, da odpre Rodriguez okno in se skloni ven. Angela, ki je vse videla in slišala, takoj spozna njegov satanski načrt. Vsa se trese od strahu Ni za čakati, ako hoče preprečiti grozno nesrečo. Odpre naglo okno, in že je na dvorišču ter glasno vpije : „Morilec, morilec“, skoči k njemu, ga zagrabi za sukno in vleče s klopi. Ni se nadjal kaj tacega od sestre, in skoraj ga je zapustila zavest. Pa zgrabila ga je nevolja, srd in jeza kakor zver, ki ji uide lepi plen. Z grozno kletvico se obrne, zavihti nož in rine v prsa uboge in zveste sužnje. Žalosten vsklik se začuje \ tihi noči in s krvjo oblita se zgrudi zvesta sužnja na tla. Preklinjajoč skoči Kandido s klopi in beži v bližnji gozd. V trenutku je pa odprl Rodriguez okno, in začul se je strel, a krogla je zgrešila cilj, ker je bil že odšel za voglom hiše in se izgubil v goščavi bližnjega gozda. 11. Pri bolni sužnji. Volitve so minile, ž njimi skrbi in strah. Rodriguez in njegovi pristaši so zmagali sijajno 'in Marija je imela očeta kot poslanca v zbornici. In vendar veselje ni bilo brez bridkosti. Na postelji je ležala smrtno ranjena Angela. Našli so jo nezavestno v oni strašni noči, oblito s krvjo, ki ji je tekla iz zadete rane, katero sta Florida in Marija zavezali za prvo silo. Iz njenih besedi, zlasti pa govora v omotici, so lahko spoznali ves položaj. Brez dvoma je stala med bratom in svojim gospodarjem, kateremu je rešila življenje. In dovolj je imela Marija, ji streči z ljubeznijo in veliko skrbnostjo. Hudodelca preganjati sodnijskim potom .je sklenil gospod Rodriguez opustiti, ker ni imel potrebnih dokazov in pa sovraštvo bi se še povečalo s sosedom. Noč in dan je bdela Marija pri bolniku. Na obrazu se ji je videla le skrb olajšati kar največ mogoče bolnikovo stanje. Ljubezen zmaga vse. Različne malenkosti v postrežbi, katerih bi kdo drugi niti opazil, čeprav bi imel dobro voljo, je izvršila z največjo natančnostjo. Zdaj ji je ponudila pijače, da si ugasi žejo, zdaj zopet sladke jedi, da ji krepi telo. Hitela je v vrt, natrgala duhtečih cvetlic, jih postavila na mizo, sedla zopet poleg postelje vzela knjigo in ji brala kaj lepega in zanimivega. Večkrat ji je tudi zapela kako pobožno pesmico, kar je Angeli zelo ugajalo. V 'tem ko je stregla Marija bolnici z nepopisno ljubeznijo in požrtvovalnostjo, sta bila oče in mati ne baš v majhni zadregi. Zmagujoča stranka je sklenila napraviti sijajno veselico, kamor morajo tudi v prvi vrsti hčere mogočnih bogatašev. Pred vsem se je mislilo le na Marijo, hčerko novoizvoljenega poslanca, ki nastopi prvič javno in društvu. Pri deljenju podpor od strani društva je bilo treba potem seveda upoštevati, da so bili nekateri dijaki že obdarovani. Ta pojasnila so interpelanta tudi zadovoljila. Sledila je zatem glavna točka dnevnega reda „Dijaški dom v Pazinu“, o kateri otvori predsednik debato. Glavna debata. Govornikov je bilo dosti in imeli so zelo prosto roko, posebno liberalci. Zato so pa tudi vse povedali, kar so imeli na srcu. Iz njihovih govorov je bilo razvidno, da so si bili uloge lepo razdelili. Ljudje so jih precej mirno in potrpežljivo poslušali, da spoznajo te tiče iz njihovih lastnih ust ;— ali bolje rečeno — klunov. Proti so govorili dr. Zuccon, odvetnik v Puli, dr. Janežič in dr. Poščič, odvetnika na Voloskem, dr. Brnčič, odvetnik v Trstu in dr. Grgurina, zdravnik v Opatiji. Povedali niso večinoma nič novega, po večini so govorili to, kar so bili natisnili v svoji brošurici Osvrt“. Prvi je govoril dr. Zuccon. Ta se je z vsemi štirimi protivil Salezijancem, češ oni so Italijani in bodo mladino poitalijančili. Hvalil in v deveta nebesa je povzdigoval mladino, ki je do zdaj izšla iz pazinske gimnazije, dr. Janežič citira „Slovenčev,, članek o Salezijancih v Trstu in naglaša patetično , da tako piše list, ki zastopa čisto krščansko stališče. Dr. Gržinič, zdravnik v Pazinu vpraša, o čem se misli prav za .prav razpravljati in formulira predlog, da naj' se razpravlja samo o zidanju konvikta v Pazinu, ki se ima poveriti Salezijancem, dr. Poščič stavi nasprotni predlog, naj se razpravlja izključno o tem, ali se sme konvikt izročiti Salezijancem, ali ne. Glede formalnosti glasovanja določi predsednik, da se ima glasovati z dviganjem rok. Predlog dr. Gržiniča se sprejme z veliko večino navzočih glasov. Na to zahteva opozicija, naj se ta večina konstatira. Predsednik jih zavrne : „Saj jih vidite sami.“ Nato se oglasi nekdo izmed liberalcev : „A pooblastila ?“ Predsednik „Kaj, pooblastila hočete imeti ? Povem vam, da jih imata g. Šime Frulič, g. Ante Kalac in drugi preko dva tisoč, gotovo več kot polovico vseh glasov". (Obči smeh.)' Po tem inter-mezzo se je živahno dalje debatiralo. Župnik in deželni poslanec Kirac polemizira proti dr. Zucconu, da mladina ni prav tako zlata, kakor to trdi dr. Zuccon ; marveč da je velik odstotek mladine na srednjih šolah in tako tudi pazinske mladine brezverski. Pri vzgoji — pravi — je glavna stvar zdrava odgoja uma in srca, ko je to v redu, se ni potreba potem glede narodnosti prav nič bati. — Zdravnik dr. Gržinič pravi, da je on za konvikt in sicer iz zdravstvenih ozirov, ker ima kot zdravnik največ prilike opazovati stanovanja pazinskih dijakov. D r. Brnčič je napadal škofe, češ oni so r a z ž al i 1 i naše narodne duhovnike, ko so izjavili, da oni nimajo za konvikt pr i m e r-n i h svečenikov! (Zaman čakate, gosp. doktor, da se vam pride duhovščina v deputaciji zahvalit za vašo obrambo pred škofi. Op. ured.) To je samo nesramno zavijanje dejstev. (Glej o tem izvešče dijaškega podp. društva 1909 ali pa tudi naše tozadevne članke v prejšnjih številkah „Zarje“.) Zanimivo je, da zablišči v družbi kot nova zvezda. Daleč naokoli so se pripravljali z veliko skrbnostjo za določeni večer. Sleherni je skušal pokazati svoje bogastvo zato ni štedil ne zlata ne srebra ne baržuna in ne svile, samo, da bi bil sijaj-nejši v obleki. In marsikaka gospodična ali gospa se je že veselila v duhu veselice in njenega posvetnega hrupa. Hitele so druge k drugi na konjih s srebrom obi-danih, dogovorit se najvažnejših reči. Le Marija se ni brigala prav za vese lico.in vse njene hrupne priprave. . 'na veselica je bila bolniška postelja, na .eri je ležala Angela, zvesta sužinja v smrtnih bolečinah. Posvetovala pa sta se Rodriguez in Florida, kaj storiti. „Pojdi,,, reče končno Florida stari služkinji Anici, „ti k Mariji in reci, da skrbiš za bolnico kot ona sama.,, Anica odide: „Gospodična Marija, gospa žele, da se varujete in meni prepustite bolnico.“ Marija se nasmehne. ..Mama dobro ve, da imam največjo in najljubšo zabavo z Angelo ; pojdi nazaj in prosi jo, da ostanem še pri Angeli.