PRIMORSKI DNEVNIK Po*tnwia plačama v gotovimi '1 a Atob. postale I gruppo “ ti6D3 40 lir Leto XXI. St. 218 (6196) TRST, torek 14. septembra 1965 U TANT NADALJUJE POSVETOVANJA V NOVEM DELHIJU Pakistan in Indija vztrajata pri svojih dosedanjih pogojih Danes nov U Tantov pogovor s Sastrijem, ki se bo vrnil v Netv York skozi Moskvo - Nov sovjetski poziv - Srdita tankovska bitka na področju Lahora NOVI DELHI, 13. — Glavni tajnik OZN U Tant, kii je prispel včeraj iz Bombaja v Novi Delhi, se je takoj sestal s Sar •trijem, še prej pa s predsednikom republike Radakrišnanom. U Tant je prispel v Novi Delhi prav v času, ko je Sastri izjavi: «Želim ga pazljivo poslušati, preden se odločim, kaj naj nnu rečem.» Danes popoldne se je U Tant pogovarjal poldrugo •uro z indijskim zunanjim ministrom, zatem pa zopet s šastri-Jem, kd ga je zadržal na kosilu. Sastri je takoj po razgovorih »klical sejo vlade, da proučijo Položaj. U Tant se bo jutri ponovno sestal s Sastrijem. Opazovalci so mnenja, da se bo U Tant pogovarjal med svojim kratkim pristankom v Moskvi » Kosdginom o indij sko-paki-»tanskem sporu. V Tant se je davi sestal tudi z voditeljem opazovalcev OZN v Kaš-nuru generalom Nimmom, zatem Pa s sovjetskim odpravnikom poslov Radinovom. Predstavnik OZN je izjavil, da sta U Tant in sovjetski diplomat govorila samo o U Tantovem povratku v New York skozi Moskvo, kjer se bo U Tant verjetno sestal s Kosiginom. Indijska vlada je objavila nocoj izjavo, v kateri pravi, da predlogi Pakistana za rešitev kašmirskega »Pora pomenijo nameren poskus onemogočiti mirovno odposlanstvo glavnega tajnika OZN U Tanta, «spričo dejstva, da ti predlogi povezujejo politični status Kašmira * sedanjim spopadom. Poleg tega niso ti predlogi nič drugega, kakor Povzetek nekaterih prejšnjih predlogov Pakistana v drugih oblikah«. Indijska izjava dodaja, da Pakistan »dobro ve, da vsak predlog, ki kakorkoli kompromitira suverenost in ozemeljsko celovitost Indije, nima nobene možnosti, da bo sprejet«. Izjava pravi na koncu, da je za povratek k miru potrebno, da se Pakistan takoj obveže, da bo ustavil vtihotapljenja preko razmejitvene črte v Kašmir ter da bo umaknil vtihotapljence in oborožene sile z indijskega ozemlja. Poleg tega bo morala Indija biti gotova, da se kaj takega ne bo ponovilo. Pakistanski zunanji minister Bu-to je imel nocoj tiskovno konferenco na kateri je izjavil, da je Pakistan pripravljen »bojevati se tudi tisoč let«, da osvobodi Kašmir, in da se bodo boji nadaljevali, dokler ne bodo pakistanski predlogi sprejeti. «Ce bo Indija odbila te predloge, je dodal Buto, se bo vojna nadaljevala. O našem načrtu treh točk se ni moč pogajati.« Pakistanski minister je dejal, da je njegova vlada mnenja, da se bo U Tant vrnil v Pakistan po razgovorih v Novem Delhiju. Kakor je znano, postavlja Pakistan naslednje zahteve: 1. Popoln umik indijskih in pakistanskih čet iz Kašmira. 2. Razmestitev afriško- azijske varnostne sile na tem področju. 3. V treh mesecih naj se razpiše plebiscit. Indijska vlada je nocoj pozvala prebivalstvo na varčevanje, da s tem prispeva k uspešni borbi proti Pakistanu. Poziv prebivalstvu prestolnice pravi, da je treba trošiti manj. V industrijskih centrih, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, bodo takoj uvedli racioniranje živil. Sovjetska vlada je objavila nov poziv Pakistanu in Indiji, naj ustavita sovražnosti. V izjavi agencije Tass je med drugim rečeno, da je rešitev spora v prvi vrsti odvisna od Indije in Pakistana.. Toda v sedanjih okoliščinah je mnogo odvisno tudi od drugih držav. «Ves svet in vse države morajo posvariti tiste, ki s svojimi izjavami hujskajo na nadaljevanje sovražnosti med Indijo in Pakistanom. Opozoriti jih je treba na veliko odgovornost, ki jo prevzemajo s tako politiko in s takimi dejanji. So sile, ki skušajo imeti korist od poslabšanja indijsko-paki-stanskih odnosov. S svojimi hujskaškimi izjavami potiskajo te sile obe državi v zaostritev vojaškega spopada.« »Tass je pooblaščena izjaviti, da sovjetska vlada, ki je zelo zaskrbljena zaradi razvoja dogodkov, ponovno poziva Indijo in Pakistan, naj pokažeta razumnost in sprejmeta potrebne ukrepe za takojšnji konec sovražnosti. Nihče ne oporeka, da je med vojaškimi operacijami teže najti razumno rešitev problemov med obema državama, toda raztegnitev spopada bo samo še »tllliiiiiiiiiiiiimiiiiiii, mn, n, miiiiintiiiitiHNnmi, „111, nuni, 1,11, umu, n ima, m, umit, iiiiiii„iiiiiiii,i,iliuiiiiiiili„„iu„iii, n, niiiiin m, im,,n,„(1,(1111111,111, VČERAJ V CASABLANCI Začel se je tretji arabski vrh brez udeležbe predsednika Burgibe Zavrnjena Burgibova spomenica, s katero napada Naserja in Arabsko ligo CASABLANCA, 13. — Tretja konferenca arabskih državnih Poglavarjev se je začela nocoj pod predsedstvom Naserja. Na-v*>či so predstavniki dvanajstih držav; Tunizija je odsotna. Pred začetkom konference so i-•heli zunanji ministri izredno sejo, ?■ kateri so zavrnili spomenico, v kateri tunizijski predsednik Burgi-“H obrazložuje vzroke svoje odsotnosti. Ministri niso hoteli sprejeti spomenice kot' dokument konferen-c* >n jo kot tako predložiti držav-nim poglavarjem. Nocoj so govorili trije delegati, glavni tajnik Arabske lige Hasu-na je na kratko pozdravil navzo-?e- Za njim je govoril maroški kralj Hasan, ki je med drugim iz-lavilt ,(ja je naklonjen reviziji listine Arabske lige, da bi mogii bobe uresničiti smotre Arabcev. Izrekel je zadovoljstvo zaradi spora-suma med saudskim kraljem Fejsalom in Naserjem o Jemenu. Predsednik Naser pa je izjavil, “a se poslanstvo konference lahko na kratko označi kot ((osvoboditev Palestine« v okviru celotnega gi-?.»n 1 a Arabcev, usmerjenega k pomeni, gospodarski in socialni o-‘voboditvi. Dodal je: «2elel bi po-nanti, da se osvoboditev Palesti- 'ANES • N« žalost, se vojna med Indijo n . Pakistanom nadaljuje z vedno II i? »rditostjo. Glavni tajnik OZN -1 Tant pa nadaljuje svoje posre-0vanje, v nedeljo je prispel v °vi Delhi, kjer je začel razgovore ...,‘kjnkajšnjimi voditelji. Nadalje-al Je tudi včeraj. V New York J® ho vračal skozi Moskvo, kjer se 0 verjetno sestal s Kosiginom. Medtem pa so v Pakistanu pono-„„ »nane tri pogoje za ustavitev *?yražn°8ti, ki so: 1. Umik indij-rJ® *» pakistanskih čet iz Kašmi-!*• *• Razmestitev afriško-azijske varnostne sile v Kašmiru. 3. V treh » naj se razpiše plebiscit. Vow* vlai po predvidevanjih predsedoval Stefanopulos. Po predvidevanjih bo kralj jutri dopoldne sporočil svoj sklep. Včerai sta se sestala predsednik radikalcev Kanelopu-fos in predsednik progresivne stranke Markezinis, ki sta govorila o možnosti neposrednega sodelovanja v vladi, za kar se zavzemajo »progresisti«, radikalci pa so sicer tako vlado pripravljeni podpreti, niso pa pripravljeni v njej sodelovati. Vsi ti računi in po. gajanja pa so brez temeljev, kolikor se dvoru, desnici in Stefano-pulosu ne posreči ošibitj Zveze centra in ji odtegniti vsaj nadaljnjih deset-petnajst poslancev, ker bi le v takem primeru imeli večino v parlamentu. Papandreuju je ostalo zvestih 134 poslancev in bodo tudi poslanci .evičarske EDE prav gotovo glasovali proti vsaki desničarski vladi. Zato je Papan-dreu tudi protestiral proti pritisku, ki ga izvajajo proti poslancem Zveze centra, kar je Cirimo-kos priznal in opravičeval, češ d« so prisiljeni z vsemi sreastvj pritegniti poslance Zveze centra. Papandreuju zvesti list »Viba« pa u-gotavlja, da so ti poskusi brezuspešni, ker uživa Papandreu splošno ljudsko podporo. KOMEMORACIJE OB 35. OBLETNICI NAJVIŠJE ŽRTVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV Odkritje spomenika na glavnem mestnem pokopališču in svečanost pred spomenikom na bazoviški planoti AJJ l**i* t0 le v onem tragičnem «Uddolzill smo se, trenutku, ko smo st morali posloviti od štirih mučenikov. Tedaj smo jim obljubili, da jih ne bomo nikoli pozabili. Sedaj že pokojni Vladimir Stoka jim je to obljubo ponovil tik preden so se za njimi poslednjič zaprla vrata. Spomenik, ki ga danes odkrivamo, priča, da jih nismo pozabili in jih ne bomo pozabili! Nepozabni ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš, Alojzij Valenčič, vam bomo ostali hvaležni v večnost in z ljubeznijo ter zavestno bomo gojili spomin na vas. Vaša žrtev, vaše junaštvo nam blesti v vedno čistejši luči, vaši vzvišeni cilji so naša stremljenja/)) Sledilo je polaganje vencev. Odkritja spomenika so se poleg drugih udeležili sorodniki pokojnega Ferda Bidovca in hčerka Zvonimira Miloša, nadalje člani odbori. za proslavo, vsi preživeli s procesa proti Bidovcu in tovarišem, mnogi bivši člani «Borbe» in tecanjih mladinskih organizacij, nadalje predsednik SKGZ Boris Race, predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Robert Hlavaty, poslanka Marija Bernetlč, predstavniki Nacionalnega združenja italijanskih partizanov, Nacionalne zvezo bivših političnih preganjancev Italijanske federacije partizanskih združenj, Slovenskega kulturnega društva Misel in delo, Mladinske iniciative, nadalje smo med prisotnimi videli jugoslovanskega konzula Žarka Milutinoviča, občinskega odbornika Dušana Hreščaka, občinskega svetovalca PSIUP dr. Pincherla, pokrajinskega svetovalca ing. Josipa Pečenka in nekatere druge osebnosti iz tržaškega javnega življenja. Po zaključeni svečanosti so se k spomeniku približali mnogi ljudje med temi je bilo veliko, predvsem žensk, ki so ob spomenik polagale šopke cvetja. d vem obljubam* Letošnja komemoracija bazoviških junakov — Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojzija Valenčiča — Je obsegala dve svečanosti: ob deseti uri predpoldne Je bilo odkritje spomenika na grobu na glavnem mestnem pokopališču, popoldne pa se Je množica poklonila njihovemu spominu na kraju ustrelitve, na gmajni pri Bazovici. Nekaj pred deseto uro dopoldne se Je na ploščadi pred glavnim pokopališčem zbralo več sto ljudi, ki so v povorki odšli na grob junakov, kjer Je bil pred dnevi postavljen spomenik, ki sta ga izdelala akademski kipar Zdenko Kalin in arh. Boris Kobe. Ob visokem bronastem stebru s štirimi tki v visokem reliefu Je bila častna straža štirih tabornikov rodu (Modrega vala«. Ko se je množica zgrnila okoli groba, Je zbor pod vodstvom O-skarja Kjudra zapel žalostinko « žrtvam« nato je spregovoril Vekoslav Spanger, ki je med drugim rekel: «V tem trenutku, ko odkrivamo dostojen spomenik štirim bazoviškim mučenikom, Ferdu Bidovcu, Kranju Marušiču, Zvonimiru Milošu in Alojziju Valenčiču, se hkrati oddclžujemo obljubama, ki smo ju tali že pred mnogimi leti. Odbor za proslavo bazoviških Irtev, ki je bil izvoljen leta 1945, ti je že tedaj zadal nalogo, da bo postavil dostojen spomenik, ker je tedaj poskrbel le za začasno ureditev večnega doma štirih junakov. Dvajset let je minilo od tedaj, toda v vsej tej dobi je odbor nenehno vztrajal v svoji težnji, dokler mu ni uspelo, da je zadano si nalogo izpolnil. Drugo obljubo smo si dali pred Pred spomenikom v Bazovici 2e dolgo pred napovedano svečanostjo so se okoli spomenika na gmajni pri Bazovici, kjer so pred 35 leti fašistične svinčenke pokosile štiri bazoviške junake, začele zbirati gruče ljudi, ki so se do napovedane ure namnožile v pravo množico. Tudi tu smo videli predstavnike raznih družbenih in političnih organizacij in ustanov, ki smo Jih videli dopoldne pri odkritju spomenika na glavnem mestnem pokopališču. Med prisotnimi pa smo videli tudi dr. Jožeta Dekli vo, ki se je kljub svojemu mučnemu zdravstvenemu stanju hotel pokloniti spominu bazoviških Junakov. Svečanost Je v imenu pripravljalnega odbora začel Ivan Škerjanec, ki je pozval množico k enominutnemu molku. Nato so združen: pevski zbori zapeli žalostinko «?rtvam», nakar Je v imenu pri- gonjo proti Slovencem še bolj pod-netil. Glede poslednjega je govornik navedel citat iz tedanjega poročanja lista «11 Piccolo* o procesu. List «11 Piecolo# je v svojem poročilu o začetku procesa takole zapisal. »Sedemnajst moških sedi na klopen in se ozira v začudenju nad resnostjo sodne dvorane in občinstva, ki Jih opazuje. So to mladi obrazi značilnih slovanskih potez, ki kažejo med rešetkami svojo bledico Skoraj vsi so oblečeni v temne obleke, nekdo Je v črni, nekdo v temno sivi, drugi spet v rjavi obleki, toda vsi v utvari, pokazati se čedno oblečene, kar Se bolj poudarja nekakšno predrznost, ki je ne skušajo prikriti in Jo bodo kazali tudi med procesom, ko bodo dp.iali tudi znake dolgočasja... Tudi ko sodni kanclist našteva 99 kaznivih dejanj, s katerimi so se • pn.vljalnega odbora za proslavo i omadeževali, vidimo na njihovih spregovoril Vekoslav Spanger, ki je med drugim rekel: «Z vsem trpljenjem in žrtvami, ki smo jih dali za skupno zmago nad trinoštvom. smo pričakovali boljšega upoštevanja naših pravic in st nismo mogli misliti, da se bomo morali še nadalje boriti za vsak delec tega, kar nam pripada, še manj pa, da bomo morali slišati po tržaških ulicah, kako fašistična drhal vpije žalivke «a mor-te i sciavi* in videti, kako nam razbijajo slovenske napise in poškodujejo slovenske ustanove kot so počenjale fašistične drhali starega kova. Ob izvolitvi Slovenca Hreščaka v občinski odbor smo imeli še enkrat priložnost iz šovinističnih listov ugotoviti, s kakšno zagrizenostjo so se pognali proti vsemu, kar je slovenskega. Ta njihov rasizem, to njihovo histerično nasilje pa je tokrat naletelo ob strnjenost sil levega centra in na preziranje velike večine tržaškega prebivalstva.)) Svoj govor Je Vekoslav Spanger zaključil z besedami: «Ce hočemo ostati dosledni zgledu bazoviških mučenikov, moramo strnjeno in v antifašističnem duhu nadaljevati borbo proti vsakemu poskusu fašističnih podvigov, tudi za ceno, da moramo žrtvovati drobec strankarskega samoljubja. Ne smemo dopustiti drobljenja antifašističnih sil, ker bi nas to oši-bilo in nas spravilo v negotov položaj.* Zt Spangerjem Je pred mikrofon stopil predstavnik Zveze italijanskih partizanskih združenj Elvio Gua-gninl, ki Je v italijanščini podal kratek zgodovinski oris procesa ki se je zaključil z ustrelitvijo štirih bazoviških Junakov Prikazal je tudi vzdušje, ki je tedaj vladalo, ko obtožencev niso sodili sodniki, pač pa višji fašistični častniki, ki se niso ozirali na pisane zakone, pač po jim Je bila za proces osnova fašistična ideologija in interesi te stranke. Poudaril je nadalje, da ni bilo naključje, da Je fašistično posebno sodišče prav v naših krajih Izreklo prve smrtne kazni in da Je bilo že drugo njegovo zasedanje prav tu, v našem mestu. V svojem nadaljnjem izvajanju Je Guagnini prikazal tudi, v kakšnem vzdušju Je fašizem terjal ta štir, mlada življenja vzdušju terorja, ko so bile mobilizirane vse policijske sile, vštevši fašistično legijo San Giusto; ko je bila redna vojska v pripravnem stanju v vojašnicah, ko se je v pristanišču zasidralo šest vojnih ladij, ko je bila mejna straža okrepljena, medtem ko je hkrati fašistični tisk svojo! ustih nekakšen nasmeh, bedasti nasmeh divjaka.« Nato je govornik s citati prikazal, ki '-r Je tedanji fašistični tisk z naslado opisal zločin, ki se Je pred 35 leti zgodil na planoti pri Bazovici in kako si je utvarjal, da Je z ustrelitvijo štirih junakov in z visokimi kaznimi, ki jih Je fašistično posebno sodišče naložilo njihovim tovarišem, zadušeno vsako u-piranje fašizmu, kajti vsakdo, ki bi se upal žaliti zakon, «bo izbrisan ne samo kot človeška oblika, pač pa tudi kot ime», — kakor Je zapisal tedanji «11 Popolo di Trieste#. «Toda — je nadaljeval Elvio Guagnini — niso bili izbrisani, kot je mtslil fašistični kronist, ni jih iz brisal niti svinec črnih srajc, niti poznejša zgodovina. In prav to ljud-siio Krasa, marljivo in preprosto, vendar ne tako preprosto, kot bi si ga bila želela tedanja Italija, kot bi 3i ga bil želel Mussolinijev režim. to ljudstvo, ti Slovenci so skupno z Italijani na lastni zemlji nada-Ijetali vsakdanjo in vztrajno bor bo za družbeno pravičnost in za bratstvo med narodi v partizanskih enotah, v osvobodilnih formacijah v mestu in v koncentracijskih taboriščih.* Za Elviom Guagninljem Je spregovoril občinski odbornik Dušan Hreščak: Ko se iz leta v leto zberemo na tem kraju, sredi kraške gmajne, da se poklonimo spominu štirih bazoviških junakov, ki so pred 35 leti pogumno, vedro, da, reči bi mogli celo, skoraj razigrano pogledali smrti v obraz, nam misli uhajajo v čase, ko je bilo obzorje mračno in temno, in ni bilo nikjer naslutiti tiste iskrice svobode, ki se je le enajst let kasneje razplamtela v svetovno osvobodilno gibanje in borbo proti fašizmu in nacizmu. Takrat Slovencem v Italiji ni bilo lahko. Kako jim je bilo, vedo povedati danes le še starejši med nami, in teh bo, na žalost, iz leta v leto vedno manj. Žive priče te nasilne dobe polagoma usihajo, mlajši in mladi rodovi pa rastejo v ne povsem nedolžni nevednosti in nepoznavanju razmer, ki so v njih živeli in se borili njihovi očetje in matere. Tako se ta doba nasilja in nečlovečnosti vedno bolj odmika v pozabo, in le ob spominskih svečanostih — kakor sta današnji — se za hip povrnemo vanjo, da bi si ob njenih grozotah utrdili duha za premagovanje težav in bridkosti, ki je z njimi povezano življe-me tudi danes, dasi so te težkočt in krivice, ki še vedno spremljajo življenje naše manjšine, neprimerno manjše. To je sicer res, in neobjektivno ter nepravično bi bilo, če tega ne bi priznali ali celo zatrjevali, da se v odnosih med nami in sodržavljani italijanske narodnosti ni nič spremenilo. Toda do nedavnega je veljalo načelo, da tudi svoboda in demokracija še ne pomenita hkrafi tudi popolno enakopravnost med Slovenci in Italijani; da sta tudi svoboda in demokracija baje združljivi z zapostavljanjem, če že ne s prikritim in celo odkritim preganjanjem in zatiranjem Slovencev, kakor ga je uveljavil fašizem. Ta, v btstvu fašistična miselnost, je še močno zakoreninjena v določenih slojih italijanskega prebivalstva in se rada odeva v blago-zveneče besede, v brezupnem poskusu, da bi tako zabrisala to, kar stvarno je: golo nasilje narodnostno močnejšega nad narodnostno šibkejšim. In to je le posebna oblika nasilja gospodarsko močnejšega nad gospodarsko šibkejšim, ki je še vedno značilno tudi za našo svobodo in demokracijo. To nasilje se proglaša za pravico — kakor je to sprevidel že pred več kot sto leti tudi avtor znanih «Za-ročencev*, ki je to spoznanje strnil v nazoren stih: «Un’odiosa forza il mondo possiede e fa nomarsi d'ritto». Pravica močnejšega: to je sedaj zadnja, brutalna postojanka vseh nasilnežev, med njimi, na žalost, tudi nekaterih, ki se neupravičeno kitijo s slavo protifašistične borbe. da bi laže zanikali njeno demokratično vsebino. A to jim ne gre več izpod rok: čim si demokratična vsebina te borbe skuša utreti pot V življenje, se pravica močnejšega pokaže v vsej svoji fa-SMičnt goloti in brutalnosti — kakor smo imeli priliko videti in občutiti ob nedavnih dramatičnih dogodkih v našem mestu, ko je nadaljnji razvoj demokracije odstranil še zadnjo oviro, ki je zaustavljala pot uveljavljenju načela o narodnostni enakopravnosti med Italijani in Slovenci: ko je namreč v upravni organ tržaške obči- i ne — kjer je do včeraj neomejeno gospodarila tako imenovana pravica številčno in gospodarsko močnejšega, pravica nacionalističnega nasilja — stopil tudi Slovenec. To je vsekakor velika zmaga demokracije, ki jo moremo zabeležiti z upravičenim zadovoljstvom in ponosom prav na dan 35. obletnice smrti bazoviških junakov in 20. obletnice zmage nad fašizmom. September 1930 — september 1965: 35 let; dolga doba, če jo merimo z življenjem posameznika od rojstva do groba; razmeroma kratka doba, če jo premerimo z življenjem naroda; neskončno velika pa je razdalja med septembrom 1930 in septembrom 1965, če pomislimo, da so v septembru 1930 odjeknili na tem mestu streli fašistične oblasti, ki je hotela s tem pokazati, da enaka kazen čaka vsakega Slovenca, ki bi hotel ostati zvest svojemu narodu — v septembru letos pa moremo z upravičenim zadovoljstvom in ponosom zabeležiti, da se je tržaška občina, ob priliki 20. obletnice osvoboditve, poklonila tudi spominu bazoviških junakov. Tako smo zapluli v novo razdobje med Slovenci in Italijani, ker smo našli skupen jezik z naprednimi, iskreno demokratično mislečimi Italijani. To novo razdobje pa seveda ni mimo morje, in zato bo jadranje po njem še vedno bolj ali man) razburkano in razburljivo, ker je v naši demokraciji še vedno mnogo nacionalizma, to je nasilja, ki bo poskusilo vse, da se to razdobje čimprej zaključi s ponovnim prevladanjem tiste miselnosti, ki je stala tudi življenje mučenikov, ki se jih danes spominjamo še s posebno slovesnostjo. To nasilje je na delu: zbira in izsiljuje celo podpise proti enako-piavnosti med Italijani in Slovenci: napoveduje nove šovinistične demonstracije s šolsko mladino, ki ji v šoli niso povedali in ne povedo, da je fašizem pomenil veliko nesrečo za Italijo, za Slovence pa še ječo v ječi. A vse to bo zaman: mi stojimo trdno, ker verujemo v preroške besede našega velikega pesnika: «?ive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan; da rojak, prost bo vsak — ne vrag, le sosed bo mejak*. Trdno stojimo, kakor so trdno stali na tem mestu Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, in pogumno zrli smrti v oči, ker jim je duša bila polna vere v zmago svobode in pravice, ki vanjo trdno verujemo tudi mi. Slava bazoviškim junakom! Minilo je 35 let od žrtve štirih Junakov v Bazovici in 20 let od zmage nad fašizmom in nacizmom — je v začetku svojega govora reke! predstavnik Nacionalne zveze političnih preganjancev Arturo Calabria, ki je nato poudaril, da kljub težnjam določenih krogov, ki bi hoteli antifašistično borbo in odporniško gibanje očrniti ali ga vsaj potisniti ob stran, duh antifašistične borbe še vedno živi, ker 'deali dolge borbe niso le živi in zakoreninjeni v zavesti širokih množic, ki so v tej dolgi borbi sodelovale, pač pa so te ideje zajele tudi široke plasti nove generacije, ki te borbe ni sama doživela. Spominjamo se — je nadaljeval Calabria — vseh padlih v dolgi antifašistični borbi in klanjamo se bazoviškim junakom, ki so v enem izmed obdobij antifašistične borbe, se pred narodnoosvobodilno borbo žrtvovali svoja življenja. Spominjamo se jih, kot se spominjamo tudi vseh tistih, ki so padli pred njimi in za njimi. Toda, ko se jih spominjamo, poudarjamo, da je naj-lepši način počastitve njihoveja spomina, mimo nujnega poklanjanja cvetja, nadaljevanje borbe za ideale, ki so bili njihovi ideali in ideali tistih, ki so jim v žrtvi sledili, kajti žrtev teh štirih bazoviških junakov se uvršča v nepretrgano borbo proti fašizmu, katere se v zgodovini naše dežele ne sme prezreti. Vsa partizanska borba bi sicer ne bilo razumljiva in z njo ves značaj enotnosti med Italijani in Slovenci ter Hrvati teh krajev, če bi ne upoštevali oseh 20 let vztrajne borbe proti fašizmu, če ne bi upoštevali zaporov, preganjanj vseh jjadr lih, \)seh mučenj. V zadnjih časih se je nekdo lotil zgodovine in pri tem zatrdil, da je bilo edino demokratično ob-dobje, ki ga je doživel Trst, obdobje med leti 1919 do 1923. Ta trditev pa ni le zgodovinska laž, pač pa tudi žalitev antifašizma, ža-lite1. slovenskih, hrvaških in italijanskih antifašistov. Hkrati pa je to tudi potrdilo, da se pretežen del sedanjih tržaških vodilnih krogov prišteva med tiste sile, ki so se tedaj z vsemi sredstvi in silami borile proti delavskemu gibanju, med s’lz ki to povzročile Slovencem in Hrvatom in antifašistom naših krajev toliko gorja. Ali ni res, da to «demokratično obdobje* časovno soi pada n. pr. za Slovence naših krajev s prehodom izpod avstrijskega jarma zverinsko, barbar-s . in nečloveško fašistično tlačenje ali ne sovpada z začetkom nosilnega in brutalnega raznarodovanja, z zaporo slovenskih šol, z ščuvanjem k nacionalni mržnji med narodi, ki tu že stoletja skup no živijo, z ustanovitvijo tistih fašističnih tolp, ki so se pod poveljstvom Giunte in s finančno, mate-rtalno ter moralno podporo tržaške buižuoazije lotile vandalskih napadov na posameznike, na zasebna in kolektivna premoženja. Ustrelitev bazoviških junakov je le vmesna etapa, časovno že oddaljena od prejšnjih zločinov, od terorja in napadov na delavsko gibanje na politične in sindikalne organizacije,- na kulturne in zabavne ustanove od splošnega napada na pravice in svobodo slovenskega življa. «Narodni dom» je bil požgan že v juliju 1920. v decembru istega leta je bila uničena tiskarna «Edinost», v aprilu 1921 je prišlo do po-žiga Mačkovelj, v tisti dobi so bili požgani kulturni domovi pri Sv. Ivanu, v Rojanu, v Barkovljah in drugod. Ze pred fašističnim «poho-do j j na Rim* je bilo na sodiščih v naši deželi prepovedano sprejemati vloge v slovenščini, prepovedana je bila raba slovenskega jezika In ko je fašizem prišel leta 1922 na oblast, sta teror in nasilje postala zakon, čemur je sledilo spreminjanje priimkov, čemur so sledi- li posebni zakoni, aretacije, streljanja. In ko je 15. januarja 1927 Mussolini sprejel častnike karabinjerjev, jim je zaukazal, naj se najprej lotijo antifašistov in šele nato navadnih zločincev. Simbol fa' šistične diktature, proslulo posebno sodišče se večkrat preselil v naše kraje in njegove obsodbe, so bile brez milosti.* Nato Je Arturo Calabria navedel nekaj podatkov o procesu iz leta 1930, da bi nato nadaljeval, kako se je prav iz odpora proti tem fašističnim zločinom in po zgledu padlih Junakov razživela narodnoosvobodilna borba, ki smo jo vodili enotni Slovenci in Italijani vse do zmage nad nacifašizmom. Ta borba in ta zmaga sta nam zapustili neprecenljive zaklade junaštev in požrtvovalnosti za skupno stvar svobode in demokracije. Toda ta zmaga nam nalaga tudi veliko nalogo, da nadaljujemo v borbi za obnovo naše družbe, ki bo temeljila na razvoju demokracije in družbene pravičnosti v neprestanih naporih za mir, ki bo temeljil na pravici vseh narodov do svobode in neodvisnosti. Kot zadnji je spregovoril še mladinec Jan Godnič, ki je na kratko prikazal, kako se danes slovenska napredna mladina na Tržaškem zgleduje po štirih bazoviških junakih in kako je že dokazala, da zna biti enotna, ne glede na različne poglede posameznikov, hkrati pa Je poudaril, da Je problem Slovencev na Tržaškem prav v tem, da ne najdemo enotnosti, ko gre za skupne cilje. Po zaključenih svečanih govorih so združeni pevski zbori ponovno zapeli, med petjem žalostink pa so predstavniki raznih organizacij položili pred spomenik vence in sicer Slovenska kulturno gospodarska zveza, Pripravljalni odbor za proslavo, Mladinska iniciativa, bazoviški odbor, bazoviška mladina, FIAP in SKUD »Misel in delo«. Vekoslav špancer liir-J odkritjem spomenika r.a glavnem mestnem pokopališču Med polaganjem vencev pred spomenikom bazoviških junakov na bazoviški planoti iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniMniiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMt POSLEDICE ORKANA BETSY V NEW ORLEANSU IN OKOLICI Doslej so našteli že 250 mrtvih materialna škoda pa je ogromna Na tisoče hiš je porušenih ali poškodovanih - Nevarnost prod kačami» Sodi klora v Mississippiju predstavljajo, trenutno, največjo skrb atdruteni pevski »bori pojejo žalostinko ob spomeniku na bazoviški planoti NEW ORLEANS, 13. — Ko smo pretekle dni poročali o orkanu, ki je divjal nad Luisiano in nekaterimi drugimi predeli ZDA, smo zapisali, da bo .škoda zelo velika, vendar pa da bo človeških žrtev malo, ker so bili ljudje pravočasno obveščeni, da se jim bliža nevarnost in so se zato zatekli v zasilna zaklonišča. Danes pa prihajajo vedno hujše vesti in po prvih še nepopolnih poročilih so našteli že 250 mrtvih, vtem ko trupla še iščejo in b; se zato to število moglo celo povečati, pa čeprav uradno velja ie vedno, da je orkan *Betsy» terjal le 45 žrtev. Poleg človeških žrtev pa je orkan napravil še velikansko škodo, tako da je ostalo brez strehe najmanj 25 tisoč oseb, da je bilo 918 hiš povsem porušenih, poškodovanih pa okoli 150.000 hiš. Kar velja za človeške žrtve, velja tudi za materialno škodo, ki je le približno ocenjena in se zato gornje številke lahko le povečajo. Orkan «Betsy» je posebno divjal nad New Orleansom in njegovo okolico. Sedaj, ko se je orkan že razdivjal in se začenjajo ljudje vračati, začenjamo dobivati sliko o strahotah iz neposrednih virov, iz ust samih prežive lih, katerih mnogi so videli, kako so jim vode odnašale izpred oči otroke, starše ali prijatelje, kako so jim vode odnašale ali rušile domove. Sedaj, ko se Je orkan polegel, so nastopili novi problemi. Predvsem se mora policija boriti proti tistim, ki ropajo po tistih trgovinah in skladiščih, ki jim je ne urje prizaneslo. Ker je voda razdejala kakih 2000 trgovin in javnih lokalov, si ljudje iščejo hrane tam, kjer je kaj ostalo. Nič manj ni zaskrbljujoče zdravstveno vprašanje. Zdravstvena služ ba, kot tudi Rdeči križ se bojita, da bi mnogi ranjenci, kot tudi tisti, ki so še izolirani, mogli izgubiti življenje zaradi ujeda strupenih kač, ki so se razlezle po mestu, ali da bi postali žrtve krokodilov, ki so prilezli v mesto, ko so vise ulice postale reke. Kot bi to še ne bilo dovolj, se je v teh dneh zgodila še ena nesreča: velik splav, na katerem je bil velik tovor klora, se je na Mississippiju prevrnil in potopil. Ce bi ae sodi klora razbili, bi plin, ki bi se sprostil, mogel pomoriti na tisoče ljudi. Vtem ko potapljači vojske iščejo v vodi »plav s sodi klora, so vojaške oblasti dale na razpolago 100.000 plinskih mask, da bi jih v primeru potrebe razdelili ljudem. Trije incidenti: 6 mrtvih BENETKE, 12. — Drzen poskus ! prehitevanja na ovinku je terjal 1 eno človeško življenje in sedem ranjencev, od katerih so nekateri v zelo hudem stanju. Redeo Marastoni je s štirimi osebami v svoji «giuliettl» potoval je avtomobil zdrvel s ceste. Avtomobil je še trčil ob steber in Va-ghanijev sopotnik Creminelli je bil mrtev na mestu, Vagliani je podle- proti Mestram in na nekem ovinku gel poškodbam v bolnišnici, osta-bazu križišča skušal prehiteti avtomobil, ki je vozil pred njim. V tistem trenutku pa je privozil nasproti Carlo Benozzi s svojo «1100», na kateri sta se vozili še dve osebi. Trčenje Je bilo neizogibno in Marastoni je bil na mestu mrtev, ostale osebe pa so prepeljali v bolnišnico v Noale. MANTOVA, 13. - Dva mladeniča mrtva, dva njuna tovariša pa hudo ranjena, to Je žalosten rezultat prometne nesreče, do katere je pr-šlo blizu Fontanelle Grazioli, le1 ! la dva pa sta v življenjski nevar ; nesti. | SAN DONA’ Dl PIAVE, 13. — Dve zakonca in njun otrok so se z motorjem peljali po cesti štev. 14 in ko so prispeli na križišče, kje, se križata cesta 14 in pokrajinska cesta Piave San Donk, motorist, ki je prihajal iz Jesola, ni upošteval znaka «stop» ln je z vso s'io trčil ob tovornjak, ki Je prihajal iz Benetk proti San Donk di Piave. Na kraj nesreče Je prišla takoj nekaj kilometrov pred Casalroma- policija, ki je ugotovila, da so žrtve nem. Mario Vagliani je s svojim, 22-letni delavec Salvatore Gaggio, vozilom, na katerem so sedeli še' njegova 18-letna žena Rosanna in trije potniki, naglo vozil proti i komaj 6 mesecev stara hčerka An- . _ Fontanelli Grazioli ln ko je z na- j tcnella. Vsi trije so bili na mestu ! sil na nekem drevesu v bližini svojega Samomor dveh mladih ljudi TURIN, 13. — Llliana Loicero Je t;iia ,st%ra, komaj 17 let. živela je s svojimi starši v UL Lavagna 6. N: gotovo, vendar se domneva, da je napt£yjlg samomor samo zaradi tega, ker’ jo je mati nekoliko ošte-la zaradi njene preveč obilne garderobe. Potem ko sta se z materjo sprli, se je dekle zaklenilo v sobo in se nato vrglo s četrtega nad-stupja. Bila Je na