“ Kaj je hotela Florida ? dobro je poznala Marijo in njeno željo. Zunaj se začuje topot konjskih kopit. Oče in mati hitita k oknu. V bližini zapazita mlado postavo brhke Braziljanke na iskrem konjiču, v krasni obleki. Prišla je Zerlina Pereira, Marijina sestrična, da gresta skupaj na veselico. Rodriguez in Florida jo sprejmeta^ pri- ZARJA« so bili skoro vsi liberalni govorniki „za“ konvikt, toda vsak je moral na konviktu nekaj odškrniti, kar mu ni bilo prav. Ta ni hotel imeti Salezijancev, drugi ne tako velikega konvikta, tretjemu je bila samo bodoča zavodova kapela prevelika, zopet četrti je vpil, naj si škofje sami zidajo konvikt itd. Najradikalnejše pa se je izjavil dr. Grgurina : „Čemu se bi neki mladina v najlepši dobi zapirala med štiri zidove, da naj se ji zlata svoboda!“ Tako je pač večina liberalcev mislila, le povedati se ni upal tega nihče tako odprto, zato pa vsa čast g. Grgurinu za odprte besede, — Konvikt je zagovarjal profesor Zgrabiič iz pedagoškega stališča. Pravi, da so dijaki po privatnih stanovanjih zanemarjeni, ker se mnogo gospodinj ne zmeni za drugega, kakor da dobe svoj mesečni znesek. Salezijance je zagovarjal g. župnik Zvaček iz Gologorice. Omeni postanek tega reda, kojega namen je vzgajati moško mladino, pri čemer pa je izključeno vsako politiziranje. Liberalci pa se niso dali prav nič prepričati, dokler jim ni dr. Laginja s svojo besedo zapovedal molčati. Vzel je v obrambo škofe, duhovnike in konvikt. Pravil je tudi, da se Hrvatje nimajo bati par italjanskih Salezijancev, saj so med Italijani lahko tudi pošteni ljudje. V Kastvu so bili 150 let italijanski jezditi, a vendar ni tam niti sledu kakega Italijana. Glede vzgoje mladine pa meni govornik, da bo pač vsak za to, da se naša mladina ob var j e pred razkošnim in nerednim življenjem. Branil je tudi škofa Mahniča, da je zelo delaven mož, ki zna povsod nastopiti za narodne pravice. Govorniku so ploskali celo liberalci. Nato je bil sprejet predlog, naj s« zida konvikt v Pazinu in naj se izroči Salezijancem. fOstali Imanjši predlogi, g zatem je zahtevala opozicija, naj se prebere osnovno pismo in pogodba s Salezijanci (katere je „Zarja“ že objavila v slovenskem prevodu), kar se jim je tudi ugodilo. Sledila je podrobna debata pri posameznih točkah. Liberalci so hoteli očividno nekaj za se izbiti, a dosegli so samo nekatere nebistvene spremembe. Kmetje so jih zafrkavali: „Molčite, molčite, saj ne bote nič dosegli, saj vidite, da vas je malo.“ Nekateri so bili na strani opozicije tako pametni, da so pred koncem seje zapustili dvorano. Pri šesti točki ustanovnega pisma je predlagal župnik Grašič za člana zakladnega odbora dr. Kureliča in dr. Trinajstiča ; dr. Janežič pa je predlagal dr. Zuccona, češ tudi manjšina mora imeti svojega zastopnika. (Konvikt ni parlament, gg. doktorji!). Prvi predlog je bil seveda sprejet. Po dokončani podrobni debati predlaga župnik Ivan Flego iz Huma, naj skupščina pooblasti odbor, da te male spremembe, ki so bile sprejete, po potrebi tudi opusti, odboru pa priporoča, naj se vseh v „Izvešču“ tiskanih točk vestno drži. Predlog je bil sprejet in nato zaključi predsednik občni zvor ob 7. in 20 minut, zvečer . Ljudje so se kmalu mirno razšli. Tako je minil ta pomembni večer, v ka-rem se je kakor upamo, postavil temelj boljši bodočnosti naše tužne Istre. O priliki se še povrnemo k temu velevažnemu shodu in če bo le možno, objavimo govor dr. Laginje v celoti. Ustanovitev pododbora „Slov. dijaške zveze“ za primorsko. (Iz goriških dijaških krogov.) V pondeljek, dne 20. septembra t. 1. se je vršil v prostorih goriške S. K. S. Z. ustanovni občni zbor pododbora „Slov. dij. zveze“ za Primorsko. Centralo S. D. Z. je zastopal njen predsednik tov. Marko Natlačen. Shod sta počastila s svojim prihodom starešini naših akademičnih jazno. Prav neprijetno jima je ljubeznjivi deklici razodeti svojo zadrego in nje neprilike. „O, če ni prav nič druzega“, vzklikne vesela, „počakajte malo in takoj sva gotovi.“ Par korakov, pa je že v sobi pri Mariji, svoji sestrični. Kako ji začne prigovarjati in govoriti sladke besede, se ji smehlja in sladka. Nihče jo ne prekosi v zgovornosti in ne zmanjka ji besedi. A vse zaman. Prav lepo in prijazno se ji zahvali Marija; a udeležiti se veselice, plesati in se radovati; doma pa leži v smrtnih bolečinah Angela ; ji ni mogoče. Pozneje pa lahko. „Radi bedaste sužnje“, mrmra odhajajoča Zerlina po hodniku, „pa' puščaš v nemar sorodnike in sestrično, ki te tako goreče ljubi.“ „Ravno radi sužnje“, odvrne Marija resno, „ki je imela pogum žrtvovati se za mojega očeta, storim še kaj več.“ - * Zerlino, tako spretno govornico, oblije rdečica in gre nazaj v sobo, kjer jo čakata Ro-driguez in Florida. „Ne preostaja druzega,“ reče Florida, „kakor da g eš še sam in jo poskusiš pregovoriti.“ Rodriguez odide in pokliče Marijo iz sobe : „Otrok moj, ne izogni se veselici, ki se priredi meni v čast. Glej, mati žele, da greš — jaz želim — oba želiva. Vedno si bila pridna in poslušna, in ravno sedaj ne slušaš svojih staršev Г Močno jo zadenejo očetove besede ; molči nekaj časa in gleda zamišljeno v tla; potem se pa osrči in reče : „Ljubi oče, vselej sem vas slušala in ubogala, rada izpolnila vsako vašo željo, pa tudi sedaj vas ubogam. Dovolite mi le, da vas še prej nekaj poprašam : Kaj je vam društev, profesorja gg. dr. Capuder in dr . Pregelj. Govorili so dr. Capuder, tovariši Natlačen, Godnič, Možetič, Purič, Šček, Vrtovec in drugi Točke, o katerih se je razpravljalo, so bile : 1. Organizatorično delo. 2. Ljudsko-izobraže-valno in"j3. Narodno-obrambno delo. | O r g'a nizatorično delo. Organizirati hočemo vse goriško akademično dijaštvo katoliškega prepričanja. Veliko pažnjo pa moramo polagati na srednješolce, kojim prete velike nevarnosti. Med srednješolskim dijaš-tvom opazujemo pogubne pojave. Kdor ima kaj srca za mlade ljudi, mora s strahom gledati v prihodnjost, s strahom za svoj narod, ki bo nekdaj imel take voditelje, kakoršne mu sedaj vzgaja liberalna struja v šoli. Fraza, zavijanje resnice, sistematično zavajanje dijakov k radikalizmu in lažisvobodomiselstvu kvari našo mladino, da se peča s tem, mesto temeljitega učenja in idealnega teženja. Časniki, ki jih izdajajo liberalni študentje, so jasen zgled, kako propada dijaštvo umstveno in moralno, čitanje slabih knjig, to je eden glavnih vzrokov, da se toliko dijakov pogubi. Za mlajše dijake je naravnost strup čitivo, kakoršnega dobivajo od liberalne inteligence, kakor „Ciganska sirota“ itd. Otrok se s tem moralno uniči. Za višje-šolce so pa najslabše lažiznanstvene knjige svobodomiselnih „učenjakov“ dvomljive vrste, kjer se nudijo razne hipoteze kot znanstveno dokazane resnice. Fant ne more presoditi vrednosti knjige, ne more razsoditi, kaj je res in kaj ni, in brezmejno požiranje takih knjig ga spravi ob vso vero. Najhujše zlo je pa takozvano cankarjanstvo, ki rodi intelektualno ih moralno anarhijo, nihilizem ; dijak izgubi vero v vsake ideale