mestu mrtva. Francesco Vizzaccaro je bil prav tako mlad. Komaj 23 let je bil star. Doma pa iz Pledimonte San Ger-mano blizu Frosinona. In kljub svoji mladosti Je napravil samomor. Tudi za njega se točno ne ve, za-k..j je to storil, domneva pa se, dn ga je k temu gnala živčna pobitost. V preteklih dneh Je mladenič, ki je kot sirota živel pri mačehi, zbolel in "ečkrat odšel v Cassino na zdravniški pregled. V kratkem bi sc moral javiti za vojaško službo, kor ni služil vojaškega roka ob svojem času, ker so ga na ana-gralskem uradu bili zgrešeno zapisali kot dekle. Davi se je obe- glico pridrvel na nevaren ovinek, mrtvi. I doma. iiiiMiiMiiiiiMimiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiMiMiiiiiMitmiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiniiiiiiiiiiM IZJAVE VON BRAUNA NA KONGRESU ASTRONAVTIKE V ATENAH Američani bodo na Luni leta 1969 na Mars pa nameravajo priti 1.1985 Mnenje francoskega pravnika o reševanju nastajajočih pravnih problemov ATENE, 13. — Sam grški kralj Konstantin je danes s svojim pozdravnim govorom otvoril šestnajsti mednarodni kongres astronavtike, ki se tokrat vrši v Atenah. Otvoritveni svečanosti je prisostvovalo veliko število znanstvenikov z vsega sveta. Navzoča pa sta bila tudi sovjetska kozmonavta Leonov in Beljajev, vtem ko sta najavljena še ameriška kozmonavta Cooper in Conrad, Tako sovjetska kot ameriška delegacija sta zelo številni in prvo vodi «oče sputnikov« prof. Sedov, drugo pa direktor NASA prof. Pi-ckering. Prisotnost tako kvalificiranih predstavnikov bo prav gotovo dala diskusijam in medsebojnim srečanjem izredno tehtno vsebino. Poleg teh, ki smo jih že omenili, so se na kongresu astronavtike v Atenah sestali tudi specialisti posameznih vesoljskih ved. Med tern; bo prav gotovo imela marsikaj povedati tista skupina vesoljskih strokovnjakov, ki se ukvarja s komaj rojeno pravno panogo — zakonodajo vesoljstva. Sklepi, ki jih bodo na zasedanju sprejeli strokovnjaki, za vesoljsko zakonodajo, bodo predloženi vesoljskemu odboru pri Združenih narodih za mirno uporabo izvenatmosferskega prostora. Verjetno bodo ti sklepi spre. menjenj v resolucije, vendar bo to opravila generalna skupščina Združenih narodov. Tudi Italija je poslala v Atene številno delegacijo, ki jo vodi pred. sednik zavoda za vesoljsko zakonodajo Pompeo Magno. Z njim sta še tajnik dr .Enrico Scifoni in dr. Mario Tripodi. Navzoč je tudi profesor Luigi Broglio, ki je izdelal načrte za italijanski vesoljski program, znan pod imenom San Mar-co. Z njim je prof. Antonio Eula, znan italijanski strokovnjak za vesoljsko raketno znanost. V Atene je danes prispel tud| a-meriški znanstvenik nemškega porekla von Braun, ki je izjavil, da bo prva ameriška vesoljska ladja s tremi možmi posadke v okviru načrta Apolon, izstreljena na Luno leta 1969 in da bo na Luni ostala 24 ur. Na Mars pa bodo prvi ameriški astronavti prispeli leta 1985. Von Braun bo jutri na plenarni seji kongresa, ki se ga udeležuje 1500 delegatov iz 32 dežel, prikazal tehnične in znanstvene aspekte ameriških odprav na Luno in Mars. Naknadno so potrdili, da bosta ameriška kozmonavta Conrad in Cooper prispela v Atene v četrtek In da ju bo spremljal podpredsednik ZDA Humphrey. Francoski delegat Pepin, predsednik mednarodnega inštituta za vesolje, je pozval pozornost na ju-ridične probleme, ki nastajajo ob kroženju po vesolju in z bližnjim pristankom človeka na Luni. Pri tem .je poudaril povezavo med za- konodajo, filozofijo in moralo. Problemi, ki jih je prof. Pepin prikazal, posebej zadevajo ureditev pomoči kozmonavtom in vesoljskim ladjam, problem odškodnine za škodo, ki bi jo vesoljska dejavnost mogla povzročiti, ter pogoje telekomunikacij s pomočjo umetnih satelitov. Carpenter ostane v globini še dva tedna LA JOLLA, 13. (Kalifornija) — Devet mož, ki so prebili 15 dni v jeklenem potapljaškem zvonu «Sea)ab 2», zasidranem 68 m globoko v Pacifiškem morju blizu La Jolle, so se včeraj vrnili na površja v odličnem zdravstvenem stanju. To je povedal glasnik amer. vojne mornarice. Druga skupina devetih mož pa se pripravlja, da se potopi v isti potapljaški zvon «Sealab 2», kjer bodo prav tako ostali dva tedna. Ameriški astronavt Scott Carpen-ter pa je še vedno v »Sealabu 2», kjer namerava ostati še dva tedna. Možje, ki so se včeraj povzpeli na površje, so morali nekaj ur pte-biti v posebni komori, da bi •* ponovno privadili na normalen zračni pritisk. Neodpravljiva razpoka v zahodnem zavezništvu De Gaulle se noče sprijazniti s podrejeno vlogo General je proti atlantski Evropi, ker je dejansko za Evropo «vse do Urala» - Kje je iskati začetek krize Primer z vohunskimi poleti ameriških letal nad francoskimi jedrskimi instalacijami V zahodnem zavezništvu je na-* °P‘*a splošna kriza. In najprej e Je začel lomiti prvi in najvaž-®J»i člen v verigi petih voja-■ ih zavezništev, s katerimi so A obkrožile zemeljsko krofi,0' da.bi Preprečile ekspanzijo omunisi.čne nevarnosti« na svetu. De Gaulle je dokončno najavil tg0J izstop iz atlantskega pak-' *K° prenehajo naše obvezno-19698 l° k° naikasneje do leta n , sa bomo otresli podrejenega NATV-^8’ k* Prihaja do izraza v , jn postavlja našo usodo kal.0**6 tuica >> ®'*o je to kot ne-_ Jj Posmrtni govor, namenjen ,i? en?u zavezništvu ob njegovi orajšnji dvajsetletnici, s kate-° bo označen tudi njegov ko-c' napovedan od strani pred-avnika dežele, kjer ima to zavezništvo celo svoj sedež, t *To zavezništvo je temelj širo-8a svetovneja sistema, ki smo f?. *ra<1.Hi dvajset let, da bi za-‘ 1 'n svobodni svet, sje bil na , . na8el ln oster odgovor Wa< vi.‘n.gtona> pobudnika ter ustano-, e 1® istega zavezništva, Wa-‘ ln8tona, ki očitno ni bil pri-v z lahkoto sprejeti napo-vadane likvidacije Do definitivnega razpleta te ^rize ostajajo še štiri leta, pa se vprašanje potemtakem ne . kazati v tako zaostreni 1‘šča ^ resnici je že blizu vre- eJ*6 ,^au"e Je proti atlantski k r*P*' ker ie dejansko za »veli-J Evropo», za Evropo, ki bi se aztezala «vse do Urala«, kot ’ m Pravi. Takšna Evropa pa 1 samo širši pojem v zemljepis-Dn%-Pog'edu' marveč je tudi v iticnem smislu negacija a-“antske koncepcije. viY tej »veliki Evropi« ustano-r e li žn graditelji atlantske Ev-nnK nimai° kaj iskati, nimajo li- 0,fne8a razloga, da bi obstaja-nač l Z n^kove uijeležbe in brez Cel, na katerih je zgrajena, pa v at'antska Evropa in z njo ves nec vojaških zavezništev o-°8 zemeljske oble razblinjajo r nič. , k* hoteli poiskati začetek šli *nz*’ ki ga najverjetneje napi. v tistem znanem in od Ame-] ancev zavrnjenem de Gaul-kai*m zaktevku iz leta 1938, po ere!n bi se tudi Franciji mo-Pr» Pri2nati odločujoč ter enako-n. 'ren, 8ias v atlantskem troi-^"'..‘tirektoriju, ki bi imel u-‘Jati vse atlantske posle. Jny®“*j Pa do nedavnega zanima 6'*a ’n oziroma fotografirajo trancoskih jedrskih insta-1 *z ameriških vojaških letal, a J* zao*la tudi razvijati dolga, l;n:. kistvu jasna in premočrtna fran* nePretrganega manjšanja daljC°Slcega navdušenja za na-hišt 11 °k*t°j omenjenega zavez-»zaš'".8’ Ustvarjenega v intersu j, c‘te sv°bodnega sveta«, la n rSV Uradna Amerika ni bi-PI!?sen*'iena, jo je pa vendarle vaP Prizadela de Gaullo- o n0dl0«tev, da javnost obvesti Ame *e8a zavezništva, ki so Ved/Ikanci vanj> mimogrede po-in no' preko raznih vojaških 44 5 .Phdarskih kanalov vložili *UV1- ljarde dolarjev, kar predaj8 več kot polovico skupne vseh milijard, vloženih v P®t zavezništev skupaj. v naj se stori s takim za-ščui ls‘vom in kako naj se ma-vpra* Za tolikšen glavobol? To w asanje se n.i prvič pojavilo večkrat so že bili od raznih strani predlagani razni ukrepi, vendar doslej vedno brez uspeha, o-ziroma s povsem nasprotnim u-činkom. V zadnjih dveh mesecih je Pariz izstrelil naslednje puščice: 1. Francoski ultimat v zvezi s poljedelskim tržiščem v okviru Skupnega tržišča ter francoski veto, da bi se strasburškemu parlamentu podelila večja nadnacionalna oblast; 2. Zavrnitev ameriškega predloga, da se skliče svetovna konferenca v zvezi z revizijo mednarodnega monetarnega sistema; 3. Oster francoski protest v Washingtonu zaradi preletavanja ter snemanja francoskih jedrskih instalacij. Francija nikakor ne pristaja na skupno tržišče, kjer bi imela podrejeno vlogo, in je nasprotna temu, da bi vanj bila vključena tudi Velika Britanija. Zavrača ameriško koncepcijo atlantskega jedrskega brodovja in s tem onemogoča Zahodni Nemčiji, da bi se s svojim prstom dotaknila jedrskega sprožilca. Vrhu tega pa še vztrajni postavlja zahtevo, da se dolar dokončno izključi s svetovnega monetarnega prizorišča kot splošno merilo vrednosti in da se ta njegova vloga ponovno poveri zlatu. Vsi ameriški poizkusi, da bi to francosko trmoglavo stališče o katerem si bodi od omenjenih življenjsko važnih 'vprašanj a-tlantske skupnosti ublažili, so se spričo francoske nepopustljivosti enostavno razbili, Prav tako so Francozi tudi poslednji incident in I Simpatična in odlična francoska igralka Annie Girardot je za svojo vlogo v filmu «Tre stanze a Manhattan« prejela nagrado «Cop> pa Volpl«. Na sliki je vsekakor očitno, da je zelo zadovoljna z vohunskimi poleti proglasili za kršitev francoske suverenosti od stran; zavezniške armade katere deli so celo razmeščeni v sami Franciji, vendar pa trenutno niso vztrajali na tem, da bi ga spremenili v akutno krizo, pač pa so si ga natančno zabeležili, da bi ga prejkone uporabili ob kaki diugi priložnosti, najpoprej ko bi se Pariz odločil, da svojo najostrejšo puščico dokončno izstreli proti »integriranemu obrambnemu sistemu NATO«. in sedaj se je bila taka priložnost ustvarila «Mj nismo za nacionalno abdikacijo,« pravi de Gaulle. «Mi nismo za takšno mednarodno organizacijo, v kateri bi ZDA mogle .bodisi od znotraj kot od zunaj uveljavljati svoj dominantni vpliv, ki bi se mu mi morali podrejati’«. Amerikanci so verjetno predvidevali pojav tega neprijetnega viharja. Zelo verjetno so ga tudi želeli preprečiti, če bi to bilo mogoče, ali vsaj ublažiti njegovo razdiralno moč. Spričo tega so tudi v Pariz poslali dva visoka funkcionarja, ki sta nadvse pripravna za reševanje podobnih spornih vprašanj: finančnega ministra Fowlerja in Rusko-vega namestnika, podtajnika Bal-la. Toda zdi se, da je njihova misija ostala brez uspeha. Bodisi v monetarnem pogledu kot v pogledu atlantskega pakta, je de Gaulle izrazil samo »ekstremna stališča«, takšna, ki so povsem nasprotna ameriškim pogledom. De Gaulle bo «najkasneje do leta 1969» izstopil iz atlantskega pakta, dotlej pa je moč pričakovati se nekatere »prehodne ukrepe«, kot na primer zahtevo po odpravi ameriških oporišč v Franciji, morda pa celo zahtevo, da se sedež NATO prenese v kako drugo deželo. Izkušnje s francoskim predsednikom so namreč takšne, da nikomur niti na pamet ne pade, da bi takšne predpostavke mogel smatrati za neresne. Francoska »reformistična« politika se izvaja na vseh frontah, a edini skupni imenovalec zanjo bi v ameriškem besednjaku utegnUllmati prizvok tega, kar v ZDA imenujejo «an- so za-dominacij; v Franciji tako na vojaškem in političnem kot ekonomskem in tehnološkem področju. General de Gaulle nasprotuje ameriški dominaciji v atlantski Evropi in je spričo tega nasproten tudi atlanski Evropi. Prav tako nasprotuje ameriški dominaciji v OZN in ni bil nikoli pripravljen, kot to tudi danes ni (čeprav celo Rusi kažejo to določeno pripravljenost na »prilagojevanje«), da bi plačal en sam cent za to, kar ZDA ultimativno zahtevajo. Degolizem in antiamerikanizem postajata v očeh najvidnejših a-meriških komentatorjev čedalje bolj en sam pojem. In redko le-ti spričo de Gaullovih »strupenih puščic« pozivajo, da se «odprejo oči« pred grobo realnostjo. Po njihovem mnenju, se je de Gaulle odločil, da «ZDA ošibi ter jim škoduje«. In samo nekateri najbolj kritični duhovi so v teh de Gaullovih stališčih pripravljeni videti tudi določene objektivne spremembe, ki je do njih prišlo na svetu in ki že same po sebi negirajo stvarnost koncepcij, na katerih je bilo ustvarjeno to, kar danes de Gaulle skuša odpraviti. J. VRHOVEC tiamerikanizem«. Francozi čeli vojno proti ameriški d TOREK, 14. SEPTEMBRA 1965 strani pisateljev vseh dežel; 16.45 Igra orkester Ray Bloch; 17.00 Vaši izbranci; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL: 19.00 Poje Franco Tozzi; 19.30 Prenos RL; 22.13 Ansambel Eddie Bert; 22.40 Giuseppe Tartini: «11 trillo del diavolo«; 23.00 Prenos RL. Radio Trst A nek30 Jutrania glasba; 11.30 So-tivi- a!?venskik; 11.45 Veseli moko« 1215 NaS vrt> !2.30 Za vsa-Ha*ar nekaj; 13.30 Glasba po že-dpi ’ 117 00 Igra ansambel »Musiči dosv^lull>,i 17-20 Glasbeni kalei- nost P’ Umetnost, književ- Nacionalni oroorom SSif ^ prireditve; 18.30 sklada- nacionami program elts>,.naSe dežele; 18.50 Baročna 19 is A 19 05 Trio Shelly Manne; Z Lu?naSn1e otroške igre; 19.25 lov ,n J,anskih glasbenih festiva-fantJlj.00 sP°rt; 20.35 Kromatična teklo ^a; 21.30 Humoreske pre- Jalcl 8airf.toletja; 2155 slavni izva' 22 ln -v^arist Laurindo Almeida; kvartYeCerni P'es; 23.00 Vokalni “rtet Cetra. Trst J2-05 Plošče; 12.20 Glasbeni vlo-> 12.25 Tretja stran. Koper «1 H® Jutranja glasba; 7.40 Lahka Polk a’, 8,00 Pevski program; 8.30 JJ? i« valčki; 9.00 Program na 10 is ah; 9.45 Iz ooeretnega sveta; feir? ,?loSCe; 10.40 Glasbeni vlo-P-' ■i° 45 Poje Don Backv; 11.00 le *ram za najmlajše; 11.30 Uspe-lit.JP®1°ciiJe; 11.50 Glasba po že-dallk 12,45 Lahka glasba; 12.55 Na-Q~jevanje glasbe ^ 13.40 M, Popevke do popevke; 14.20 «1 arinski zbori; 14.45 Zabavna |k,®ka; 15,00 Pojo Kenny Bali, Be “n Milič, Claude Bolling, Paola Od 15.45 Slov. narodne; 16.00 °Pere do opere; 16.30 Izbrane 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pevski program; 10.30 Melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi in plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Glasba iz filmov; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše: 16.30 Komorna glasba na ploščah; 18.50 Znanost in tehnika; 19.10 Oddaja za delavce; 19.35 Glasbeni vrtiljak; 20.25 «11 piu forte«, komedija v treh dejanjih; 22.15 Plesna glasba. II. program 8.00 Jutranja giasba; 8.30 Orkestralni koncert; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Plošče; 12.00 Glasba danes; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 Pevski program; 14.45 Glasbeni cocktail; 15.00 Glasbeni trenutek; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zbori včeraj in danes; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 Modni program; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljubši pevci; 21.00 Plesna glasba; 21.40 Večerna glasba; 22.15 Jazzovski kotiček. III. program 18.30 Pregled ruske kulture; 19.15 Panorama idej; 19.30 Vsakovečer-ni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Koncert Bele Bartoka; 22.45 Glasba danes. Slovenija 1 7.15 Od Handla do Brittna; 8.05 Od melodije do melodije; 9.25 Pozdravi najmlajšim; 9.40 ljubljanski jazz ansambel; 10.15 Iz Wagnerjeve glasbene drame »Rensko zlato«; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Marjan Kozina: Baletr na suita; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.15 Zu-bavna glasba; 14.00 Poročila; 14.35 Iz Borodinove glasbene lirike; 15.20 Zabavni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Slovenski vokalni solisti, ansambli in orkestri zabavnih melodij; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Majhen recital violinista Alija Dermelja; 20.20 Radijska igra; 21.11 Lepe melodije; 22.10 Jugoslovanska glasbena tribuna; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 18.30 Spored za najmlajše; 20.00 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Fate 11 vostro gioco«, film; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 »Begunci«, trodejanka Jamesa Joycea. Jug. televizija NI SPOREDA. RAZŠIRJENOST KAZNIVIH DEJANJ V ZDA Značilne osebne ugotovitve zahodnega časnikarja Birokratska neprizadetost sodnikov pri izrekanju kazni Okrog 70 odstotkov prestopkov store osebe, mlajše od 25 let - Obisk v ženskem kazenskem zavodu - Razlogi, ki navajajo črnce na pot zločina Na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah so predvajali tudi sovjetski film »Vojna in mir«. Režiral ga je in v njem tudi nastopil kot igralec Sergej Bondarčuk. V glavni ženski vlogi Nataše pa je nastopila Irina Skopceva. Oba igralca vidimo na gornji sliki Z II. SVETOVNE KONFERENCE 0 PREBIVALSTVU V BEOGRADU Velik napredek demografije na svetu Znanstveniki, udeleženci konference, izražajo svoja mnenja Rešitev naraščanja svetovnega prebivalstva ni v načrtovanju družine in zmanjšanju prebivalstva, temveč v povečani proizvodnji in pravični razdelitvi dobrin BEOGRAD. — V petek je po desetdnevnem zasedanju končala svoje delo II. svetovna konferenca o prebivalstvu, ki je potekala pod okriljem Združenih narodov. 