in to je smrt za mladega človeka. Izredno veliko število dijakov pa se pokvari po časnikih, ki jih bero v raznih svobodomiselnih čitalnicah. Zato bo delal pododbor na to, da bo odvračal dijake od slabe priložnosti in da jim bo dajal priliko, da bodo dobivali dovolj zdravega čitiva. ;j Druga nevarnost, kateri je dijak izpostavljen, so slaba stanovanja : slabo nadzorstvo ; mlad, neizkušen dijak pride v dotiko z izprijenimi višješolci in se tu okuži. Pododbor bo delal na to, da se čimprej ugodno reši stanovanjsko vprašanje ; že letos so kat. nar. dijaki v ta namen postavili temelj, a treba bo mnogo časa in veliko truda, da se vprašanje reši. Naše geslo je : Dobra stanovanja z vestnim nadzorstvom. Veliko škodujejo naši šolski mladini svobodomiselni učitelji in profesorji. Nas čisto nič ne briga, če je profesor brezverec ali ne : prosto mu je, da vstopa v društva in ondi širi svoje nazore, strogo pa bomo pazili na to, da ti gospodje ne bodo pri šolskih učnih predmetih, kar se posebno dogaja zadnja leta na goriški realki, med poukom mesto n. pr. naravoslovja razširjali svoje monizme, še manj pa. da bi se upali ti gospodje med poukom sramotiti kat. vero, kar se je tudPdogodilo na realki. $1 igjLjudsko-izobraževalno delo. Sodelovati pri ljudskem izobraževanju na vseh poljih, delati v nabožnih, izobraževalnih, mladinskih organizacijah, tu nas čaka velika naloga. Pri vsem tem delu nas bodo vodile krščansko-socialne ideje. Delali bomo na uresničenje tistih idealov, za katere je prvi klical na mej dan naš goriški rojak dr, Anton Mahnič ! Narodno-obrambno delo. Na meji živimo, tu moramo delati. Manjšinska karta, poljudno pisana knjižica o manjšinskem delu, natančen študij meje na jugu in zapadu, to delo "nas čaka. V tem oziru se pododbor podvrže sklepom enkete za ustanovitev Narodne obrambe v Ljubljani. Izdal bo pododbor čimprej "natančen opis slovensko-italij anske mejej^na Goriškem ; po možnosti bo prirejal v narodno mešanih krajih shode in vzbujal v ljudstvu smisel za narodno obrambo. Geografična lega nas dalje sili k posebno prijateljskim odnošajem do slo- Ijubše, videti svojo hčer srečno in zadovo jno, ali pa žalostno 1“ „Kako moreš vprašati kaj tacega ? gotovo, da si srečna in zadovoljna.“ „In glejte, ljubi oče, vzemite me s seboj, pa bom žalostna, zelo žalostna, kar gotovo vem; doma pri Angeli sem pa vsa srečna in zadovoljna. Pustite me tedaj doma, in izpolnjena je vaša želja.“ Rodriguez obstoji kakor vojak, ki se mu izvije orožje iz rok. Prepričan je, da govori Marija resnico, ker prav nič ni bila podobna svojim tovarišicam. In ravno radi tega jo on tudi neizrečno ljubi in spoštuje . Nehote jo objame in poljubi na čelo ter reče : „Dobro, Marija, le ostani doma pri bolniku.“ Na veselici je vršela množica veselih ljudi kakor nebroj zvezd na jasnem nebu v temni noči. Mimogrede se je govorilo tudi o Mariji. In naravno je, da Zerlina ni izostala. Zmajevali so vsi navzoči z glavami, čemur se ni čuditi, saj večina tu zbranih ljudij je še vedno videla zijati nepremostljivi prepad med seboj in sužnji, in ni razumela blagih namenov dobre deklice. Vkljub dolgi in mučni bolezni se je Angeli z Marijino pomočjo jelo vračati zdravje. In v kratkem je že peljala Marija zvesto sužnjo na vrt, ko je po preteku nekaj tednov popolnoma ozdravela in po stari navadi vsa vesela hitela od grma do grma, trgala cvetice, jih povijala v šopke in v znak hvaležnosti dohašala Mariji v njeno sobo. (Dalje prihodnjič.) venskih dijakov onkraj meje, v Benečiji, Skušali bomo vzbuditi med avstrijskimi Slovenci večje zanimanje za pozabljene, v tujčevem jarmu ječeče rojake. Naš prihodnji občni zbor se vrši v prihodnjih počitnicah in sicer na Matajurju (1842 m) na avstrijsko - italijanski meji) ; občni zbor bo združen z ljudskim shodom in tu si bomo, kakor upamo, podali roko Slovenci vseh pokrajin (to smo sklenili že na letošnjem socialnem kurzu pri Sv. Joštu na Gorenjskem). Pri razmotrivanju, kako naj se imenuje pododbor, se je vnela živahna debata ; konečno je bila večina za to, naj se ne imenuje „za Goriško“, ampak „za Primorsko“, ker bo po možnosti razširil svoj delokrog tudi po tržaškem ozemlju, dokler se v Trstu samem ne ustanovi pododbor. Da bi se vzbudilo med tržaškimi dijaki zanimanje za naše ideje, se je posebno povdarjala potreba izletov katoliških dijakov v Trst. Obenem prosimo prihodnje kat. nar. abiturijente, naj bi se ozirali na Trst ter priredili že prihodnje leto abiturij entski sestanek v Trstu. Posredoval bi pri tem naš pododbor. Pristopilo je k pododboru nad 30 bogoslovcev, kat. akademikov in abiturijentov, ki so si izvolili sledeči odbor. Predsednik : bogoslovec Andrej Rustija, tajnik : abit. Vekoslav Vrtovec, blagajnik-knjižničar : jurist Filip’prel. Tovariši! Začrtali smo si pot, po kateri bomo hodili. Ne samo odbor, ampak vsi člani smo dolžni izvrševati načrte. Težko delo nas čaka, težak bo boj z nasprotniki križa. Kje pa bomo dobili |moč za to ? Pri delu, v boju samem, toda vir vse te moči, je samo jeden : Kristus ! Studenec okrepčujoče sile za naše boje in naše delo je On. Pomnimo besede „Mladosti“ : „Laž in slepljenje je, če govorimo o delu, o bojih, naporih, premagovanju in pri vsem tem ne mislimo Nanj ! Laž je, če govorimo o narodni domovini, socialnem delu, pri tem pa pozabljamo, da ga ni blagoslova za vse to delo, ako ni Njega ! Ti pa, slovensko ljudstvo, spreglej, kje so tvoji sovražniki in kdo ti je prijatelj ! In če to storiš, nas boš gotovo v našem delu podpiralo. Z Bogom za narod ! Tržaški in istrski m aiini. *) Spisal mladenič-telovadec. Pri nas je žal še prav malo zanimanja za telovadne odseke. Vzrok temu je v prvi vrsti, nepoznanje pomena telovadnih odsekov. Tržaški in istrski mladini poklanjam ta članek v pazljivo prebiranje, ker upam s tem vzbuditi večje zanimanje za telovadne odseke, ki so v naši izobraževalni organizaciji tako zelo potrebni. Glavna naloga telovadnih odsekov, je, gojiti telovadbo in razširjati duševno omiko. S telovadbo, ki se v prvi vrsti goji v telovadnih odsekih, si telovadec ne krepi samo svojega telesa, marveč si s tem utr j a. i svojo voljo. Vrlemu in zavednemu telovadcu mora biti duh tisti činitelj, ki zapoveduje telesnim močem, ne pa narobe. Volja mora zapovedovati telesu, da se isto suče na učiteljevo povelje. Ta volja, ki si jo je pošten mladenič utrdil v telovadnih odsekih, ga mora spremljati tudi v bojih, ki jih ima prestati med svetom. Mladeniči, katerih volja ne more prevladati telesa so reveži; s takimi se ne nikdar ničesar opravi. Nadalje uči telovadba ponižnost, pokorščino in recimo splošno : zavedati se svojih dolžnostij. Enakost, odkritosrčnost in bratska ljubezen mora vladiti v vsaki telovadnici med posamezniki. Ta bratska ljubezen pa dela srca mladine plemenita, ter jih obvaruje medsebojnih prepirov. Naš