2e nekaj suhih statističnih podatkov za uvod, nam dovolj zgovorno priča tako o pomembnosti kot tudi tehtnosti tega velikega mednarodnega zborovanja: konference se je udeležilo več kot osemsto znanstvenikov z vseh petih kontinentov našega planeta, ali natančneje: 700 udeležencev je bilo prijavljenih, 50 ljudi je bilo iz OZN in njenih specializiranih ustanov in nad dvajset udeležencev je bilo navzočih v svojstvu opazovalcev. Geografsko je bilo okrog 250 udeležencev iz Evrope, okrog 150 iz ZDA, a prav toliko jih Je bilo Danes se v ZDA mnogo piše o kazenskih prestopkih, o njihovi čedalje večji razširjenosti in vzrokih. O tem govore navadni državljani, časopisi in tega se je dotaknil tudi sam predsednik. Dejal je s tem v zvezi: «Ta val nasilja je treba zaustaviti. Prišel je ^^'tto^e treba odpraviti stare zakone. Ni smeti več popuščati- kriminalcem.« Statistike namreč pojasnjuje; vsako uro en umor, vsakih pet minut en primer ugrabitve, vsako minuto ukraden avtomobil. Neki funkcionar pravosodnega ministrstva pa je izjavil: »Kaj nam pomaga boljše izvež-bana policija, če pa proces rehabilitacije ne prinaša malone nobenega uspeha, ker se polovica bivših kaznjencev ponovno vrne k nam.« Neki zahodni časnikar, ki si je v tem pogledu pridobil precej izkušenj, je v ZDA, kot pravi, marsikaj videl. «Obiskal sem ženski zapor v Greenwich aveniji in kaznilnice v Angoli (Lou’-siana); Govoril sem s kaplanom Sing-Singa, spoznal sem številne gangsterje in prebil sem večer v Criminal Courtu (Sodišče za kriminalne postopke). Srečal sem tu, «nadaljuje s svojim pripovedovanjem, »tudi nekega prav suhega sodnika, čigar zvok glasu je bil natanko takšen, kakršnega imajo nekateri starci v western-filmlh. Z naravnost birokratsko ravnodušnostjo je izrekal zaporne kazni za pijance, propadle žene, razne potepuhe s periferije itd. »Videl sem v akciji neko tolpo v predelu Brooklyna, same fantiče, ki so se med sabo pobili morda zaradi partije na karte, morda pa tudi zaradi kakega plavolasega dekleta ali podobnega. Oblečeni so bili v nekakšne uniforme, modre hlače z majico in napisom nekega kluba na njej, z nekakšnimi čeladami na glavi in ogrnjeni z usnjenimi jopiči. In neredko se dogaja, da po takile bitki ostane na bojnem polju po več mrličev i Strokovnjaki pravijo, da je o-krog 70 odst. najtežjih prestopkov pripisati mladeničem, ki so mlajši od 25 let, a 58 odst, aretiranih v letu 1984 je bilo raznih mladih potepuhov, dijakov in delavcev, prepuščenih samim sebi. Zakaj v ozadju njihovih zgodb je skoraj vedno nerazumevanje v družini, neuspeh v šoli in pa slabi moralni primeri okolja, v katerem so živeli. Všako soboto zvečer je pred temnim poslopjem v Greenwich aveniji moč prisluhniti najbolj čudnim pogovorom med tipi, ki se sprehajajo po pločniku in tako. ali drugače izražajo svoje nasprotovanje proti obstoječemu kazenskemu režimu, in ljudmi, ki jim s sedmega ali dvanajstega nadstropja izza okenskih rešetk nekaj kličejo. «Dovolili so mi, da si ogledam zapore,« pravi omenjeni zahodni novinar. »Upravnica je bila starejša in negovana žena. Pripovedovala mi je, da so med stotinami kaznjenk samo tri bel- ke, vendar me je pri ogledovanju prostorov spremljala krepka črnka, paznica z velikim svežnjem ključev. Obiskali smo tudi kaznilniško ambulanto. V njej se nahajajo predvsem uži-valke mamil, ki jih poskušajo o-zdraviti. Iz policijskih registrov : pa je moč razbrati, da gre o-krog 17 qdst-: vseh storjenih tatvin pripisati osebam, ki. uživajo mamila. Neko predpoldne sem prebil v kazenskem zavodu v Angoli, ki se nahaja v državi Louisiana. Na poljih, kjer so kaznjenci kosili travo in nabirali sladkorno peso, so njihovi pazniki bili o-boroženi s puškami, A ko pade noč, odpeljejo zapornike nazaj v kaznilnico s tovornjakom. Razdeljeni so na belce in črnce, na počitek jih vodijo po ločenih hodnikih, zakaj tudi v tem pogledu se tu uveljavlja segregacija.« V nekem poročilu FBI je zapisano, da sestavljejo črnci samo 1Q odst. ameriškega prebivalstva, da pa je navzlic temu kar 44 odst. aretiranih zaradi nasilja, kraje in ugrabitve, temne polti. Razlog za to je treba iskati v okolju, kjer žive, v neza- dostni šolski izobrazbi in pa v valu emigracije, ki črnce usmerja proti severu, kjer se lahko preživi samo tisti, ki je močnejši in nasilnejši. Sociolog Robert Mac Iver piše: «Najprej je treba odgovoriti na vprašanje, kakšni so razlogi za te prestopke«. Kriminolog Marvm WoIfgang pa pravi:' »Naša pozornost ni neposredno povezana z iskanjew‘-vzrofeoy kriminala, temveč z ugotavljanjem dejstev, da siromaštvo obstaja in da se zločini ponavljajo«. Mnogo je tudi takšnih, ki — kot na primejr javni tožilec Katzembach — zatrjujejo, da je treba «povečanje števila prestopkov pripissti povečanemu številu orebivalstva«. Johnson je zdaj imenoval komisijo 19 članov, Ki se bo lotila proučevanja vzrokov raznih prestopkov policijskih metod, procedure in zakona. To ne bo lahek posel, nasprotno, bo zelo zapleten in dolgotrajen, vendar obenem tudi nujno potreben, če se hoče nekako zavreti skrb vzbujajoče večanje kriminalnih prestopkov, in to še posebno med mladino. iz Azije, iz Latinske Amerike je prispelo okrog 100 udeležencev, 50 jih je bilo Iz Afrike in 8 iz Oceanije. Tudi po številu referatov (čeprav število še zdaleč ni vedno merilo kvalitete) lahko presodimo eminentnost beograjskega zborovanja demografov, zdravnikov, statistikov, sociologov, gospodarstvenikov, geografov, urbanistov in organizatorjev proizvodnje: na konferenci so prebrali več kot petsto referatov, a po kategorijah, ki so jih referati obravnavali, pa bi jih lahko razdelili takole: okrog 150 referatov je obravnavalo ekonomske in socialne činltelje in njihov vpliv na stopnjo rojstev, umrljivost ln migracije, prav tolikšno Število referatov je obravnavalo probleme urbanizacije, okrog 100 program razvoja in prav toliko metodološka in organizacijska vprašanja. Ker je bil končni namen beograjskega zborovanja poiskati rešitve in nakazati poti za srečo človeka, ki naseljuje, spreminja, živi in umira na našem planetu (napovedovalci pa pravijo, da nas bo leta 2000 že preko šest mili-Jerd), smo se obrnili na nekatere uglednejše znanstvenike, udeležence beograjske konference, da bi nam kaj več povedali o problematiki in poteku beograjskega zborovanja. Dr. Dolfe Vogelnik, predsednik II svetovne konference o prebivalstvu, (Jugoslavija): »Isti vzroki In pobude, ki so bili povod za sklicanje prve tovrstne konference leta 1954 v Rimu, so botrovali tudi sedanji beograjski konferenci. V ospredju našega obravnavanja je bila vloga faktorja prebivalstva, ki je postal od leta 1954 -"nogo večji, kajti zdaj smo soočeni z velikim povečanjem prebivalstva na Zemlji, z urbanizacijo in razlikami v strukturalnem gi-hgnju prebivalstva. Na konferenci smo izmenjali stališča o zboljšanju vloge 'faktorja prebivalstva, .kk^pH^.-.^devall, da bi zboljšali podatke o prebivalstvu. Visoko lahko ocenim tudi razpravo na kongresu, ki je bila zelo tehtna, argumentirana in bogato dokumentirana in v tem smislu tu-cr izredno stimulativna. Uspeh kongresa pa je bil seveda odvisen tudi od velikega napredka v našem poznavanju vprašanja prebivalstva. Kajti v enajstih letih, od rimskega do beograjskega kongresa, se je namreč pojmovanje faktorja prebivalstva že tako poglobilo in razMrilo, da postajajo ti faktorji pomembni za določevanje in planiranje vladnih politik feato sem prepričan, da bo naš kongres, čeprav je znanstven kongres in j na njem nismo snrejeli nobenih j priporočil, deklaracij ali resolucij.' vseeno v veliko pomoč pr 'dvs^m j deželam v razvoju ln njihovim Zaradi zadnjega deževja je v nekaterih predelih Italije prlilo do velikih poplav in ogromne škode. Rimska mestna četrt Prima Porta je bila med prizadetimi. Gornja slika nazorno kaže, kakšno je bilo razdejanje, ki ga je bila povzročila razdivjana voda ..................................................................... ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ce boste pravočasno reagirali na OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nastopil je trenutek, da sprejmete neko odločitev finančnega značaja. Prijetne novosti v zvezi z nekim prijateljstvom, kot tudi v privatnem življenju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bodite preveč širokosrčni z obljubami ln kontrolirajte svoje navdušenje. Deležni boste izrednega zadoščenja, ki vam ga bo omogočila ljubljena oseba. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-spelo vam bo uveljaviti neko svojo zamisel in doseči prav lep uspeh. V svojih odnosih do ljudi se ne opirajte samo na • svojo avtoriteto. RAK (od 22.6. do 22.7.) Neoporečna uglajenost in elegantnost sla po-nekikrat tudi potrebni v poslovnem življenju. Nič preveč se ne navdušujte nad raznimi tveganimi in drznimi podvigi. HOROSKOP LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojo sposobnostjo prilagojevanja vam ne bo težko zagotoviti si željene uspehe. Skušajte omejiti svoje nagnjenje, da se vsak trenutek raztogotite. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Navzlic ne preveč ugodnemu vzdušju, se vam uspeh ne bo izmaknil iz rok. Pričakujte, da se vam bodo daljni sorodniki in prijatelji končno vendarle oglasili. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Po nekem spopadu s predstavniki oblasti, boste primorani menjati svoj program. Ne opirajte svoje presoje in ocene na površne vtise. neke nepredvidene dogodke, vam ne bo težko premagati nekaterih z njimi povezanih težkoč. Prijetno razpoloženje v veseli družbi. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne žrtvujte svojih Interesov v prid nekemu namišljenemu zadoščenju. Nekoliko boste nagnjeni k pesimizmu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite raje bolj naklonjeni programu daljnoročnega značaja, čeprav vam ne zagotavlja neposrednega u-speha. Vaše nepristranske ocene bodo zelo oenjene. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Močno se bo dvignil vaš ugled. Naj vas manjše nevšečnosti nikar preveč ne razburjajo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nastopil je čas, ko je potrebno, da si poiščete ustrezne zveze. V družini bo prišlo do manjših sporov. vladam pri oblikovanju ter uresničevanju njihovega plana razvoja « Dr. Stefano Somogyi (Italija): «Letni prirastek prebivalstva na svetu znaša toliko kot prebivalstvo naše in vaše dažele skupaj. Zdaj pa si predstavljajte samo, koliko problemov imata vsak dan naši deželi, koliko nerešenih zadev je še, koliko protislovij. Sele tako postane jasna resnost vprašanj, ki smo jih obravnavali na tem kongresu Kajti, brž ko kaka dežela reši nekaj najakutnejših socialnih in ekonomskih vprašanj, že novo prebivalstvo poruši vse tisto, kar je bilo že doseženo ali vsaj v začetku reševanja. Zato čedalje bolj prodira v zavest ljudi, da je treba na svetu zagotoviti enakomerno razporeditev tistega, kar že imamo. Upoštevati Je treba, da v Južni Ameriki, Afriki in Aziji prevladujejo mladi narodi, populacije, v katerih je tudi do 60% vseh prebivalcev mlajših od trideset let. Bistvo teh problemov so odkrili prav demografi. Toda sodobna demografija ali morda bolje, demografija prihodnosti, mora temeljni na sociologiji, ekonomiki, urbanizmu, socialni psihologiji, zgodovini in seveda na vsem tistem, k3r danes smatramo za demografijo. Demografija ne more biti samo osnova, temveč sinteza vseh teh znanstvenih par.og. Sele takrat bo lahko nudila natančnejše prognoze gibanja prebivalstva, postala bo temelj za sleherno planiranje, ki bi ga sicer brez demografije tu li na sedanji stopnji razvoja ne smeli, zapostavljati« Prof. dr. M. Tachi (Japonska): «DeJstvo je, da je prenaseljenost posebno huda v Aziji. Zaradi tega J? med azijskimi deželami tudi nevarnost zavoljo prenaseljenosti. V številnih azijskih deželah Je, na primer, nacionalni dohodek na prebivalca najnižji na svetu, pod 109 dolarji, v zelo majhnem številu azijskih dežel pa ta dohodek presega 200- dolarjev na prebivalca. Ce vidimo zdaj, da znaša stopnja ekonomskegaotBzvoja v Aziji okrog 3% letno, vtem ko znaša stopnja naravnega prirastka na našem kontinentu od 2,5 do 3,5“ o, nam je takoj jasno, da glede dohodka v teh deželah ni nobene možnosti za prihranek. Posledica takšnega stanja je, da ekonomski razvoj posameznih Azijskih držav komaj dohiteva porsst prebivalstva in so bile spričo teea nekatere de*ele v Aziji prisiljene snre.jeti politiko družinskega planiranja kot nacio-ne)r>o politiko « Dr V F Ovsianko (ZSSR): «Na nečem kongresu smo, vsej tako menim Jaz. včas'h morda malo preveč časa porabili za r.azličra tehnična v erašanja o kontracepciji abortusih in podobno. Morda b; bilo bolje, če bi se zato bolj ukvarjali s temeljnimi vprašanji. Kajti pomembno je. kako gledamo na problem prenaseljenosti, kajti pojem prenaseljenosti Je zelo raztegljiv pojem. Zato, po mojem, temeljni problem ni v prenaseljenosti, temveč v tem, kako uskla* aiti naraščanje prebivalstva z ekonomskim razvojem in zmogljivostmi Tu pa imamo dve stališči, ki sta se jasno izkristalizirali na kongresu: po prvem stališču naj bi to dosegli z zmanjševanjem prebivalstva, čemur odločno nasprotujem. Po drugem stališču, ki ga podpiram, pa moramo storiti prav obratno. Zato Je potrebno razvoj prebivalstva spraviti v sklad z njegovimi ekonomskimi potrebami, kar pa predvsem terja pravičnejšo razporeditev dobrin na svetu, modernizacijo kmetijstva in vse ostalo Po mojem ni rešitev v ukrepih za zmanjšanje prebivalstva, temveč predvsem v zmanjševanju vojaških proračunov, izdatkov v oboroževalni tekmi, ker bi ta denar vsekakor lahko koristneje ln ple-meniteje uporabili za številne, danes še nepreskrbljene prebivalce našega planeta « Philippe de Seynes (Organizacije združenih narodov): »Vprašanje prenaseljenosti Je bolj vprašanje nezadostne proizvodnje in neenakomerne distribucije. Našli še nismo namreč najboljšega načina, kako bi ta cilj dosegli. Vsekakor se dk, tako s kritiko kot z modernizacijo, zboljšati kmetijska proizvodnja na svetu in ko bo naš svet dosegel šest milijard prebivalcev, bo za gotovo našel tudi možnosti za njihovo prehrano. Te možnosti namreč so. Danes pa je žal, Se vedno velika razlika med razvitimi in nerazvitimi predeli sveta, še imamo neravnotežje med sredstvi, ki so nam r.s razpolago in jih uporabljamo. Vendar pa sem vseeno optimist, ker sem prepričan, da bo vprašanje prenaseljenosti za gotovo pozitivno rešeno.« DU4AN ŽEUEZNOV Vreme včeraj: najvišja temperatura 21.4, najnijja 13.9, ob 19. url 18.7; zračni tlak 1013.9 stanoviten, vlaga 62 odst,, veter 10 km jugozahodnik, nebo 3 desetine poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. TOREK, 1*. septembra Jelenko Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 18.19. Dolžina dneva 12.38 Luna vzide ob 20.04 in zatone ob 9.04 Jutri, SREDA, 15. septembra Nikodem NA POVABILO DR. BERZANTIJA Obisk koroške delegacije z deželnim glavarjem na čelu Na razgovorih na trgovinski zbornici so obravnavali vprašanja prometnih zvez in turističnega prometa Marplllera pa so bili ob priliki celovškega sejma tristranski razgovori med avstrijskimi, slovenskimi in italijanskimi predstavniki. Važno obvestilo konzorcija razlaščencev Konzorcij razlaščencev in oškodovancev zaradi gradnje naftovoda obvešča vse svoje člane in prizadete, ki so utrpeli kakršno koli škodo na svojih parcelah, ko so pred meseci izvedenci določili trase naftovoda od Ricmanj, po Krasu, do Medje vasi, naj nujno sporočijo krajevnim predstavnikom konzorcija podatke o povzročeni škodi. Navedejo naj: ime In priimek ter naslov lastnika, število parcele, opis škode in zahtevano odškodnino. Omenjene podatke je treba čimprej sporočiti predstavnikom konzorcija Včeraj Je prišla v Trst na povabilo predsednika deželne uprave dr. Berzantija delegacija Koroške, ki jo vodi deželni glavar dr. Hans Sima. Skupno z njim so prišli številni visoki funkcionarji koroške deželne uprave in nekateri časnikarji. Goste so ob prihodu sprejeli v hotelu «Adriatico» v Grljanu predsednik deželne uprave dr. Berzan-ti in predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, kjer so jim izra-gili dobrodošlico deželne uprave in prebivalstva Furlanije-Julijske krajine. Nato je tržaški župan dr. Franzil priredil gostom in predstavnikom deželne uprave Furlanije-Julijske krajine sprejem v muzeju Revoltella. Ob 13.30 je predsednik deželne uprave dr. Berzan-ti priredil gostom svečano kosilo v Grljanu, katerega so se udeležili predstavniki oblasti naše dežele. Popoldne so bili na sedežu trgovinske zbornice uradni razgovori, ki so trajali več ur, na katerih so bila izmenjana mnenja o številnih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Danes bodo koroški gostje obiskali Oglej in Videm. Obisk se bo zaključil s sprejemom, ki ga bo danes priredil predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini v Tri-cesimu, nakar se bodo gostje iz Koroške vrnili domov. Včerajšnji in današnji obisk predstavnikov koroške deželne u-prave je prvi uradni stik med dvema deželnima upravama v Trstu po ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Predstavniki koroške dežele so z velikim zadovoljstvom sprejeli vabilo predsednika deželne uprave Furlanije-Julijske krajine dr. Berzantija, ker Je bila s tem dana možnost predstavnikom obeh deželnih uprav, da utrdijo konkretne stike in prijateljske odnose med Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino. Na včerajšnjih razgovorih na trgovinski zbornici so obravavali predvsem vprašanja prometnih zvez in turističnega prometa med obema deželama, ker so koroške deželne oblasti že svoj čas načele vprašanje prometa skozi mejni prehod Rokovo. Se posebno je to vprašanje poudaril preteklega junija v Vidmu predsednik koroškega deželnega sveta dr. Tillian. Polega tega pa so na včerajšnjem srečanju govorili tudi o industrijski kooperaciji in o večji možnosti trgovinske izmenjave med Koroško in Furlanijo. Julijsko krajino. Obisk koroških predstavnikov spada v okvir pobud deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, da vzpostavi najtesnejše prijateljske stike s sosednimi deželnimi upravami. Odnosi z bližnjo socialistično republiko Slovenijo so bili vzpostavljeni v obojestransko zadovoljstvo preteklo spomlad. Predstavniki deželne uprave Furlanije-Julijske kra. jine in socialistične republike Slovenije so se srečali v Gorici in v Ljubljani. Na pobudo odbornika ftiiiiiiiniMiiiHiiiiiiHmmiiiiiiiiiiiiiniiiHiiimtnninmmiiiiniiiiiiiiiiniHiiimiiHmumiiiiMiuiiiHiiiiiiiii po vaseh, ki Jih bodo izročili vod-za nadaljnje ukre stvu konzorcija : pe, da se doseže Izplačilo odškodnine. Danes 24-urna stavka delavcev cementne stroke Danes bo po vsej državi enotna stavka delavcev cementne industrije, ker so se razbila pogajanja za obnovitev kolektivne delovne pogodbe, ki je zapadla 30. junija 1965. V Trstu stavkajo delavci tovarne cementa Italcementi v industrijskem pristanišču in v kamnolomu v Ricmanj ih. Ob 9.30 uri se bodo delavci zbrali na enotni skupščini na sedežu CGIL v Ul. Pondares št. 8. Položaj jim bosta orisala tajnika obeh sindikalnih organizacij. ZAKLJUČEK PRVEGA DEŽELNEGA ZBOROVANJA O PREHRANI Nujnost zakona o prehrani za zdravstveno zaščito potrošnikov Iz referatov in plodne razprave na zborovanju se lahko potegnejo koristni zaključki o živilih s pravne in znanstvene plati Predvčerajšnjim sta se zaključili na tržaškem vseučilišču prvo deželno zborovanje o prehrani in četrto vsedržavno zborovanje o kakovosti. Srečanji Je priredila deželna uprava, kateri je zelo pri srcu, da se z znanstvenega stališča obravnavajo vprašanja prehrane v naši deželi. Za Furlanijo-Julijsko krajino so ta vprašanja zelo pereča, ker gre za zemljepisno upravno enoto, ki je zelo raznolika v tem pogledu. Srečanji pa sta bili še posebej važni, ker gre za prvo pobudo te vrste v avtonomnih deželah. Kot smo že poročali, je kongres otvoril pred tremi dnevi rektor tržaškega vseučilišča prof. Origone. Sledili so pozdravni govori predstavnikov oblasti, kot na primer podtajnika na notranjem ministrstvu Ceccherinija, tržaškega župana in drugih. Skupno so na skupnih in ločenih zasedanjih razni strokovnjaki po- dali šest referatov ter več kot 60 koreferatov. Posebne omembe sta vredna referata svetnika bolonjskega prizivnega sodišča dr. Rabagliet. tija in tajnika komisije za higieno in zdravstvo poslanske zbornice Pasquinija. Med drugim je treba omeniti, da sta govornika zastopala dve nasprotni stališči: prvi trdi na primer, da bi moral imeti ('deželni zakon o prehrani« samo tehnični značaj, drugi pa vztraja v mnenju, da sega njegova pristojnost tudi v pravno področje. Dr. Pasquini Je med drugim še omenil, da je vloga dežele na tem področju zelo važna. Upoštevajoč namreč težave, na katere naleti zakonodajna oblast sodobne države, utegne avtonomna dežela, čeprav je deležna le vzporedne zakonodajne oblast, razviti lažje in z večjim uspehom koristne pobude ter pridobiti vsej skupnosti koristne izkušnje na zdravstvenem in higienskem področju. iMitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiitii PO SOBOTNEM DRUŽABNEM VEČERU V DRUŠTVENIH PROSTORIH Lepa proslava šestdesetletnice Gospodarskega društva na Proseku Na proslavi sta sodelovala pevski zbor Prosek-Kontovel in Godbeno društvo, udeležili pa so se je tudi zastopniki številnih društev in ustanov po proslavili 60-letnico Gospodarskega društva, ki ima v središču vasi dobro znano društveno gostilno. Priprave in sama proslava lepega jubileja so razgibali življenje na Proseku in zbudile zanimanje tudi pri drugih društvih. Na proslavi so poleg vodstva in članov Gospodarskega društva sodelovala tudi pevski zbor Prosek-Kontovel in Godbeno društvo, udeležili pa so se je zastopniki vseh društev, ki zdaj delujejo na Proseku, predstavniki gospodarskih društev s Kontovela, z Opčin ter iz Gabrovca, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanjslav Sva-gelj, občinski' svetovalec in tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec, tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, predsednik‘Krflfetijilie* kadru-ge v Trstu Alojz Markovič itd. Kakor smo že poročali v naši nedeljski izredni prilogi, sta društvu ob 60-letnici čestitali Slovenska kul-tumo-gospodarska zveza in Slovensko gospodarsko združenje, svoje čestitke pa je poslala tudi Kmečka zveza z naslednjim besedilom: «Prejmite naše najboljše čestitke ob 60-letnici Gospodarskega društva, priznanje za vse požrtvovalno delo, ki ga je vaše društvo v tem PO POLETNIH POČITNICAH izdal Tržaški Lloyd, in spomenico, ki opisuje sedanje stanje o prometnih zvezah med Trstom, avstrijsko republiko in drugimi podonavskimi državami. Predsednik Jonas se je razgovarjal z Bartolijem, ki ga je spremljal ravnatelj dunajske podružnice Tržaškega Lloyda dr. Mario Tabouret, pol ure. V tovarni mu je postaio slabo Včeraj popoldne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na opazovalni oddelek 28-letnega delavca Giovannlja Ia-varonija iz Ul. Bergamasco 22. Spremljal ga je 27-letni delovodja Bruno Colombin s Senenega trga 3, ki Je povedal, da je Iavaronija malo prej v nekem oddelku tovarne FOMT v Ul. della Tesa 46, prijela nenadna slabost, verjetno zaradi vročine topline peči. Iavaro-ni se bo moral zdraviti 2 dni. Jutri prva redna seja deželnega sveta Razprava o zakonskem osnutku za palačo deželne uprave Jutri ob 9.30 se bo sestal dežel-1 »GaUleo* in »Marconi*, kl_ju Je ni svet. Najprej bodo predsednik in odborniki odgovorili na vrsto vprašanj in interpelacij, ki so jih vložili številni svetovalci. Nato bo svet začel razpravljati o zakonskem osnutku, ki pooblašča deželni odbor, da kupi ali zgradi nepremičnine za sedež deželne uprave. Sedanji prostori, v katerih so nameščeni uradi deželne uprave, ne ustrezajo svojemu namenu in je zato nujno, da dobi deželna uprava nove prostore. Za sedaj ima deželna uprava še iz lanskega proračuna na razpolago 5 milijard lir za nakup kake stavbe ali pa za gradnjo novega sedeža. V prihodnjih proračunih bodo določili nove postavke za popolno ureditev vseh deželnih uradov. Kot smo že pisali, so v Rimu na sedežu osrednjega ravnateljstva INPS v teku pogajanja za nakup stavbe v Ulici Carducci štev. 6, kjer je bil doslej pokrajinski sedež zavoda INPS, ki se je preselil v novo stavbo v Ulici Udine. , Drugi zakon, o katerem bodo začeli razpravljati na jutrišnji seji, se nanaša na podpore deželne upra. ve raznim občinskim in pokrajinskim upravam ter drugim pristojnim ustanovam za njihovo delovanje na podpornem, kulturnem, umetniškem in športnem področju. Ce bo zakon sprejet, bodo lahko krajevne uprave in razne ustanove že letos dobile prispevke za dejavnosti na omenjenih področjih. Ta. zakon je začasnega značaja, ker bodo vsi ti ukrepi deželne u-prave kasneje vključeni v razne nove zakone, ki bodo postopoma izdani za pomoč krajevnim upravam in drugim ustanovam za omenjene dejavnosti. Zakonski osnutek določa, da deželna uprava ne bo neposredno dajala pomoči prizadetim ustanovam, ampak bodo pomoč dobile posamezne krajevne uprave ali določene pristojne ustanove. Po odobritvi zakona bo deželni odbor izdal po-drGbnostni pravilnik o izvajanju ukrepov, ki jih določa zakon. Avstrijski predsednik sprejel inž. Bartolija Predsednik avstrijske republike Jonas je včeraj zjutraj v Hofburgu na Dunaju sprejel predsednika Tržaškega Lloyda inž. Giannija Bartolija. Bartoli je poklonil Jonasu dva snopiča o turbinskih ladjah Na Proseku so v nedeljo prav le-; času opravilo za ohranjevanje na- . ---,—~---------------------j— rodne zavesti in za vzpodbujanje čuta vzajemnosti med našimi ljudmi ter najboljše želje za nadaljnje uspešno in plodno delo v korist vaših članov in vaške skupnosti.« V soboto zvečer je bil v društvenih prostorih družabni večer za člane društva in njihove svojce. V prijetnem domačem vzdušju in veselem razpoloženju so starejši člani obujali spomine iz preteklosti in modrovali z mlajšimi člani o sedanjosti, skupno pa prepevali narodne pesmi. Na družabnem večeru, ki se je precej dolgo zavlekel, so podelili diplome in zlate kolajne trem zaslužnim članom, in sicer Alojzu Ukmarju, Ivanu Banu in Alojzu Lukši, v priznanje ža njihovo dolgoletno sodelovanje v odborih .društva. 1 Nedeljska proslava je bila v dvo-rani društvene gostilne v nedeljo dopoldne. Okrog desete ure je na dvorišču začela igrati domača godba, povabljeni gostje pa so se zbirali v dvorani. Medtem so v dvorano prinašali šope cvetja, ki so jih društvu poslala razna društva in ustanove. Zbrane goste je pozdravil predsednik Gospadarskega društva Srečko Orel, ki je v svojem govoru najprej počastil spomin ustanoviteljev društva, ki so že v tistih časih videli rešitev gospodarskih težkoč le v zadružništvu. Zahvalil se je nato vsem tistim, ki so nadaljevali delo ter z vztrajnostjo in napori pripomogli, da se je društvo ohranilo pri življenju in se razvilo do naših dni. Po enominutnem molku v počastitev spomina vseh pokojnih članov in padlih domačinov v borbi proti naci-fašizmu je predsednik na kratko opisal delovanje društva ter nakazal naloge, ki ga še čakajo. Pri tem je omenil, da je društvo v poslovnem letu 1964-1965 odkupilo 131,65 hi domačega vina, od katerega so prodali okrog 2000 steklenic, drugo pa na drobno. Vinogradnikom so vino plačali po povprečni ceni 230 lir za liter. Društvena gostilna proda letno približno 360 hi vina, kar pomeni, da so prodali nad 1/3 domačega vina. Lahko pa bi društvena gostilna odkupila in prodala še več domačega vina, če bi nekateri vinogradniki bolj negovali trte in skrbeli za umno kletarstvo. Predsednik Je tudi pripomnil, da se delovanje Gospodarskega društva ne omejuje samo na odkup in prodajo vina, ampak da društvo sledi politični, kulturni in športni dejavnosti na našem področju in na Proseku še posebno. Tako že več let nudi svoje prostore nekaterim domačim društvom, društvena gostilna pa je kraj zbiranja vaške mladine in tja zahajajo pevski zbor, godbeno društvo in druge skupine. Ob koncu svojega nagovora pa je dejal: «2eleli bi večjo povezavo vseh naših aktivnih društev, več-1 kratilo srečanje in obravnavanje lastnih problemov in težav, da bi jih po možnosti skupno reševali, ker posebno v teh časih nam mora biti pri srcu obstoj in razvoj vsake naše najmanjše skupine « O-menii je, da bi bilo koristno navezati stike z drugimi društvi v deželi in onstran meje, obiskati moderne kleti in spoznavati novo tehniko v vinogradništvu, kletarstvu, itd. Ob koncu se je zahvalil vsem ustanovam, ki so poslale društvu čestitke in cvetje, pevskemu zboru Prosek-Kontovel, Godbenemu društvu in vsem tistim, ki so prispevali k uspehu proslave, še posebno pa. se. je zahvalil uredništvu Primorskega dnevnika za iz-danje posebne priloge ob priliki 60-letnice društva. !