mladenič-telovadec bo skušal, ko je v stanu premagati telo, presoditi 'in spoznati samega sebe ter svoje slabosti nadomestiti z vrlinami. Tak mladenič se ne bode zavedal le svojih pravic marveč tudi svojih dolžnostij, ki jih ima napram sebi, . Bogu in domovini. Na Tržaškem in v Istri imamo mnogo pokvarjene mladine. Dolžnost vrlega fanta je, da se tudi za isto pobriga in z vso močjo mora delati na to, da tudi isto pripravi na pot, na kateri on že trdno stoji. Poglejmo takega pokvarjenega fanta, katerih je še precej pri nas, kakšen da je. Kje pozna svoj dom, cilj, rešitev in srečo ? Oštarija in oštarija, drugega ne pozna kot oštarijo. Zjutraj ko gre na delo, mora biti glažek, opoldne pri delu četrtinka ali pa več, samo da ugodi telesu. Zvečer po delu, kje ga dobiš; med mašo, med pridigo, kje je, ako ne v gostilni 1 Svoja načela pozna le v pijači, svojo rešitev in moč le v pijači in svoj trdo prisluženi zaslužek zapravi tudi v pijači. In kaj so posledice tega ? Zgledov nam ne manjka. Kaj kali srečo in družinski mir ? Zaradi česa se pretoči toliko solza 1 Zakaj so otroci navadno tako bolehni 1 V prvi vrsti pač radi pijače. Pojdi zvečer po vasi in v marsikateri hiši boš še okrog polnoči opazil luč. In kaj delajo tam ? Na dosti krajih boš videl mater, ki sedi in čaka moža ali sina iz gostilne in radi njega mora še ona bdeti, ker materino srce ne počiva prej, dokler ni vse v redu v hiši. Ni Ц to kuga za naš narod. Pravijo, da je naš narod teptan, usužnjen. Mora biti, ako gre po tej poti naprej. In ako se kdo zbudi in opominja narod k treznosti, ga zani- *) Radi priobčujemo ta spis iz peresa enega naših priprostih, pa navdušenih mladeničev telovadcev, da spozna tržaška in istrska slovenska mladina, kako se v naših vrstah fantje ne le telesno, temveč tudi duševno vzgajajo. — Uredn. čuje j o zasmehujejo, pravijo, da hoče narod usužniti. In prav oni, ki vedno pri nas tako kriče, da hoče j o naš narod dvigniti in osvoboditi, delajo ravno nasprotno. Naš narod se mora teh mož osvoboditi, se mora demona alkohola odvaditi, mora vstati k treznemu življenju. Zato je nujna potreba šol, vzgojevališč značajev, treznosti in razumnega življenja in najboljša vzgojevališča morajo biti naša telovadna društva, ki nele priznavajo načela krščanstva, marveč jih tudi dejanski izpolnjujejo. In ravno takih društev pri nas primanjkuje. Marsikdo pa poreče, čemu telovadnih odsekov, ker imamo itak sokolska društva. Draga mladina ! Sovražnik naših svetih katol ških idej dviga vedno višje svojo protiversko zastavo. Na svojo žalost opažamo to pri Sokolih, pos :bno naše dni. Kaj nas loči od njih ? Narodni smo vsaj toliko kot oni. Kar nas pa loči, je to, da med tem ko dviga Sokol vedno višje zastavo svobodomiselstva, se oklepajo naši telovadni odseki zastave krščanstva. Zato moramo mladino vedno svariti pred Sokolom, ki prihaja k nam iz Češkega kot nositelj svobodne misli. Telovadni odseki ima o še drugo nalogo, ki je velikega pomena in ta naloga je razširjenje izobrazbe. Da bi se pri nas kedo zanimal izmed mladeničev za politično življenje, moraš ga opoldne z lučjo v roki iskati, ker navadno, ko konča šolo vrže knjige v kot in ni mu za iste več mar, če prav mu za to zadostuje časa. Zvečer raje kot gre v gostilno naj vzame knjigo v roke in časopis, da bode vsaj nekaj razumel. Z žalostjo moram priznati, da je pri nas še veliko fantov, ki s težavo zapišejo svoje lastno ime. Ni-li to žalostno 1 Tu je treba nujne pomoči . In ta pomoč so izobraževalna društva in z njimi združeni telovadni odseki, ki najbolje pomorejo za razširjanje izobrazbe. Zatorej kličem mladini : V izobraževalna društva ! Poglejte mladino iz Kranjske, Štajerske in Koroške, koliko jo je vpisane v izobraževalna društva. Lahko rečem vsa mlada Slovenija je združena pod zastavo krščansko-socialne organizacije. In ravno Trst ter Istra naj bi v tem zaostajala. Ne! To ne sme biti, to se ne sme zgoditi. Pri nas je precej mladine, ki se za to zanima, a manjka nam moči. Vi možje ki imate nekaj veljave, združite to maso v krščansko-socialne organizacije. Delajte dokler je čas, ker po toči zvoniti je prepozno. Pa da se razumemo. V izobraževalna društva nočemo mladine, ki hrepeni po dobičkarij i in tudi ne onih, ki. bi radi bili v društvih, ker so veselice in zabave, ampak mi hočemo mladine, ki se zanima za krščansko idejo, ki je katoliško prepričana, ki ji je mar povzdiga slovenskega ljudstva, tako mladino hočemo. Torej še enkrat kličem taki mladini: v izobraževalna društva, tam dobiš najboljše duševne hrane ! Samospoznanje te mora prešiniti. In to se ne dobi v oštarijah, marveč v dobrih društvih. Ne sramuj se, da si vpisana v „farska“ društva! Ponosna bodi na to, ker sveta vera ti je luč, ako hočeš priti do prave omike, kakor poje naš velikan Slomšek. Ne boj se kranjskega boja, ker po kranjskem boju mora priti tudi kranjska zmaga. Ne smeš prej mirovati, dokler ne uničiš sovražn ka, ki krade toliko moči iz ljudskih vrst. Ne odnehajmo prej, dokler ne — kakor pravi psalmist — položimo vseh božjih nasprotnikov pod vznožje Gospodovih nog. Zatorej boj nasprotnikom, ker si ga žele. — Naša mlajša mladina, ki trga hlače po šolskih klopeh, je izročena v vzgojo učiteljstvu. Njih skrb je, da vzgajajo mladino na dobri in pošteni podlagi. Toda takim učiteljem kot jih imamo dandanašnji, ni dosti zaupati. Ljudem ki z vso močjo nasprotujejo idejam krščanstva, takim ljudem ne moremo izročiti mladine v oskrbo. Naši mladini ni zadosti, da zna samo pisati in brati, marveč naši mladini je treba tudi šole značajnosti. Zato pa skrbe telovadni odseki, ki imajo oddelek za naraščaj. Tja naj izroče stariši svojo mladino, ker iz take mladine bodo prišli nekdaj vstrajni in značajni možje. Kaj pa je dolžnost vsakega krščanskega očeta in matere? Dolžnost vsakega krščanskega somišljenika je, da taka društva podpira. Dajte vzgled mladini z žrtvovanjem in mladina bode tega vesela. Slednjič še nekoliko o tistih „starih", ki pravijo da zadostuje samo cerkev in čemu naj bodo društva. Jaz pa pravim, čemu se bi nasprotniki združevali, če ne radi tega, ker vidijo v združevanju moč, ki premaga vse sile. Danes ne zadostuje samo roka sklepati, marveč treba je tudi mladino organizirati, da združena odbija napade sovražnikov. Ko bo vsa naša mladina tako združena in vneta za sveto stvar, potem bo naš narod prebujen in kakor poje naš goriški slavček, bo za naš narod vstajenja dan. Tržaška in istrka mladina! Ti si določena za stražo Adrije in to službo moraš z veseljem opravljati. Naj morje adrijansko še tako buta ob skale ter obalo, mi moramo trdno in neoma-jeno kot skale stati. Potem bomo lahko peli v lepši bodočnbsti, da je morje adrijansko zopet slovansko. Mladina, bojuj se za one svetinje, za katere so dajali naši pradedje svoje življenje in ti mladina ne smeš ostati za njimi. Zatorej naprej pod geslom : Vse za vero sveto in domovino drago, tako ti kliče krščansko organizirani mladenič. Sirite ZA.RJO „ZARJA- Politične vesti. VOLITVE NA GORIŠKEM. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah na 'Goriškem so v splošni kuriji zmagali vsi trije kandidati liberalno-agrarne stranke, zdaj pa je Štrekelj, ki je tudi državnozborski ^poslanec takoj propadel, ostala liberalna kandidata Franko in Križnič pa prideta v ožjo volitev. Ljudstvo je pokazalo, da ne mara svobodomiselstva in lažiagrarstva liberalcev, da obsoja vladno politiko liberalcev, v državnem zboru in da ve ceniti zasluge krščanskih poslancev. Posebno pa nas veseli, da se tudi „trdi“ Kras tako lepo bliža našemu katoliškemu taboru. Izid v splošni skupini je pobliže ta-le: Vseh oddanih glasov je bilo v splošni skupini v slovenskem delu dežele 21.219, med temi je bilo veljavnih 21.051, neveljavnih 168, razcepljenih 89, absolutna večina znaša 10.527. Liberalni kandidatje so dobili : dr. Franko 9358, Križnič 9429, Štrekelj 9343. Kandidatje S. L. S. so dobili: Fon 10.471 glasov, Jerič 10.534 glasov, Manfreda 10.477 glasov. — Socialni demokrat j e so dobili: Marica 1181, dr. Tuma 1188, Verčon 1183, neki Kocjan je dobil 25 glasov. Iz tega sledi, da je kandidat S. L. S. Jerič, posestnik v Kobdilju na Krasu, zmagal z absolutno večino 7 glasov. Štrekelj je propadel. Kandidata „Slovenske Ljudske Stranke“ Fon in Manfreda sta v ožji volitvi z kandidatoma liberalcev Frankom in Križničem. Ožja volitev se vrši v torek, 5. oktobra ! Pošteno slovensko ljudstvo na Goriškem ! Dvigni se v torek, 5. oktobra, zberi se polnoštevilno na volišču, da pometeš iz dežele liberalno hinavščino ! Noben krščanski volilec ne sme manjkati, vsi morajo priti, tudi oni, ki niso volili v nedeljo, da zmaga poštena in sveta krščanska stvar. Glasujte vsi složno za kandidate S. L. S., ki sta: Anton Manfreda, župan v Merske m, Josip Fon, sodni svetnik v Gorici. Deželnozborske volitve na furlanski strani — Pri deželnozborskih volitvah na furlanski strani, ki so se vršile v nedeljo, je prišlo v splošni kuriji do ožjih volitev, ki se bodo vršile v torek dne 5. oktobra. Razmerje glasov je sledeče : Bombig 5533, Marchesini 5441, Pinat 5447. To so liberalni kandidatje. Kandidatje krščan-sko socialne stranke so dobili in sicer : Dr. Fai-dutti 7186, Bugatto 7186, Tieinini 7021. Socijalni demokratje so dobili in sicer : Visintin 1212, Povodnig 1198, Tonet 1216, Slovenski števni kandidatje so dobili in sicer: Brajnik 701, Dugar 701, Fabčič 699. Absolutna večina znaša 7375. — Komu naj pomorejo Slovenci do zmage, o tem je sklepal predvčeranjem poseben odbor. Dotični sklep nam ni še znan kjer kakor vemo iz lastne izkušnje — str°f katoliških društev ne sprejemajo pod Y v, °- Ta pevski zbor objavlja svoje stvari ° rat v katoliški „Zarji“, tuintam se oglaša pa tudi v liberalni „Edinosti“. In prav to objavljanje pevskih vaj in drugih prireditev v „Edinosti“ kaže, da pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda nima katoliškega duha, ampak da spada v naj slabšo strujo, ki. se imenuje struja takozvanega „katoliškega liberalizma", ki je tu pri nas glavna ovira in cokla, da se katoliško slovensko ljudstvo na tržaškem ne more dvigniti in otresti gnilega liberalizma. To dolgotrajno cincanje, to laviranje med enim in drugim vetrom, ta strah pred zamero, ta boječnost, da se ne bi pokazali preveč katoličane in dovolj narodne, tako ravnanje se mora v dno duše zameriti vsakemu odločnemu katoličanu. Do danes smo temu pevskemu zboru prizanašali, ker smo imeli posebno zadnje čase nekaj nade, da spremeni svojo taktiko. Zdaj smo bili pa zopet prevarani, to pa zadnjikrat. V torek dne 28. m. m. smo dobili od pevskega zbora bratovščine sv. Cirila in Metoda obvestilo o bližnji prireditvi tega zbora v Barko vi j ah s prošnjo, naj objavimo dotično vabilo skupno z vsporedom v današnji številki „Zarje“. Tej prošnji smo —- odkritosrčno rečeno — hoteli vstreči in je bil dotični rokopis že v stavčevi roki. Ko smo pa v sredo zjutraj videli, da vabi isti pevski zbor tudi v „Edinosti“ svoje pevce k pevskim vajam in slavno občinstvo k svoji veselici, smo rečeni rokopis takoj umaknili in ga ne objavimo. Lanskega leto smo v sličnem slučaju zasebno opozorili gospode, ki imajo v bratovščini in njenem pevskem zboru kaj govoriti, da ne bo „Zarja“ več objavljala zadev pevskega zbora, če jih bo ta objavljal tudi v „Edinosti“. Ta opomin je en čas res izdal, ker se je pevski zbor delj časa premagoval in „Edinosti“ zdržal . Kje je vzrok, da se je bolezen ponovila, tega ne vemo. Ker nočemo dvomiti na odločno katoliškem mišljenju duhovnikov, ki imajo pri bratovščini kaj opraviti, smatramo za sedaj, da bo glavni vzrok temu ravnanju v pomanjkanju discipline. Naj bo temu kakorkoli, izjavljamo, da ne objavimo v „Zarji“ v bodoče nobenega dopisa pevskega zbora bratovščine sv. Cirila in Metoda v Trstu, dokler ne poda isti zbor v našem listu izjave, da je pristno katoliško društvo, sodelujoče pri službi božji v smislu cerkvenih predpisov in da'nima in noče imeti kot tako nobenega stika s tržaškim liberalnim listom „Edinost“. Toliko od naše katoliške-žurnalistične strani. Orga-nizatorično stran tega aktuelnega tržaškega vprašanja pa prepuščamo „Slovenski krščan-sko-socialni zveži v Trstu“. f n Balkanovci so nameravali prirediti povodom obletnice 20. IX. javno „narodno zbirko“, katero je pa oblast prepovedala. Zato si hoče društvo teh liberahiih študentov pomagati s privatno zbirko, če pride kateri teh radikalnik študentov, ki so v Ljubljani sprejeli tudi pozdrav od zastopnika „Svobodne misli“, v vašo hišo s prošnjo za milodare, pokažite jim vrata in ne dajte jim niti vinarja. Ti svobo-miselni študentje se upajo prositi celo naše katoliške voditelje, da bi jim šli predavat, da bi mogli potem z našo firmo slepiti ljudi. n Češki dijaki, ki so se udeležili shoda radikalnega dijaštva v Ljubljani, so dospeli tudi v Trst in od tu priredili med drugimi tudi izlet na Opčine. V „Edinosti“ beremo, kako da so Openci to dijake slovesno sprejeli, jim šli v deputaciji z šolskim voditeljem in poslancem Ferlugo na čelu nasproti in da so jih openska dekleta celo s cvetlicami obsipala. — Ubogi Openci, smo si mislili, ko smo to čitali. Ko bi vi znali, koga ste pozdravljali, da ste sprejeli pristaše svobodne misli, ljudi ki r o vaj o proti temu, kar vam je najsvetejše, no potem se bi svojega ravnanja gotovo sramovali. Opencem ne zamerimo toliko, gredo pač po poti, ki jo kažejo njihovi „narodni“ voditelji, večja zamera gre tistim, ki ljudi držijo v taki temi in nevednosti. Sicer pa vsa stvar vendar le ni bila povsem brez koristi „za narod“; korist je imel vsaj tisti, pri katerem sta se pokušala beli prosekar in kraški teran, „kojih ukusnosti in dobrote naši severni bratje niso mogli prehvaliti.