>- Nato je društvu česfclt&f-" Marij Grbec, ki je tudi sporočil voščila in pozdrave tržaškega podžupana odv. Mianija ter pripomnil, da proslava tako lepega jubileja potrjuje nujnost in koristnost skupnih naporov in enotnega nastopa. Taj-n ic KZ L. Volk je v svojem voščilu društvu pripomnil, da so ustanovitelji društva na Proseku že pred 60 leti spoznali korist za- venskega gospodarskega združenja S. Svagelj je želel društvu še novih uspehov, nato pa so društvu čestitali še predstavniki gospodarskih društev iz Gabrovca, s Konto-vcla ter z Opčin, predsednik prose-škega godbenega društva in tajnik šp( rtnega društva ((Primorje«, ki je poudaril, da se njegovo društvo popolnoma strinja s predlogom za tesnejšo povezavo in sodelovanje med društvi. Nato so prišli v dvorano člani pevskega društva Prosek-Kontovel, ki-so najprej zapeli ((Zdravico«, pa še druge narodne, s katerimi so naudušili povabljene goste v dvorani in goste v drugih gostinskih prostorih. Godba je še igrala na dvorišču medtem pa so prišli še pevci iz Križa, ki so skupng z domačimi pevci zapeli ((Buči. buči morje«. Petje je sploh prevladovalo na vsej proslavi. Ko so nehali pevci na dvorišču, je zadonela spet narodna pesem v dvorani, kjer je društvo priredilo gostom zakusko. Ob kozarcu odlične domače kapljice so prepevali domačini, člani društva in gostje, da je bilo zares veselo in prijetno razpoloženje, že dopoldne Je bilo precej go družnega sodelovanja za neposred-1 stov, popoldne in zvečer pa je bila no prodajo pridelkov od proizvajal- društvena gostilna nabito polna ca do potrošnika. Predsednik Slo-1 domačinov, sosedov in meščanov. Ulili lil IIIIIIIIIIIIIIIIH im lil 111111111 lili IIII lil IIIIII Ilin II milim tuni IIIIIIIM ii 111111111111111111111111111111111111111111 Včeraj so zaceli plačevati nove zvišane pokojnine INPS Izplačujejo tudi zaostanke poviškov starostnih pokojnin od januarja do avgusta letos Včeraj so začeli izplačevati nove zvišane starostne pokojnine socialnega zavarovanja (INPS). Za minimalne pokojnine znaša zvišanje 30 odstotkov, za navadne redne pokojnine pa 20 odst. Zvišanje velja od 1. januarja letos, zato so upokojenci prejeli tudi zaostanke za 8 mesecev od Januarja do vključno avgusta. Prej so znašale minimalne pokojnine 12.000 lir do 65. leta starosti in 15.000 lir od 65. leta dalje. Sedaj pa znašajo minimalne pokojnine 15.600 lir oziroma 19.500 lir. Zato dobe upokojenci do 65. let starosti za september in oktober 31.200 lir pokojnine ln 28.800 lir zaostankov, to Je skupno 00.000 lir; po 65. letu starosti pa 39.000 lir za oba meseca in 36.000 lir zaostankov, to je skupno 75.000 lir. Upokojenci, ki prejemajo redne pokojnine na podlagi vplačanih prispevkov, pa dobe 20 odstotkov višje pokojnine ln sorazmerne zaostanke od januarja do avgusta. Ti poviški so pač odvisni od pokojnin, ki Jih posamezni upokojenci prejemajo. Poviški veljajo tudi za invalid- Povabljeni gostje, člani odbora ln nagrajenci v dvorani društvene gostilne med govorom predsednika Gospodarskega društva na Proseku. Za omizjem je bilo na častnem mestu pet proseških deklet v narodnih nošah, kot poudarek povezanosti sedanjosti s preteklostjo in spoštovanja narodnih izročil ntne delavcev, ki pa jih bodo začeli izplačevati 13. oktobra skupno z invalidninami kmetom, spolovinarjem, kolonom in obrtnikom ter družinskimi pokojninami. S 13. novembrom pa bodo začeli izplačevati kmetom in spolovinarjem starostne pokojnine. Trčenje vespe v avto V Ul. D’Alviano, na vogalu Ul. Doda, je včeraj popoldne prišlo do trčenja med vespo in avtom. Pri nesreči se je ponesrečil 31-letni uradnik Roberto Bandelli iz Ul. Vinlcio Lago 8, ki se je na vespi TS 17854 vozil po Ul. D'Alviano proti Sv. Jakobu. Ko Je privozil na omenjeni ovinek, je trčil v fiat 850 TS 75480, ki ga je nasproti privozil 51-letni Adamo Cadorlnl iz Ul. Soncini 85. Zaradi sunka se je Bandelli prevrnil z vespe ter se ranil po desni roki in nogi ter si izvinll desno zapestje. Z rešilnim avtom so ga kjer so skem 01 ral 10 dni. Šoferka podrla mladega kolesarja Ob 13. uri so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 15-let-nega dijaka Guida Bruminija iz Ul. del Porta 121, ki Je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Bru-mini se je malo prej na kolesu privozil navzgor po Drevoredu D'Annunzio in je vozil po Senenem trgu, ker Je bil namenjen v Drevored Ippodromo. Ko je privozil do semaforske kabine sredi trga, pa je vanj z avtom TS 62538 trčila 24-letna Ingrid Plesche iz Ul. Limitanea 5, ki je privozila iz predora in je bila namenjena v Ul. p P. Vergerio. Zaradi sunka se Je Bruminl prevrnil s kolesa ter se ranil in pobil po glavi, obrazu, levi nogi ter začasno Izgubil spomin. Ponesrečenca so v bolnišnico odpeljali z zasebnim avtom. Zdraviti se bo moral od 15 do 20 dni. LADJE V PRISTANIŠČU Enri, Irma, Illlrla, G. Lauro, Ca-terina Cosulich, P. Toscanelli, Vlmi-nale, Saturnia, Vulcania, Saipa II, Belluno, Fegaso, Africa, Eros (It.), Gorenjska, Dalmacija, Malasgirt, Slavonija, Marjan, Vis (Jug.), Eyal (Izrael), Atromitos, Ellinis, Arlston (Grčija), Jan Matejko (Po.), Nagos (Li.), Gavilan, Chichin II (Pa.), Arda (Bo.), T. Stavros (Ma.), A-xum (Et.). Omeniti je še treba, da Je iz referatov in diskusije postalo očitno, da so raziskave na področju prava o prehrani v Italiji šele na začetku, da je obstoječa zakonodaja neustrezna in pomanjkljiva v pogledu sodobnega tehnološkega razvoja ter sodobne ureditve prodajne mreže ter da je nadzorstvo, ki ga opravljajo državni in krajevni organi oblasti, večidel neučinkovito. Rezultate kongresa je v svojem zaključnem govoru na kratko prikazal v celovitosti deželni odbornik za zdravstvo in higieno dr. Nardini. «2e od samega začetka — je dejal deželni predstavnik — smo hoteli spoznati, kaj nam lahko nudi znanost glede prehrane v teh krajih Italije; hoteli smo tudi zvedeti, kaj meni pravna znanost o sredstvih, ki bi jih utegnili uporabiti in ki bi bila koristna za delovanje deželnih oblasti na področju prehrane. No, sedaj smo dobili tehtne in točne odgovore, kajti iz referatov, poročil in diskusije lahko povzamemo bogato kopico mnenj in nasvetov, ki Jih bomo proučili in uskladili ter končno uokvirili v konkretne zakonodajne in organizacijske pobude«. Glede ((deželnega zakona o prehrani« je odbornik Nardini menil, da bi bil ta izredno važen s higiensko zdravstvenega stališča za zdravstveno zaščito potrošnikov. Deželni predstavnik je nadalje obravnaval vprašanje zaščitnih žigov o kakovosti proizvodov. V tem primeru ne gre za tako imenovane zaščitne žige, ki jih nekatera podjetja uporabljajo pri svojih proizvodih, saj ta nimajo nobene pravne veljave. V konkretnem primeru pa bi deželna oblast pravno jamčila za pristnost nekaterih visokokakovostnih proizvodov. Omembe vredna je tudi pobuda, da se ustanovi «deželna zdravstvena šola«, kateri bi zaupali nalogo, da vzgoji kvalificirane kadre inšpektorjev, nadzornikov in funkcionarjev, brez katerih si ne moremo zamisliti u-činkovitega nadzorstva. Globalna perspektiva — je dejal Nardini — ki izhaja po našem mne. nju iz vseh teh del odličnih in navdušenih strokovnjakov, je dvojna: na eni strani je očitno,- da se prehaja od zaščite proizvoda kot gospodarske dobrine na zaščito snovi, kot hrane; na drugi strani pa se je na področju javnega prava porodila nova znanstvena veja, se pravi nauk o ((zakonodaji o prehrani«. Glede pristojnosti dežele na tem področju je dr. Nardini dejal, da bo deželna oblast utegnila koristno razviti« #voi*k pobude s tem, da bo natančno določila oblike inšpekcije, ki jih bo treba opravljati periodično v vseh podjetjih. Nadalje je še dejal, da bi dežela utegnila spremeniti tekočo zakonodajo o zapiranju podjetij. Na podlagi kazenske razsodbe bi bilo obvezno zapreti prizadeto potjetje, a lastnik bi imel še vedno pravico, da se pritoži na višjo zdravstveno ustanovo. Na kraju je deželni odbornik poudaril, da ni naloga oblasti samo, da kaznuje prekrške, temveč da predvsem skrbi, da do prekrškov ne pride. Pred zaključkom kongresa so se .dela nadaljevala v treh ločenih sekcijah . Tečaj za specializacijo v zunanji trgovini Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da bo padovska trgovinska zbornica s sodelovanjem fakultete za politične vede padovske univerze priredila v akademskem letu 1965-66 tečaj za specializacijo v zunanji trgovini za pripravo kadrov za uvozno in izvozno trgovino. Tečaj se bo začel novembra letos in se bo zaključil junija leta 1966 ter bo trajal skupno 25 učnih dni. Poleg tega bodo za tečajnike priredili razne obiske pri specializiranih podjetjih in ustanovah, konference in razgovore. Po končanem tečaju bodo udeleženci, ki bodo izdelali tečaj, dobili potrdilo o udeležbi na tečaju. Podrobne informacije o tečaju dobijo prizadeti v razglasu, ki Je izobešen na sedežu tržaške trgovinske zbornice. Z zidu je padel Na gradbišču v Ul. Carpineto se Je včeraj popoldne ponesrečil na delu 31-letni delavec Claudlo An-drloli iz begunskega taborišča pri Padrlčah, ki Je uslužben pri gradbenem podjetju Bisiani iz Ul. Val-maura 19. Andrioli Je stal na nekem zidku ln Izvrševal svoje delo, ko mu je nenadoma spodrsnilo, da Je izgubil ravnotežje in padel z višine približno enega metra ln pol v spodnji, pravkar skopan jarek. Pri padcu se je Andrioli pobil in ranil po obrazu, čelu, levi rami desnem zapestju, prsih ter si verjetno povzročil kostne poškodbe. Ponesrečencu so priskočili na pomoč delovni tovariši, ki so tudi poklicali rešilni avto RK. Andrio-lija so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 12 im 13. septembra 1965 se Je v Trstu rodilo 23 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 63-letna Margherlta Botter vd. Petronio, 64-letni Gio-Vanni Valsania, 65-letna Aona Gol-ča vd. Milkovioh, 51-letna Albina Guštin por. GusBiml, 66-letna Bea-trice Schurk vd. Mikuletič, 74-letna Maria Marc vd. Pečar, 79-Jetni Gul-do Ghlozzi, 82-letna Anna Horacek vd. de Iurco, 82-letna Rosa Eider vd. Zanutto, 87-letna Amalia De Batti-Stlc vd. Andriam, 73-letna Giovanna Viclo, 71-letna Paolina Cantarutti vd. Cecchinil, 77-letni Antonio Sancin, 57-letni Romeo Gruden, 66-letnl Mario Laghl, 70-letni Giuseppe Bos-$i, 18 ur stara Olaudia Pad, 1 dan Star Maurlzio Saull, 55-letna Olga Rebula por. Kocjancic, 85-letna Maria Sdolis vd. Rocco. Lep Žerjalov uspeh v tekmovanju amaterskih filmov V nedeljo zvečer je bilo v dvorani Avtonomne ustanove za turizem v Sesljanu nagrajevanje zmagovitih filmov v tekmovanju Za trofejo »Bela dama*. Žirija, kateri je predsedoval predsednik ustanove Remigio Lenarduzzi m v kateri so bili poleg kiparja Ma-scherinija poklicni novinarji, režiserji ter filmski kritiki, je proglasila za najboljši jilm v absolutnem smislu «007 mis i*" nba« tržaškega kinoamaterja Padova-na, ki je dobil Mascherinijevo «Belo damo*. Podeljene so bile tudi številne nagrade, ki so jih prispevale razne ustanove in podjetja. Naš amater Aljoša Žerjal je odnesel kar tri priznanja. Njegov film 'Ohrid*, katerega je že predvajal v nekaterih prosvetnih društvih, je dobil plaketo tržaške občine zaradi «izredne tenkočutnosti, s kgtero je posnel potovanje v Makedonijo*, ter nagrado podjetja Kodak Za najboljše barvne posnetke. «Cas ne izbriše* je v posebni anketi med prisotnim občinstvom dobil pokal podjetja Total, kar pomeni, da je ta njegov film naletel na izredno odobravanje publike bodisi zaradi «čiste* tehnike kot tudi vsebine. »Co? ne th>» povede med ruševine štanjelskega gradu (ki Je bil porulen v N fl>, kaierega nam Žerjal prikazuje iz različnih kotov v odlični črnobeli tehniki. Nato preide na pripravljajočo se nevihto, oblaki temnijo nebo, posnetki narave pred nevihto, vse podčrtano z od lično sinhronizirano glasbo. Naenkrat tema. Ropot strojnice. Pred nami na platnu talec privezan ob drevo, ob njem stoji vojak z naperjeno puško. Film dobi v trenutku določen smisel. Nagrajena sta bila tudi filma dveh avstrijskih amaterjev. Največ nagrad so odnesli člani Tržaškega kinoamaterskega kluba. Le. tošnja prireditev je dobro uspela bodisi zaradi velikega števila prijavljenih del (nad 40, od katerih je žirija po predhodnem pregledu pripustila k samemu tekmovanju 21), kot tudi zaradi dobre tehnične izvedbe tekmovanja samega. I. M. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Cankar« sporoča, da bo odborova seja v sredo 15. t. m. ob 20.30. • • * Prosvetno druttvo Barkovlje obvešča, da bo danes 14. t.m. ob 21. uri važna odborova seja. Vabi vse odbornike na točno udeležbo. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje Jo-le v Dolini sporoča, da se je pričelo vpisovanje v 2. ln 3. razred, ki sr ©z zaključilo 25 septembra ..,v ■ Državna srednja Joia pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 14. vpisuje v J. in 3. razred do 25. septembra Na" Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg 'azredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10, do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guardldla št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prlčno zrelostni zpitl v Jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8 30 s pismenim Izpitom iz Italijanščine Havnateljstvo Drž srednje šole in Ind. strok sole v Trstu (Rojan. Ul. Montorslno 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. in 111. razred do 25. septembra t.l. Havnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim lezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo usposobljenostnl izpiti v Jesenskem roku šolskega leta 1964-65 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz Italijanščine vpisovanje za šolsko leto I96> 1966 se vrši vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda Ul Caravaggio 4, neprekirreno do vključno 25 septembra 1965 Državna slovenska srednja šola na Opčinah sporoča, da se vpisovanje v 2. ln 3 razred zaključi 25. septembra. Ravnateljstvo državne sreddje šole na Katlnarl obvešča, da je vpisovanje za šolsko leto 1965- i9».e> vsak dan do vključno 25 septembra tl. Navodila so razvidna na šolski o glasni deski. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4. obvešča, da Je vpisovanje za II. In IH. razred do 25 septembra 1965 Vodstvo Trgovskega tehničnega zavoda »G.R Carli« sporoča, da se v pl-sovanje v razne razrede nadaljuje vsak delovni dan od 11, do 12. ure. Pri zavodu «G.R Carli« je tudi vpisovanje v I. razred Strokovne Sole za upravne Izvedence In korespon dente v tujih Jezikih. Prav tako se nadaljuje vpisovanje v razne razrede na Strokovnem trgovskem zavodu v Ul. Dlaz 20 od 10.30 do 11.30. in sicer do 25. trn Državni tehnični trgovski zavod ('Carli* sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dljake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66 Trajanje tečaja In njegov program sta ena ka običajnim dnevnim tečajem. Ob koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (ragioniere) in trgovskega izvedenca. Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šole v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (13. 9. - 19 9.) AlirAlabarda, Istrska ulica 7; Cen-tauro. Ul. Buonairroti 11; de Leiten-burg, Trg S. Glovanoi 5; Mlzzan, Trg Venezia 2; Barbo-CamiH, Garibaldijev trg 4; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Vlelmettl, Borzni trg 12; Miani, Miramarskl drevored 117 (Barkovlje), Od 13. do II. ure Barbo-Camiel, Garibaldijev trg 4; Croce Azzurra, Ul. Commeroiale 26; Vlelmettl, Borzni trg 12; Miani, Mi-rgmarskl drevored 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlCAJabarda, Istrska ulica 7; Cen-tauro, Ul. Buonarrotl II; de Lelten-burg, Trg S. Glovanni 5; Mizzan. Trg Venezia 2. Slovenski mladinci in mladinke! Zberimo se v soboto, 18- *n v nedeljo, 19. septembra na stadionu ((Prvi maj« na našem prazniku in proslavimo PRAZNIK MLADINE Slovenska mladina bo na tem prazniku ponovno poudarila svojo nedeljivost in željo po zdravem kulturnem, gospodarskem in socialnem napredku. To je dan enotnosti in borbenosti slovenske mladine za slovenske šole, slovensko kulturo in naše pravice. Program bo pester; športi festival orkestrov in kulturni program. Praznik mladine se bo za-ključi! pozno v noči ob veseli slovenski pesmi. Poletne prireditve Danes v Mlramaru »Luči In zvoki*- Predstave ob 21. in ob 22.15. °be v Italijanščini »Masslmillano e Caf* lot ta« Nazionale 16.00 «La spla dal volti. Technlcolor. Robert VauS Senta Berger. ... Arcobaleno 15.30 »La collina del “ sonore« Sean Connery, Ossie V vis. Prepovedano mladini pod 1 letom. Excelsior 16.00 »Una moglie amer cana« Technicolor. Ugo Tognaz • Prepovedano mladini pod 14. lom- Fenice 16.00 »Un dollaro bučam' Montgomery VVood, Evelyn Stevvan. Grattacielo 15.00 »La donna che no sapeva amare« Technicolor. Carro Alabarda 16.30 »Una ragazza a Sal®* Tropez« Technicolor. Genevlev Grad. Fllodrammatlco 16.30 »Uccidete ag*"' te segreto 777 stop« Colorscope. Ker Clark. Aurora 16.30 »Per chi suona la eaw pana«. Crlstallo 16.30 «Ragazze di buona mlglia« Prepovedano mladini P®° 18. letom. Garibaldi 16,30 «Dalla terrazza« Tech-nicolor. Paul Newman, Prepoved*' no mladini pod 16 letom. Capitol 16.30 »Colpo grosso a Gal*' ta Bridge« Technicolor. Horst Bu' cholz, Silva Kosclna. Impero 16.30 »Per un pugno nell'0®' chio«. Vittorio Venelo 16.00 »Donne vi ln' segno comc sl seduce un uomo* Tony CurtU. Prepovedano mladi1*1 •'W<1 14 letom. Moderno 16.30 «Articolo 182 seduzi®' ne dl minorenne« Marisa Mell. Astoria 17.00 »Rififi a Tokio« PreP0- '"vidSMo mladini pod 16. letom. Astra 17.00 «1 vlolenti« Technlcol<>r-Charlton Heston Abbazla 16,00 »Terra nera« J<*,'n Wayne, Martha Scott. Ideale 16.30 »U grldo detle aoufle* Tom Tryon. Izlet v Maribor, Velenje, na Bled, v Opatijo itd. POTOVALNI URAD AURORA priredi v septembru in oktobru naslednje izlete: 25., 26. septembra dvodnevni izlet v CELJE, ROGAŠKO SLATINO, VELENJE. 25., 26. septembra dvodnevni izlet v MARIBOR in PTUJ 2., 3. oktobra dvodnevni izlet na BLED in v OPATIJO. Informacije in vpisovanje do četrtka, 16. t. m pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cice-rone 4, tel. 29-243. Potuje se tudi s kolektivnim potnim listom. SPDT priredi 19. septembra tzle* v Bohinj preko Litostrojske koč«-Od tu se lahko planinci povzper na Cmo prst Vpisovanje v UH® Geppa 9. I « • • • PD »Iso Gruden« Iz Nabrežine p(T redi \ neceljo 19 sept, mladinski tobusm izlet na Bled, Vse potrebne Informacije dobite na sedežu drur tva vsak večer od 21. do 21.30 Vpr sovanje se zaključi ob zasedbi vse* mest. • * • Prosvetno društvo v Skednju o® gamzlra v nedeljo 26. septembra tl Izlet v Bohinj z ogledom kravjeg* bala. Vpisovanje vsak dan. raze® sobote In nedelje, od 20 30 do 21.3'’ na sedežu društva. Via dl Servd* 124. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Rom*" na Sancina-Suipana daruje Leo® Tavčar 1000 lir za Dijaško Matico. V Isti namen daruje za Dijaško M*' tleo 2000 Ut družini Srečka Sum*' na. V počastitev spomina pok. Rom*' na Sancina Sumana daruje brat Evgen z ženo Milo 5000 lir za Dijaško Matico Namesto cvetja na grob pok. RO’ manu Sancinu Sumanu darujejo z* Dijaško Matico: Marija Stepančič 1000. Milica in Dimitri 1000 in Lidija Sancin 2000 lir. 13. t. m. je umrla Albina Guštini Pogreb bo danes ob 16.15 uri i* glavne bolnišnice naravnost n» Opčine. Žalostno vest sporočajo: mo* Alojz, hčerka Lidija in vsi ostali sorodniki. Trst, 14.9.1965. I.T.F., Ul. Zonta 3 VČERAJ ZJUTRAJ HA TRŽAŠKI UNIVERZI Otvoritev 12. vsedržavnega kongresa zdravstvene fizike Gre za novo vedo, ki se ukvarja z obolenji, katera povzročajo radioaktivna izžarevanja , Y<*eraj zjutraj je bila v veliki tr4aškega vseučilišča slovesna otvoritev 12. vsedržavnega ??„n8rfsa zdravstvene fizike. Zborovanju prisostvujejo vidnejši Predovniki medicine iz Italije in inozemstva kakor tudi znanstveniki Področja jedrske fizike, ki se zanimajo za vprašanja, ki so pove-f"1*2 zdravstvom. Kongres, ki bo 11 tri dni, se vrši pod pokroviteljstvom deželnih oblasti. začetkom čltanja raznih Poročil je bila krajša slavnostna ceremonija, katere so se udeležili ""Prefekt Molinari (ki je zasto-"J vladnega komisarja dr. Maz-7"V. *,ž.upan Franzil, predstavniki oblasti, odbornika za _ stvo in higieno na pokrajini tržaški občini Pogher in Hre-Prof. Budini za središče Je-, ttzlke ter prof. Mosetti za »eoflzikalnl inštitut. Udeležence Jn^resa in predstavnike oblasti Je prof. Plero Cardirola pred-^ vsedržavne organizacije ter il««?i?i*lJ instituta za flzlko na mlinskem vseučilišču. Spremljala sta ,a.Pr°f. Glanni Polani, ravnatelj Jiftituta za flzlko na tržaškem J?tU i ^čp, in prof. Sergio Lin, taj-lK koordinacijskega odbora ter ravnatelj laboratorija za izotope v splošni bolnišnici. Kongres Je odprl ravnatelj tržaškega vseučilišča prof. Origone, ki Je ponovno, kot že ob drugih prilikah poudaril, da je tržaško vseučilišče zelo srečno, ko nudi svojo gostoljubnost znanstvenim srečanjem na visoki ravni. Prof. Origone Je sicer skromno pripomnil, da ni njegova naloga, da ocenjuje delo kongresa, vendar pa Je priznal vsedržavnemu organu, ki prireja te manifestacije, izredno agilnost, saj Je v 7 letih priredil kar 12 kongresov. Prof. Origone Je še poudaril, da Je ta nova veja zdravstva izredno važna, če se pomisli, da se Jedrska raziskavanja širijo iz dneva v dan ter zajemajo praktično vse dežele na svetu. Prisotne je pozdravil tudi župan Franzil, ki Je poudaril veliko važnost zdravstvene fizike. Mestni predstavnik pa je še posebej pripomnil, da ta kongres sovpada z dvema večjima dogodkoma za mestno zgodovino: ustanovitvijo mednarodnega središča za Jedrsko fl-ziko in ustanovitvijo medicinske fakultete. V tem duhu — je dejal župan Franzil — pozdravlja me-želi obilo uspe- sto goste ter jim Mladoletnik iz Štivana priznal da je izvršil roparski napad Ranjeni in oropani delavec se bo moral zdraviti 20 dni Resen roparski namen Je imel I trenutku zbal, da ga bo Ierinl še letni Renzo Ierini iz Stivana st. 22/b, ki je v soboto v popoldne v stivanu pri gotski cerkvi napa-„ in s kolom pobil na tla 59-let-uega Vladimira Pernarčiča iz Trži-v Ul. sv. Antona 18. Dolgo so morali agenti z njim truditi pri "Jtaanju, preden je Ierini po-voa i resnico. Cele tri ure in še - je vztrajal na svojem, da je pahnil v reko. Zato Je zbral vse ................. il ' • ‘ p J1- na avujciu, j*> ‘‘ernarčiča napadel v nenadni jezi, ie ta izrekel na njegov račun "®*sj kletvic. Ierini je morda mi-m, da se bo izmazal, toda resnice je prišla na dan. Izmučen in ivcen zaradi dolgega zasliševanja, J® Ierini začel postopoma kloniti. Najprej se je nekajkrat zarekel, potem pa, ko je uvidel, da nima '-Jr izhoda, je povedal vse do naj. J^njše potankosti celo to, kam je čiA ^enar, ki ga je vzel Pernar-Agenti so nato sestavili za-ki ga je Ierini podpisal, «akar so ga aretirali in odpeljali 'zapor, kjer je v pričakovanju °dne obravnave. ~y., soboto popoldne se Je Ierini Približal Pernarčiču, ki je pri got-“ki cerkvi sedel na nekem zidku, ru bi. se z njim nekoliko »ogovo-s' ;.. Pernarčič je ravnokar,. končal odri?A*i ^ i® da bi se **rav v usiem irenutau je z » cigareto. Pernarčič mu Jo je — - -■■■*- - • ■ ---- i t,0(la Pri tem si je tudi sam •»želel cigarete. Potegnil je iz žepa Pločevinasto škatlico, ki mu je slu-za tobačnico in listnico sku-t-jl' K° jo je odprl, je odmaknil IV bankovce po 10.000 lir. da bi ci**retd. - v-0 le fant zagledal denar, se je sb iPricl odločil za rop. Neopazno i*., i ,oddaljil za nekaj metrov in nriT količek, h kateremu je bilo P.nvezano thlado drevo. Medtem ko Je Pernarčič zvijal cigareto, se » P Je Ierini za hrbtom približal f-.r ga mahnil s količem po glavi. j6l odnehal, dokler ni opazil, da se sto„ emarčlč okrvavljen in nezave-vin„ zgrudil. Urno je pobral ploče-škatlico in stekel v bližnje knio?vje kjer Je odvrgel okrvavljen kov < v Timavo. Se nekaj kora-lic« ln odvrgel je v reko tudi škatli potem ko je iz nje vzel de- *«le*Jril Je nato počakal nekaj ča. nih^o pa se Je prepričal, da ga Dojce ne vidi, je odhitel domov, fjjjcakal, da ni bilo nikogar v ku-dnio r1 denar skril za okvir ogle-j^l’ ^1 je bilo obešeno za vrati. bo'‘,‘“UI ropar je tako mislil, da se seuio mazal, da ga ne bo nikoli do-le a roka pravice. Toda bridko se časn otl1- Pernarčič ga je že dalj hiain ?°zr>al in agentom, ki so ga del v,. ^ a Potem na kirurškem od-Je bi bolnišnice v Tržiču zaslišali, tri ,bvedal kaj se je pripetilo. Le a ge* 4i „ p° roparskem napadu, so Peliaii Ierlno že priJeU ter ga od-hje 11 na komisariat na zaslišei v 'h,!',81? Je znano. Pernarčič se bo sai jkbšrdei moral zdraviti 20 dni, Povert zadobil kar 14 ran po glavi. znašM8 , ^e' da se jo po napadu rečne le nekaj metrov stran od ‘ega brega in se je v prvem so ga potem našli. Pernarčič Je tudi povedal, da Je že več let po. znal fanta, s katerim se Je večkrat na istem mestu pogovarjal. Ni pa verjel, da je po značaju tak. Delavcu so agenti denar že vrnili. V soboto ga Je pravkar dobil, potem ko je izvršil nekatera dela. Avtomobilist povozil dečka Na Trbiški cesti blizu nove tovarne Coca-Cola se Je predvčerajšnjim popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev Je postal 6-letni Vasilij Stoka s Proseka 85, ki je neprevidno prečkal cesto, da bi stekel h teti, ki Je bila na nasprotnem robu. Nesreča se je pripetila okrog 16. ure, ko so Vasiljeva mati, teta in bratec bili namenjfeni v restavracijo «Week-end». Otrokova teta Je že stekla čez cesto, toda mati, ki mora hoditi z berglami, je z obema otrokoma čakala, da bi vsi avti vozili mimo. Tedaj pa se je mali Vasilij izvll iz rok in' stekffl .čez cesto. Prav v tistem trenutku Je z av- “II- _________ ______jm aie 72 pri Sv.” Alojziju, toda čeprav Je nemudoma zavrl avtomobil, mu ni uspelo, da bi se Izognil dečku. Priskočil mu Je na pomoč in ga takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so malega ponesrečenca sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu zaradi zloma desne noge in udarca po zatilju. Zastrupila se je z gobami Včeraj zjutraj so na tretji medicinski oddelek bolnišnice nujno sprejeli 41-letno Mario Volpato por. Pltacco iz Ul. dellTndusria 16 zaradi zastrupitve z gobami. Volpa-tova, ki se bo morala zdraviti nekaj dni, Je povedala, da Je pred tremi dnevi blizu Labina, kamor se Je podala na izlet z možem, nabrala gobe, o katerih Je mislila, da so užitne. Včeraj zjutraj Je gobe skuhala in pojedla, toda le po! ure kasneje se Je počutila slabo ln zaprosila za zdravniško pomoč. Z vespe je padla V bolnišnici so predvčerajšnjim 2večer nudili prvo pomoč 23-letni uradnici Riti Piemonte iz Ul. Giu-lla 71. Zdraviti se bo morala 6 dni zaradi udarcev po kolenih, desnem zapestju ln levem komolcu. Ponesrečenka Je povedala, da se je malo prej. na zadnjem sedežu vespe TS 34165, ki Jo Je vozil 22-letni električar Luclo Fraglaco-mo iz Ul. Gluha 74, peljala navzgor po Ul. Battisti. Ko je Fra-glacomo privozil na vogal Ul. Gat-teri pa Je trčil v fiat 1100 TS 66980, kt ga je z desne privozil 43-letnl Vlncenzo Rukovlna s Korza Italija 37 Pri nesreči se je poškodovala samo Piemontova, medtem ko Je Fraglacomo ostal nepoškodovan. ha pri njihovem delu. Prisotne sta pozdravila še v I-menu pokrajinskega in deželnega odbornlštva za zdravstvo in higieno dr. Fogher in dr. Raimondi. Za njima pa je govoril prof. Polani, ki Je orisal smernice delovanja kongresa. Kot smo že pisali pred dnevi, je to 12. zborovanje italijanskih znanstvenikov, ki se zanimajo za vprašanja zdravstvene fizike, zelo zanimivo, ker se postavljajo razna vprašanja, ki jih je treba rešiti člmprej. Predvsem Se kratko pojasnilo. Zdravstvena fizika predpostavlja sodelovanje med zdravniki in fiziki. Gre pa le za posebno plat razlskavanj, ki Je sorodna obema znanstvenima vejama, in sicer za obolenja, ki Jih povzročajo radioaktivna izžarevanja. Zdravstvena fizika se Je porodila leta 1942, ko so ameriški učenjaki začeli praktične poizkuse za izdelavo prve atomske bombe. Tedaj se je prvič pojavila potreba po znanstvenem proučevanju raznih oblik bolezni, ki utegnejo prizadeti človeško telo, ki je preveč časa pod vplivom radioaktivnih izžarevanj. Od leta 1942 pa se je jedrska fizika zelo razvila. V skoraj vseh več ah manj naprednih državah so tile poskusi na dnevnem redu in zato se z dneva v dan veča nevarnost obolenj zaradi radioaktivnega izžarevanja. Spričo tega so na mednarodni ravni že ustanovili svetovno organizacijo, ki povezuje razna državna združenja. Gre za tako lmenova> no mednarodno organizacijo IRPA, v katero se bodo morda vključili tudi italijanski znanstveniki, ki delujejo na tem področju. Vključitev pa še ni gotova, ker obstajajo določeni pomisleki spričo precejšnje sprtosti na mednarodni ravni. Naj pripomnimo še, da zdravstvena fizika stremi za tem, da bi prišlo do čim tesnejšega sodelovanja med zdravniki in fiziki. Da bi se dosegel ta cilj, bi bilo potrebno, da se večje število fizikov vključi v delovanje bolnišnic, kjer bi se specializirali na področju raziskovanja vplivov radioaktivnih izžarevanj na človeško telo v sodelovanju z zdravniki. Ta vprašanja je s splošnega stališča obravnaval prof. Caldlrola, ki Je skušal prikazati poslušalcem sintezo znanstvenih raziskovanj na dveh ločenih področjih. Po otvoritvenem govoru so prebrali svoja poročila profesorji Cor-tissone, Serafin, Tagliatti in Fail-la. ki so govorili o zaščiti človeka pred radioaktivnim žarčenjem v poskusnih središčih ustanove CNEN. Včeraj opoldne so udeležence kongresa sprejeli na tržaški občini, a popoldne so le-ti obiskali ladjo «Crlstoforo Colombo« ln nato odšli v Miramar. NA POBUDO «STAREJŠIH GORIŠKU! ŠTUDENTOV» Svečano odkritje (Iveh spominskih ploš Gabrščku v Kanalom Gregorčiču na Vrsnei OBVESTILO DELAVSKE ZBORNICE Č 204 delavcem livarne SAFOG Gabrščku v Kanalu in Gregorčiča na Vršnem hočejo skrajšati delovni čas O liku pomembnih moi v drugem obdobju slovenskega preporoda na Goriškem sta spregovorila prof. Bednarik in pisatelj Bevk ,- • rrrry l • f*r KD proti gradnji ceste BerietKe-Muenchen V teh dneh se Je zvedelo, da so pristojne vladne oblasti začele ponovno proučevati načrt za gradnjo avto ceste, ki bi povezala Benetke preko Dobblaca z Milnch-nom na Bavarskem. V tej zvezi so deželni organi KD — kot Je rečeno v poročilu tiskovnega urada KD — zavzeli popolnoma negativno stališče. Meni se namreč, da bi nova avto cesta občutno prizadela koristi avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, ker bi preusmerila turistični in trgovski promet na področja, ki so gospodarsko že razvita ter bi pustila vnemar našo deželo. Gradnja te ceste bi hudo prizadela našo deželo, ki računa na svoj gospodarski napredek med drugim tudi s tradicionalnimi vezmi s srednjo Evropo. Hudo škodo bi utrpelo tudi tržaško pristanišče, ki Je povezano, zaradi svoje narave ln svoje zgodovinske vloge, s tranzitnim rrometom med prekomorskimi deželami in državami srednje Evrope. Zato deželni organi KD poziva-pristojne oblasti ln politične roge, da se uprejo tej pobudi ter vplivajo na pristojna ministrstva na ta način, da se omenjena avto cesta ne zgradi. Med drugim pripominjajo, da ta avto cesta ni vključena v petletni načrt gospodarskega razvoja. Na drugi strani pa tl krogi zahtevajo, da se člmprej zgradi cesta Videm - Trbiž. Kino .IHIS. PROSEK Predvaja danes, dne 14. t.m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film ■L MOLTO 0N0REV0LE MINISTRO (NJEGOVA VISOKOST MINISTER) Tgrajo: ROSALIND RUSSLE — ALEC GUINNESS nincna TE3Hn!ik-[ predvaja danes, dne 14. t. m. z začetkom ob 18. uri film: «3 MORTI PER GIULIO (TRIJE MRTVI ZA GIUUA) Igrajo: SOPHIE DAUMIER ANNE TONIETTI ALFRED ADAM V nedeljo sta bili na Kobariškem dve pomembni kulturni svečanosti, na katerih so ob velikem številu udeležencev odkrili spominski plošči pomembnima osebnosti-ma: Andreju Gabrščku (1864-1938) in dr. Antonu Gregorčiču, pesnikovemu sorodniku (1862-1925). Oba sta zavzemala važno mesto v drugem obdobju slovenskega preporoda na Goriškem. Pobudo za odkritje spominskih plošč so dah stari goriški študentje, ki so diplomirali na goriški gimnaziji leta 1913 ter se vsako leto snidejo pri Komelu v Kromberku. Na enem izmed takšnih srečanj, prirejenih ob 50-letnicl mature, so se dogovorili, da počastijo ta dva pomembna moža. zaslužna za Slovence na Goriškem. Začeli so zbirati sredstva za odkritje spominskih plošč; na Jugoslovanski strani Je zbral prispevke blagajnik Franc Gorkič, na italijanski strani pa inž. Rustja. Pred Gabrščkovo rojstno hišo se je v nedeljo dopoldne zbrala številna množica občinstva, katero Je v imenu prirediteljev pozdravil Franc Gorkič, ki je istočasno o-tvoril svečanost. Po nastopu moškega pevskega zbora Svobode iz Kobarida ter deklamaciji pesmi «Naš čolnič otmimo«, je spregovoril prof. Rado Bednarik. Dejal Je, da so se na kobariškem svetu rodili znani slovenski možje kot Gregorčič, Volarič, Pagliaruzzi-Krilan, dekan Jekše in drugi. Gabršček spada mednje zaradi tega, ker Je bil eden izmed največjih ljudi, ki so v akciji videli svojo ideologijo. Njegov govor so prisotni poslušali z velikim zanimanjem ter ga nagradili z obilnim ploskanjem. Predstavnik novinarskega društva iz Ljubljane Bogdan Pogačnik pa je prebral neko Gabrščkovo pismo, ki so ga dobili v arhivu; v njem je nakazal potrebo razvijanja slovenskega časnikarstva. Franc Gorkič je vse točke lepo povezal v harmonično celoto. Podobna svečanost se je popoldne ponovila na Vršnem, pred rojstno hišo dr. Antona Gregorčiča. Na njej pa je o liku človeka, katerejpu. sp. odkrili