“ n Kako sodijo radikalni dijaki sami o sebi. Na zborovanju radikalnega dijaštva v Ljubljani, je dijak Zorman v poročilu o umetniški vzgoji dijaka dejal, kakor poroča radikalni „Narodni dnevnik“, dobesedno sledeče : „Kletve in surovi izrazi so pri nas tako navadni, da se zanje ne zmenimo več. Naš dijak je v čuvstvenom življenju podivjan. Starejšim kličem, naj se spreobrnejo v zadnji uri.“ — Tako sodijo radikalni študentje sami o sebi, To sodbo in obsodbo si moramo dobro zapomniti. K takim dijakom »e prištevajo tu pri nas dijaki orgari-zirani v akademičnem društvu „Balkan“. Ko bodo med našim ljudstvom ustanavljali knjižnice, jim recite, da naj se raje spreobrnejo v zadnji uri. le dijake, ki so v čuvstvenem življenj11 podivjani, so openska dekleta, kakor poroča „Edinost“ obsipala s cvetjem. Fajn ! n Dijaško podporno društvo v Trstu toži v „Edinosti" iz minole sobote, da se mu slaba godi, ker da so darovi skoro popolnoma izostali in je le redek slučaj, da se kdo spomni tega društva, Mi to društvu radi verujemo, bojimo se pa, da se mu ne bo še slabše godilo, čini bolj bo plavalo v liberalni vodi. Svoj „nujen poziv“ za podporo revnim dijakom objavlja odbor podpornega društva samo v liberalni „Edinosti“, torej v listu, ki je naj večjemu dobrotniku dijaštva, naši mladinoljubni duhovščini prepovedan. Je li to ljubezen do pomoči tako potrebnih dijakov, da se natisne poziv za podporo dijakom tam, kjer se že ve, da ga glavni dobrotniki dijakov ne bodo brali. Ni-li v Trstu nobenega slovenskega katoliškega glasila in ni li v odboru nobenega moža, ki bi ostale člane predsedstva na to opozoril ? n Priprosto zdravilo. Pri pouličnih demonstracijah dne 23. sept. zvečer je na voglu ulice Bacchi kakih sto Italijanov obkolilo dva Slovenca, ki sta precej pozno v noč tam gledala demonstracijo. Enemu se je posrečilo uiti, drugega so pa Italijani s pestmi in palicami naklestili do krvi. Ne da bi hoteli niti od daleč odobravati takega početja ali pa se veseliti nesreče svojega bližnjega, si vendar le upamo svetovati proti takim nezgodam prav priprosto in uspešno zdravilo, ki se glasi: zvečer pojte pravočasno spat ne pa na ulico gledat demonstrante ! n Strup, ne berilo je to, kar priporoča „Edinost“ iz dne 25. sept. našim dijakom. Priporoča jim spise, kakor Rostohar j evo delo „Uvod v znanstveno mišljenje“, Drtinov „Miselni razvoj“ in svobodomiselno „Omladino“. Po teh spisih prihaja naše dijaštvo v brezverstvo in popolno duševno anarhijo. Bog obvaruj našo mladino takega strupa ! „Edinost“ ni seveda pri tem prav nič skrupulozna, ker zanjo je zastrupljanje mladine tudi „delo za narod“. n Slovenske stariše, ki imajo svoje otroke v nemških državnih ljudskih ali srednjih šolah opozarjamo, naj svojo dec o vpišejo prav gotovo tudi k pouku v slovenščini. Nekateri se izgovarjajo, češ da fant že itak doma slovensko govori. To pa ni in ne sme biti dovolj. Žalostno je videti, če kateri rojen Slovenec pri vsej svoji srednješolski ali visokošolski omiki ni zmožen v svoji materinščini pravilno pisati Temu se ne priuči drugače, kakor v dotičnih slovenskih tečajih. n 880 delavcev brez kruha. Pred tremi tedni je bilo začelo nekaj delavcev v ladjedelnici pri sv. Roku v Miljah štrajkati. Zahtevali so bili večjo plačo in odpravo strojnega dela. Proti temu je tehnični zavod sklenil odpustiti vse delavce ladjedelnice pri sv. Roku in je tako prišlo ob kruh 880 delavcev. Pogajanja med delavci in vodstvom niso še pričela. n Veliki mladeniški tečaj se vrši v Ljubljani meseca novembra in bo trajal dva tedna Poleg pouka v telovadnici in drugih imenitnih predavanj bodo posebne važnosti predavanja o zgodovini razvoja katoliškega gibanja med Slovenci in temeljnili idejah krščanske in demokratične struje. Ta predavanja imajo namen naš naraščaj seznaniti z onimi velikimi načeli, ki so vžgala v Slovencih plamen navdušenja za versko in socialno povzdigo ljudstva. Tako hočemo ohraniti v naši mladini, ki te zgodovine ni sama preživela, živ ogenj in neugasljivo navdušenost za ideale katoličanstva in za neizprosno odločnost v boju zoper sovražnike Kristusovega imena, naj so odkriti ali pa prikriti, kakor razni pisatelji v „Naših Zapiskih“, „Omladini“ in drugod, kjer nekateri z nekim nadstrankarstvom in „objektivnostjo“ skušajo ustvariti med mladino razpoloženje za krščanstvu nasprotne ideje. Naša mladina bo tudi nasproti takim stala na straži. n Nagrobni spomenik so postavili minolo nedeljo v Bazovici pokojnemu Hr. Ražmu, ki se je bil mnogo trudil za povzdigo pevskih društev. n Novo mašo je daroval minoli pondeljek v svoji rojstni vasi na Peči pri Rubiji č. g. novo-mašnik, Jožef Malič, ki je bil dne 19. sept. v Turinu v Italiji v duhovnika posvečen. n + Grof Ferdinand Buquoy, bivši poljedelski minister, je umrl v St. Petru pri Gorici. V sredo pop. so truplo prepeljali iz Gorice na Dunaj in dalje na Češko, kjer je poleže v rodbinsko rakev. n Nov list v štirih jezikih. V Voloskem so začeli izdajati po dvakrat na mesec list „Der Süden“, pisan v nemškem, francoskem, angleškem in italijanskem jeziku. List je namenjen seznanjati svet s krasotami naših pokrajin, posebno Dalmacije in Bosne. List izhaja v fini obliki s prav lepimi ilustracijami. Stane 12 K na leto. n Prebivalstvo v Bosni. Ob koncu leta 1908. je stela Bosna in Hercegovina en milijon 828 tisoč prebivavcev. Med temi je ena tretjina mohamedancev, blizu 800 tisoč razkolnih Srbov, nekaj nad 400 tisoč katoličanov in nad 11 tisoč Židov. n Važno za visokošoice. Ministrstvo za uk in bogočastje je odredilo, da morajo odslej vse visokošolske ligitimacije nositi sliko (fotografijo), imejiteljevo. n Brat in dve sestri na vislicah. Porotno sodišče v Ogrskem Hradišču je obsodilo v smrt na vislicah 27-letnega zidarja Čapa in njegovi dve sestri Marijo in Ano, s pristavkom, da se ima najprej obesiti brat, potem sestra Marija in konečno sestra Ana. Vsi trije skupaj so bili izvršili nek roparski umor. n Velika nesreča zrakoplova. Francoski zrakoplov „Republique“ se je minolo soboto v visočini 100 metrov užgal in razpočil. Razvaline zrakoplova so v trenotku padle na tla. Vsi štirje možje , ki so bili v balonu, so obležali mrtvi. Ne ve se, kaj je moglo povzročiti toliko nesrečo. Morda je kriv napačen sestav teh francoskih zrakoplovov, ker pri Zeppelinovih je taka nesreča naravnost izključena. Na Francoskem vlada radi te nezgode velika potrtost. n Umri med vožnjo. — Na Lloydovem parniku „Trieste“, vračajočem se z Indije je umrl v Rudečem morju 51-letni Ivan Fabjan iz Štanjela vsled alkoholnega zastrupljenja. Po pomorskem običaju so truplo pogreznili v morje. n Na mrtvaškem odru živ zgorel. Iz Velikega Varaždina se poroča : Stari pastir A vrani Nues V Selišču je bil že dalje časa bolan in je tudi nekega dne navidezno umrl. Starca so položili na mrtvaški oder ter vse pripravili za pogreb. Naenkrat se pastir na odru vzdigne in zahteva, naj mu dajo jesti, in skoči pri tem na tla. Na svojo nesrečo je prevrnil sveče ter se je zažgal oder. Ker so vsled strahu pobegnili vsi gosti, ki so ga prišli kropit, je zgorel tudi sam brez kake pomoči. n Umrl je v Ljubljani po daljši bolezni odvetnik dr. Milan Hribar, edini sin ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Pokojnik se je pred smrtjo lepo spravil z Bogom. n Parobrod zgorel. Parobrod „Vorata“, ki je odplul nedavno iz Durbana v južni Afriki proti Londonu na Angležkem, je zgorel. 300 oseb med njimi 200 potnikov je zgorelo na širokem morju. n PROŠNJA! Drage Štajerke in ljubi Štajerci, ki bivate v Trstu in tudi drugi dobro misleči, spomnite se s kakim darom zidanja nove farne cerkve lurške Matere Božje v Rajhenburgu na Štajerskem. Marija Vam bode obilno poplačala. — Darove sprejema tudi upravništvo „Zarje“, Trst, via Poste 9. Zemljak. )z okolice. o Iz Sv. Ivana. (V odgovor „narodnemu delavcu od sv. Ivan a.“) Le brezvesten človek, ki je pripravljen „boriti 'se z nožem v roki“, je mogel napisati v zadnji številki „Narodnega delavsa“, da je bil dne 5. sept. zvečer po sokolski prireditvi pri sv. Ivanu neki nad 60 let stari član N. D. O. v gostilni, kjer domuje svetoivansko izobraževalno društvo, „v imenu ljubezni do bližnjega in v imenu krščanske vzgoje katoliških divjakov“ napaden in do nezavesti pobit od „hinavskih fanatikov.“ — Sveta narodna duša tržaška in okoličanska, ali se ne razsrdiš nad toliko surovostjo „hinavskih fanatikov“ in „katoliških divjakov“ vzgojenih v kršč. soc. izobraževalnem društvu od svetoivanske duhovščine in „najetih ljubljanskih apostolov našega naroda, ki ga hočejo preroditi v Kristusu“ ? Ti svetoivanska narodno kraljeva hči, strgaj svojo žalno obleko, potrosi svojo glavo s pepelom v znak narodne žalosti and tolikim tolovaj st vom, kakoršno se ni od pamtiveka še do danes pripetilo pri sv. Ivanu ! Povabi na to žalovanje svetonarodne organizatorje, ki so pripravljeni „boriti se z nožem v roki“. — Samo če je res? Čepa [ni? — Upokojeni policaj Jakob Gams se je oni večer v gostilni konsumnega in obrtnega društva nasproti dvema človekoma, ki se pa nista kotela po navodilu narodnih organizatorjev „z nožem v roki boriti“, bahal s svojo velikansko močjo. Na cesti pred gostilno se je nato vršila borba na poskušnjo. Iz te šale je pri silnem delovanju drugih, namreč alkoholnih „moči“, nastala nesrečna borba za novodobnega Samsona, ki je bil — nam neznano koliko'— nabit. To seveda ni po nobenih postavah odobreno, tako mislimo mi! Doktorji iuris znajo to bolje, ali je to bolje ali ono — „boriti se z noži v roki“. Če bi Jakob Gams rad zvedel, ako je že pozabil, od koga je bil tepen, naj se obrne do gostilničarjevih, ki mu bodo gotovo dobro pričali. Mi ga tu javno pozi vi jemo, da imena dotičnih napadalcev imenuje, ako so ali so kedaj bili člani kršč. soc. izobr. društva. Enako pozi vi jemo uredništvo „Narodnega delavca“, da priobči imena onih napadalcev, če so ali če so kedaj bili člani našega izobraž. društva, sicer vas imenujemo zlobne obrekovalce. Prepričani smo, da vam bodo manjkala imena in da vam ostane v srcih samo škodoželjnost nasproti obrt. in kons. društvu, ter zavist in jeza, da se prav v svetoivanski „narodni trdnjavi“ krepko giblje katoliška stvar. — Zato vam pri sv. Ivanu smrdi. Vaše življenje je radi naših popolnoma varno, ni pa več varna gotova nadvlada nekaterih ljudi, ki so vzgojeni enako onim „z nožem v roki“. Za take goste^prijazni Svetoivančani gotovo ne marajo. Vi pa le tako napredujte"! NAROČAJTE ,.Z AR J 0“ Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči več skupaj. 3z 3stre. i Iz Jelšan. V proslavo Imendana Nj. Veličanstva bo uprizorila tukajšnja Marijina družba dne 10. oktobra po popoldanski službi božji v župnišču, v slučaju dežja pa v dvorani g. Vekoslava Hrabar igre. : Sv. Cita : — Osebe : g. Fatinelli, Hrabar Jožefa Jelšane 41, Amalia, Pia, otroci: Udovič Marija iz Jelšan 14, in Čekada Amalija iz Jelšan 8, Bonissima : Stumf Marjeta iz Jelšan 17, Cita : Frol Pavla iz Jelšan 68, Korneijai: Hrabar Ivana iz Jelšan 6, Prava: Stumf Ivana iz Jelšan 17, Mala : Stemberger Zakla iz Jelšane 42, Per-verza : Udovič Jožefa iz Jelšane 20, služkinje; II. čašica kave. Veseloigra v enem djanju. — Osebe : Gospa Marta pl. Rebula : Čekada Jožefa iz Dolenje 5, Roza pl. Čebula : Saflič Marija iz Dolenje 47, Antonija : Slosu Rozina iz Dolenje 4, Lizika hišina g. Marte : čekada Ivana iz Dolenje 6, Krošnjarica : Čekada Marija iz Dolenje 6, Gospa : Grahov Jožefa iz Dolenje 58, Nabiralka darov: Slopar Ana iz Dolenje 11, Crevljarjeva žena : Čekada Ivana iz Dolenje 54, Dva otroka : Čekada Amalija in Pavla iz Dolenje 3. Z A R J A Vestnik S. K. S. Z. Pod tem naslovom otvarjamo z današnjo številko nov predal v našem listu, kjer bomo poročali o društvenih zadevah „Slovenske krščar-sko-socialne' zveze v Trstu“. Za danes javljamo sledeče : z Odbor S. K. S. Z., ki je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru pri Sv. Ivanu, se je sešel na svojo prvo sejo v četrtek in se je konstituiral, kakor sledi: Čok Anton, predsednik ; Ukmar Jakob, podpredsednik ; Ferjančič Josip, tajnik ; Ažman Anton, blagajnik ; Bolčič M., Čok Lovrenc, Kraševec AL, Piščanc Gabriel, odborniki. — Članarino in podpornino sprejema blagajnik, vsi spisi pa se imajo pošiljati na tajnika. — Ker se poslužuje zveza naše „Zarje“ kot svojega glasila, ne bo zvezin predsednik v bodoče vabil vsakega odbornika posebej na sejo, ampak objavljal bo dan in kraj prihodnje seje v „Zarji“ in sicer 14 dni prej. Zato naj odborniki, pa tudi vsi drugi, ki se za zvezo zanimajo, pridno pogledajo v vsaki številki našega lista poglavje „Vestnik S. K. S. Z.“ Cerkveni vestnik. c Kanonična vizitacija se vrši v dolinskem dekanatu od 8. do 14. oktobra t. 1. in sicer po tem le redu : 8. oktobra v Klancu, 9. oktobra v Podgorju, 10. oktobra v Brezovici, 12. oktobra v Slivjah, 13. oktobra v Rodiku, In 14. oktobra na Vatovi j ah. Sv. birmo bo delil prevzvišeni škof samo v Brezovici, Slivjah, Rodiku in na Vatovljah. Druge duhovnije so bile že poslale svoje birmance v Dolino ali pa v Trst. c Na praznik sv. Frančiška bo povodom godu rašega prt sv. cesarja ob 10. uri ponti-kalna maša v stolmci sv. Justa. Znaki Slov. kršč. Soc. Zveze. Prodajalna katol. tisk. društva v Trstu, ulica del le Poste 9, ima v razprodaji lične društvene znake za člane in društva vseh zvez. Znaki so zelo prikladni in stanejo 70 vin. s poštnino 80 vin. Priporočamo vsem somišljenikom in somišljenieam, da si omislijo znake. Prodajalna „Katol. tiskovnega Diuštva v Crstu“ priporoča VELIKO OBLIKO VŽIGALIC za OBMEJNE SLOVENCE Cena zavoju K P20. NOVA r^—ni Družinska pratika za leto 1910 z obilo zanimivo vsebino - je ravne kar izšla - in jo je vdobiti v prodajalni „Katol. tiskovnega društva v Trstu“ v TRSTU, ulica delle Poste 9. DAROVI. III. Izkaz darov za novo cerkev v Podgradu v Istri. Kukačka Josip župn. Kazaze-Koroško 1 K ; Šalekar Igu. župn. v pok. Kan-dija 5 K ; Ogrizek Fr. župn. Dramlje 2 K ; Sfiligoj Ant. Poreč 4 K ; Wieser Iv. prošt Pod-krnos 5 K ; Bubnič Iv. Slivje 5 K ; Velikonja Marija, Idrija 4 K ; gdč. Lizika Gobec, v Št. J ur ju ob juž. žel. nabrala 38 K 50 v. ; X rankar Jos. župn. Dobrava 2 K ; Uredništvo „Zarje“ Trst 4 K ; Poljak Mart, AjdoVec 1 K ; Demšar J. župn. Št. Vid pri Vipavi 5 K ; Burger Ant. posest. Hraše 5 K ; Župni urad, Barkovlje 5 K; Koželj Mihael, župn. Podbrezje 8 K ; Dernovšek Jurij, župn. v pok. Zalog 5 K; Oblak Jan. župn. Bled 5 K ; Zupan Jos. dekan , Dolina pri Trstu 50 K ; Goršek Blaž in Marija Frankolovo K ; Presečnik Greg. župn. Frankolovo 1 K ; Kropivšek Val. kapi. Juršinci 1 K ; Benulčič Jak. Polhov Gradec 1 K; Trojer Jan Trtnika 3 K ; Ulčnik M. župn. Dolič 20 K ; Košak Minka Grosuplje 10 K ; Slosar Helena, Opatija 10 K ; Kepec Jan. kapi. Selce nad Škof. Loko 2 K ; Arko Marija Ribnica 10 K ; Lekše Franc 1 K ; Bekar Jos. duhov. Tomaj 3 K ; Sovinšak Jak. Nova Štilfa 12 K ; Šinkovec Ant. Kamnik 33 K ; Normali Iv. župn. Brezovica 20 K ; Vodička Jos. župn. X odice 5 K ; Burja Iv. župan Boh. Bela 2 K ; Rebolj Matej župn. Truške 20 K ; Martelanc Iv. župn. Prosek pri Trstu 10 K ; Kolbezen Leop. kapi. Št. Jernej, Kranjsko 6 K; Agreš, Alojzija, Cerknica 2 K; Režek Peter župn. t! pok. Litija-Kranjsko 5 K ; Slokar Iv. Skrilje 2 K ; Čuden Fr. Ljubljana 2 K : Sušnik Iv. kanonik Ljubljana 5 K : Dr. Poček Fran, advokat'Ljubljana 10 K , Dodič Terez. Hrušica 2 K ; Hafner Helena Škof. Loka 5 K ; Dežman Iv. Javornik-Kranjsko 5 K ; Cerar Fr. Domžale 2 K ; Kokalj Marjana, Predmost-Polj ane 4 K ; Neimenovan, navaku Ljubljana-Rudolfovo 2 K ; Kajdiž Tom. kanonik Ljubljana 4 K ; Mate Marija Goričavas nabrala 23 K 10 v. ; Kosec Franc kanonik Trst o K ; Rojnik Rudolf, Polzela 1 K ; Renko Fr. H. Bistrica 5 K ; Gartner Fr. župn. Planina-Štajersko 2 K ; Smak I. Pulj 6 K : Polanec Fr. posest. Stanovsko-Poljčane 10 K : I bald pl. Trnkochy, Ljubljana 5 K ; Švara Fr. kapi; Devin 2 K; Sajovic Jan. Ljubljana 10 K. Pucelj Ivana, zasebn. Gorenja vas 10 K , Brana Ana, Sv. Ivan-Trst 4 K; Sancin Jos. Predloka 1 K 20 v. ; H vrle Ant. Solčava 1 K ; Černko Jos. župn. XTihred 2 K ; Kalan Jak. X7reme-Notranjsko 7 K; Pavletič Jos. kanonik Gorica 5 K ; Zaplotnik Ign. kapi. Kranj 4 K ; Likar Fr. Idrija 2 K ; Strnad I. Idrija 50 K ; Cerar Kata, Idrija 50 K ;. Fettich Frank-heim Ant. stol. kanonik Ljubljana 5 K ; Klemenčič Jos. prof. Ljubljana 10 K; Lovšin Ant. žup. v pok. Radomlje 10 K ; Svetličič Fr. posest. Idrija 2 K ; čemazar Jak. zupn. Ko stabona - Koper 2 K ; Trpin Iv. župn. Mošnje-Kranjsko 3 K ; Kalan Iv. župn. Ljubljana 10 K ; Zupan Iv. župn. HrenovicerKranjsko 10 K ; Loj k T. Idrija 3 K ; Dilič Mat. cerkv. Kosta-bona - Koper 2 K ; Kristani Mana, Moše pri Smledniku 5 K ; Počivalnik Ign. dekan Krkavče Istra 37 K ; Bahovec Iv. Duplica pri Kamniku 5 K ; Zdolšek Andr. župn. Sv. Štefan 3 K ; Srčna hvala vsem darovalcem ! Bog povrni ! Lepo prosimo še, ker smo zelo potrebni. L dano Cerkveno oskrbništvo. Za „Zarjo“ je poslala neimenovana dobrotnica dve Kroni podpore. Bog plačaj in daj veliko posnemalcev in posnemalk ! Cena 24 vin. s poštnino 34 vin. — Bazpro-dajalcem popust. tiskovine za čč. župne urade priporoča ProDajalna „kat. tisk. irnštva“ v TRSTU ulica delle Poste 9. Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče : Dnevnik; Fides Matrimonii;Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne tem ere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum. Za svete misijone priporoča prodajalna katoliškega tiskovnega irnštva v TRSTU tepe misijonske podobice. Kupite čevlje pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru Josipu Stantič TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST (pri cerkvi sv* Petra v starem mestu.) Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni. KUPUJTE „llžigatice v korist obmejnim Slovencem“ in kolek v isti nan en. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva“ v Trstu, ulica delle Poste 9. ZA.3LOG-A likerjev v sodčkih in butiljkah ЈДКОВ pERHHVC TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo. jNovc pogrebno podjetje VIA VINCENZ0 BELLINI ŠT. 13. Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter prodaj alnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice i. t. d., i. t. d. se je preselilo ecoe*ts«» št. 40 blizu lekarne Ftovis. (piazza Goldoni) i LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, iranet svoj itvcivl v 'Гi-xtn, viliota delle l*o>*te Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem, cenjenim nad tri nailjone kron- 4V in na 60 dnevno odpoved po 43/4% brez kakega odbitka za rentni da- od vsakoga in jih polmesečno obrestuje po_____________ vek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji odvlož&nih 100 K na leto čistih obresti 4 50 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9—12 ure dopoldne in od 3—4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer, ob nedeljah od 11—12 ure dopoldne. IVace-lstvo. 1 Majate ШОШШ ТШШ D«m v ShSTP, ulita ifelle Fosfe štev. 9. -- 'IV' 1 otfoi i —H—< > SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo -- KNJIGOVEZNICO -- z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevažanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno. ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRST. Мош KOMAD SKAZA, delavnica za vsa cetkvena dela V St. ULRICH, Groden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d. :: Častito luhovšično opozarjamo posebno :: na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg a Iv o. , I. vrste „II Santo di Padova“ kg ä K 4.40, II. vrste kg a K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg ä K 1.80. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh)j ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice a- kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih,! prižigalniki ( kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. (župne 'urade dobito istotam. Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se'okvirje^za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju^a|K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče]; za (domačo rabo ä 3, 4, 5sm 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za^božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo (ovitke' z poljubnim]] naslovom. Obilnoj^obiska in naročil prosijju „katoliško tiskovno društvo“ v Trstu. Dobava cerkvenih oblačil in к к к cerkvenih potrebščin vsake vrste. Izdaj, i KatoL tiskovno društvo v Treta. Tinka: L