spominsko ploščo, govoril pisatelj France Bevk. Govornik Je zlasti podčrtal prizadevanja dr. Gregorčiča za razvoj šolstža fčr skrb za dijaštvo. Popoldansko prireditev Je nekoliko motilo slabo vreme, ki je zajelo ta del Soške doline, nikakor pa ne razpoloženja občinstva pred- vsem prirediteljev simpatične manifestacije, ki so se pozneje še dolgo zadržali v prijetnem pomenku ln obujanju spominov na štu dentovska leta in vprašanja, ki Jih prinaša sodobno življenje. Delovanje sekcij PSIUP v Gorici in Ronkah Na mestni sekciji PSIUP v Gorici je bil pred dnevi sestanek članov stranke te sekcije. Ob tej priliki so ustanovili stalen odbor za proučevanje upravnih problemov v Gorici ter sprejeli sklep, da bo od začetka tega tedna dalje sedež sekcije PSIUP v Gorici, na Korzu Italija 78 odprt vsak večer od 17.30 do 18.30 ure. Tudi na sekciji PSIUP v Ronkah so imeli sestanek članov, na katerem so obravnavali vprašanje premeščanja strojev iz tekstilne tovarne v Ronkah v ono v Pod-gori. S tem v zvezi so izdali tudi poseben proglas, v katerem protestirajo proti temu ukrepu vodstva Cotoniflcio Triestino ter zahtevajo od njega da drži svoje obljube in prekine s takim premeščanjem strojev. Pri mladinskem kulturnem krožku te stranke v Ronkah bodo imeli danes, v torek zvečer z začet- Bavnateljstvo jih hoče vpisati v dopolnilno blagajno s 24 urami na teden Ravnateljstvo livarne SAFOG v Gorici je včeraj znova zahtevalo pri odboru dopolnilne blagajne, naj vpiše 200 delavcev iz delavnice in montažnega oddelka s tedenskim časom po 24 ur. Vest je včeraj sporočila tisku Delavska zbornica, ki ugotavlja, da kriza v SAFOG traja že devet mesecev in da se niti sedaj ne vidi rešilne poti. Vzroke za krizo je treba iskati v strukturi podjetja in v načrtovanju ter proizvodnji novih statev, ki bi bile v skladu z novimi potrebami tekstilne industrije. Takšno rešitev so sindikati večkrat nakazali osrednjim kom ob 20.30 letni občni zbor čla- kakor tudi deželnim oblastem, ki nov, na katerega vabijo tudi dru-1 žal, vse doslej niso sprejele ni- ge prijatelje. Govorili bodo o bo- i kakršnega ukrepa za odpravo se-dočem delu tega krožka. [ damjih razmer v proizvodnji sta- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiniiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiii POUČEN IZLET ČLANOV KMEČKE ZVEZE Goriški kmetovalci na obisku pri štajerskih vinogradnikih Ogledali so si Agrokombinat v Mariboru, vinarstvo in živi-norejo v Slovenskih goricah, Pohorje in druge zanimivosti Sindikalne organizacije proučujejo stanje v livarni, da bi znova opozorile krajevne, deželne in o-srednje oblasti na kritično stanje v proizvodnji tega velikega te* zategadelj tudi pomembnega industrijskega obrata v naši pokrajini, ki je že toliko časa v krizi da trpi nacionalno gospodarstvo kakor tudi številne družine delavcev, ki si služijo kruh v njem. Vpisovanje v Slovenski dijaški dom v Gorici Starši, ki nameravajo vpL-atl svoja otroke v šolskem letu 1965- 1961 v Slovenski dijaški dom kot redne ah zunanje gojence, motajo vlouti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do Izpolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala pojasnila ln nav id'!a pie.imejo prosilci pri upravi r>!u-venskega dijaškega doma v Ubd Montesanto 84, vsak delavnik od KV do 12. ure. Na splošno željo svojih članov ln tudi drugih kmetovalcev, ki so si želeli ogledati kmetijske kraje in kmetijski napredek na štajerskem, je Kmečka zveza iz Gorice organizirala preteklo soboto in nedeljo dvodnevni avtobusni izlet v Maribor ln vinorodne predele štajerske. Za izlet se je priglasilo precej naših kmetovalcev iz štandreža, raznih vasi sovodenjske občine ter iz Brd, ki so napolnili avtobus. Ta je v soboto ob 5 uri odšel s Travnika preko Rdeče hiše v Slovenijo. Na meji je bilo nekaj malega zamude zaradi nekaterih udels-žencev, ki niso imeli v redu svojih dokumentov Ko so uredili to zadevo, so sp odpeljali dalje in prvi postanek je bil šele na Trojanah, od tu pa sb nadaljevali pot do Maribora, kamor so dospeli že okrog 10.30 dopoldne. Po kosilu so si ogledali pod vodstvom inž. Štuhca od mariborskega Agrokombinata njihovo vinsko klet Vinag. To je svojevrst- V Srebrna poroka v Standrežu mm . na gradnja pod zemljo, lri sicer pod mestnimi ulicami ter ima zmogljivost za 600 vagonov vina. Tu so izletnikom nudili vino na pokušnjo ln nekateri so kupili tudi nekaj steklenic «za popotnico«. Ogledali so sl tudi naprave ln posestvo na višji srednji kmetijski Soh, kjer imajo zlasti vzorne sadovnjake, ki so posebno zanimali naše Brice. Ogledali so si tudi odprt hlev, kjer redijo krave molznice. Proti večeru so se odpeljali z žičnico na Pohorje, kjer so prenočevali v železničarskem domu. Takrat je malo deževalo, zato pa so naslednje jutro, ko se Je zopet zjasnilo ln je bilo nebo kot umito, uživali krasen razgled po zeleni ?jpni ključnice,. Pridali *o Jo nu 1CORSO. 17.00; «Scandah nudi«, Je nenadoma postalo slabo 31-let-nemu Serglu Costantinlju s Peči, ko se Je peljal s kolesom ter Je padel. V civilni bolnišnici so mu ugotovili udarec na glavi s pretresom možgan in več manjših ran po obrazu ter so ga pridržali na zdravljenju. Z rešilnim vozom Jugoslovanskega Rdečega križa pa so v nedeljo okrog 19 30 ure pripeljali v goričko civilno bolnišnico 55-ietno Evgenijo Milost iz štandreža, Ul. Pasublo 2, ki je malo prej padla s kolesom na cesti, ki pelje s Skal-nice proti Solkanu ter se pri tem pobila. V bolnišnici so ženi ugotovili udarec na glavi s pretresom možgan, oteklino nad očesom ter | Deček iz Štandreža si je zlomil roko Včeraj ob 16:50 so starši pripeljali v gor jko civilno bolnišnico 10-letnega Mauriclja Abramija i* Štandreža, na Trgu št. 10. Zdravniki so ugotovili, da si je deček zlomil desno podlahtnico ter so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju. Starši so povedali, da se je deček ponesrečil že v nedeljo popoldne, ko se je igral z žogo na domačem dvorišču ter pri igri padel. Sprva so mislili, da se je samo malo udaril. Ker pa ga je včeraj vedno bolj bolelo in mu je roka začela otekati, so ga pripeljali na pregled v bolnišnico. 1° kr Neprevidno je prečkal trbiško cesto Predvčerajšnjim zvečer se Je na Trbiški cesti pri Križu pripetila prometna nesreča. 33-letni uradnik Sergio OUvlero Mazzoll iz Ul. Severi 2 Je vozli svoj fiat 1100 TS 46285 v smeri proti Opčinam, ko je nenadoma opazil, da Je pred njim 62-letnl upokojenec Leopold Terčlč iz Zgonika prečkal cesto. Zaman 30 bili vsi Mazzolljevl poskusi, da bi ustavil avtomobil ln se izognil Terčlču, Trčenje Je bilo neizbežno ln pri nesreči sta se ranila Terčlč ln Mazzoll sam. Z zasebnim avtom so oba ponesrečenca odpeljali v bolnišnico kjer so Terčlča sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi več udarcev po glavi, čelu, levi ličnici, čeljusti in vratu ter ran po levi roki. Mazzo-llju pa so nudili samo prvo pomoč in bo okreval v 6 dneh. Ranil se je po desni roki. Zaspal je na tramvajskih tračnicah Agenti letečega oddelka so te dni aretirali in prijavili sodišču zaradi pijanosti 61-letnega Ferdinanda Reggenteja iz Ul. Vidah 2, ki se je prejšnji petek popoldne, meni nič tebi nič, vlegel na tramvajske tračnice na Obrežju N. Sau-ro in gladko zaspal. Seveda Je bil promet ustavljen nekaj časa, preden so pijanca zbudili ln ga odpeljali v bolnišnico. Reggente Je v petek okrog 16. ure hodil po obrežju na ne preveč trdnih nogah. Mučil ga je drema-vec in ne da bi se zmenil za promet, je kar sredi ceste pokleknil in se nato vlegel počez tramvajskih tračnic ter zaspal. Tramvaj se Je moral seveda ustaviti In u-staviti so se morah tudi avtomobili, ker se Je okrog Reggenteja zbrala gruča ljudi. Danes slavita v Standrežu srebrno poroko Alojz Mučič in njegova žena Rozalija Gotnišček. Oba sta domačina ter sta st obljubila večno zvestobo na današnji dan v vaški cerkvi. Sta zavedna Slovenca ter zvesto prebirata naš list. Preživljata se z lepo kmetijo. V njunem zakonu sta se rodila dva otroka, sin Danilo in hčerka Sonja. Dokler je še deloval v vasi pevski zbor, sta bila vneta pevca. Vaščani jima ob tako lepem življenjskem jubileju izrekajo najboljša voščila, katerim se pridružuje tudi uredništvo našega lista iiiiiiiiiiiniiiinMiiiiiiimiMiiniiiiMiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiufMiirnmMiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiUHiniMiiiiiiimiiimiii Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA Avtomobilski klub v Gorici šteje že 2018 članov Odlikovali 10 10 vozačev t 50 in več leti vozniškega dovoljenja V nedeljo dopoldne je bil na sedežu avtomobilskega kluba v Gorici letni občni zbor članov. Poročilo o delovanju kluba je podal predsednik inž. Egone Lodatti, ki je med drugim povedal, da je klub pridobil lani Ae 434 novih članov ter jih tako šteje sedaj 2018. Novemu članu, ki n®si vilko 2000, Manfredu Bardiju, so dali brezplačno članstvo kluba. Predsednik je nato govoril o delovanju oddelka za turizem, ker je še vedno potrebno izdajati začasna uvozna dovoljenja taksistom in tovornim vozilom, ki gredo v inozemstvo. Omenil je tudi reden potek razdeljevanja bencinskih nakazil proste cone, ki je potekalo vedno v redu kljub naraščajočemu številu koristnikov. Odsek za pomoč avtomobilistom je posredoval v 8429 primerih. Pri obnavljanju letne takse pa je nudila dobre usluge tudi podružnica v Tržiču in poseben začasen urad v Oradežu. Predsednik je omenil j tudi tečaje o prometnem pouku za šolarje, ki so jih priredili na pobudo AK na šestih šolah ter pokrajinski tečaj za prometno vzgojo učiteljev, lri se ga je udeležilo 47 učiteljev in profesorjev. Nadalje je AK sodeloval tudi pri ureditvi šolskega prometnega parka na Trgu Battisti skupaj z občino in drugimi ustanovami, da so seznanili osnovnošolske otroke s temeljnimi prometnimi pravili. Predsednik se je zahvalil vsem svojim sodelavcem ter novemu ravnatelju Mauriziu Piccioliju, ki opravlja svoje posle eno leto. Ob tej priliki so podelili zlate značke 10 goriškim avtomobilistom, ki imajo že 50 ali več let vozno dovoljenje. Nagrajeni so bili: Manfredo Bardi (vozno dovoljenje od leta 1911), Romeo Franceschini (1912), Giuseppe Azzano (1912), Giuseppe Liberi (1913), Luigi Pre-stento (1913), Luigi del Basso (1915), Manlio Bigaglia (1915), A-medeo Garlatti (1915), Luigi Sa-satti (1915) in Umberto de Fabris (1915). štajerski deželi, ki se nudi s Pohorja. Od tu so krenili v Ptujt kjer so sl ogledali grad. žal niso mogli v muzej, ki Je v gradu, ker Je bil ta začasno zaprt. Pod vodstvom inž. Mikliča od mariborskega Agrokombinata, ki Jih Je vodil ves drugi dan, so se naši izletniki napotili nato v Ormož v Slovenskih goricah, kjer Jih je sprejel ravnatelj tamkajšnje kmetijske zadruge Ger-lanlč. Ogledali so si novo klet, ki Je sicer še v gradnji, a bo kmalu gotova. Tudi ta Je vsa pod zemljo ln Ima zmogljivost za 460 vagonov vina. Povedali so Jim, da so tudi v Ormožu ln okolici Imeli preteklega Julija neurje s poplavami, ki Je povzročilo okrog 800 milijonov dinarjev škode. Po kosilu so sl ogledali z vrha nekega stolpa tudi skupino zaprtih hlevov, kjer gojijo govejo živino (pltanoe) za zakol. Ta odsek ima na razpolago okrog 470 ha zemlje. Oskrbovanje živine Je u-rejeno zelo smotrno in za okrog 2000 glav je samo 12 uslužbencev, ki opravljajo vse delo okrog živine, ki Je simentalske pasme. Iz Ormoža so se odpeljali dalje med slikovitimi vinskimi goricami proti Jeruzalemu ter sl tam ogledali tudi znamenito cerkvico, ki je zaščitena kot zgodovinska znamenitost. Našim vinogradnikom so zelo ugajali tamkajšnji vzorno u-rejeni vinogradi. čeprav bi radi tam še ostali, so morali dalje in avtobus Jih je odpeljal v Slatino Radenci, kjer so se napili tudi tamkajšnje zdravilne vode. Od tu so krenili v Gornjo Radgono, na severno mejo Slovenije in ker so jim mejni stražniki dovolili, so šli tudi na avstrijsko stran «na pivo«. Bil je že večer, ko so se končno odločili za povratek proti domu, kamor so prišli v zgodnjih Jutranjih urah šele v ponedeljek. Izlet je bil dolg in tudi utrudljiv, saj so si ogledali v dveh dneh toliko zanimivih reči. Prav zato pa so bili z njim vsi izletniki zelo zadovoljni ter so prinesli domov najboljše vtise in nove izkušnje, ki jih bodo lahko koristno uporabili pri domačem gospodarstvu. Vsi se zato zahvaljujejo Kmečki zvezi, ki Jim je omogočila to koristno potovanje in želljp, da bi Jim pripravila še več podobnih poučnih Izletov. Obenem se zahvaljujejo tudi gostiteljem ln vsem tistim, ki so Jim bili tako požrtvovalno na uslugo ob tem obisku v matični domovini. zdravljenju,s prognozo 30 dni. - , Padel )« In z glavo razbil steklena vrata Včeraj popoldne okrog 15.30 je 64-letni Giacomo Abrami iz Trsta, Ul. Belli 7-III. precej hitro stopal po zebrastem prehodu za pešce pred gledališčem Verdi v Gorici. Ko je hotel stopiti na pločnik pred trgovino Elite v Ul. Garibaldi, pa mu je spodrsnilo in z vso težo je padel proti steklenim vratom te trgovine in jih z glavo zdrobil na drobne kosce. Mimoidoči so takoj poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili številne manjše poškodbe po glavi in rokah. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Franco Franchl in Cicclo Ingras-sia; italijanski barvni ki nem v skopski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: «L’uomo dl Lora- mie«, J. Steward; ameriški barvni kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 16.30: «Leziont d’amore alla svedese«, B. Hope in F. Avalon; ameriški barvni film. VITTORIA. 15.00: «1 segreti di Fi-ladelfia-i, P. Newman ln B. Rush. Ameriški črnobeli tilm. CENTRALE. 17.15: «11 giomo do-po», C. Robertson m Irina £)•-mick. Ameriški cinemascope. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči Je v Gorici odprta lekarna ALESANI v Ul. Carducci št. 38 — tel. 22-08. Danes in jutri zaprta cesta Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroll Je odredil zaporo za promet iz tehničnih razlogov na cesti Turjak - Pieris. Cesta bo zaprta od danes 14. septembra od 7. ure do Jutri 15. tffl. do 19. ure. Promet bo ta čas usmerjen po občinski cesti iz Turjaka do državne ceste št. 14. Dve nezgodi s kolesom V nedeljo okrog 11.30 so poklicali avto Zelenega križa na Peč, kjer TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22 stopinj ob 13. uri, najnižjo 10 stopinj ob 6. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 58 odstotkov, dežja je padlo v nedeljo zvečer 10 mm. liiiiiiiiimimiiiiiiiHMiMiiiiiiitiiitiiiiMiiMiiitiiiiiiiiiiiitnniiiiMfiiiiiiiiMiiiiiititiiitiiiMiiiitiMtmiiiimiiiM« Brez «firbcev» ne gre Prometna nesreč«, ki Jo kaže tale slika, m zahtevala človeških žrtev, pa tudi materialna škoda je bila tako neznatna, da bi zaradi nje o trčenju ne bilo vredno govoriti. Nesreča pa je zanimiva zaradi *firbcev», ki so se v kar dostojnem številu zbrali okoli osebnega vozila. Stegovali so vratove, načenjali pogovore, $i medsebojno oporekali ter po svoje razlagali dolo- čila zakona o cestnem prometu. Nekateri so se postavili na stran voznika avtobusa, drugi na stran voznika osebnega avtomobila. Najbolj vztrajni so še dolgo potem sodelovali v debati o tem, kdo lani ed obeh šoferjev Je kriv za trčenje. Takšen Je več ali manj epilog vseh prometnih nesreč. ALIGA IZIDI •Atalanta — Juventus 0-0 •Cagliari — Sampdoria 1-1 •Fiorentina — Brescia 2-0 •Milan — Foggia Inc. 1-0 •Napoli — Catania 3-0 Spal — 'Roma 2-0 »Torino — Lazio 2-2 Bologna — 'Varese 4-1 BLIfiA IZIDI T0T0CALCI0 •Catanzaro — Piša •Genoa — Aiessandria •Mi orno — Messlna •Modena — Palermo •Monza — Novara Lecco — *Pro Patria •Reggiana — Potenza •Reggina — Padova •Trani — Verona H. Mantova — ‘Venezia 5-1 M 1-0 2-1 2-2 2-1 2-0 3- 1 0-0 4- 1 LESTVICA LESTVICA Atalanta — Juventus (0-0) X Cagllarl — Sampdoria (1-1) X Fiorentina — Brescia (2-0) 1 M)lan — Foggia Inc. (1-0) 1 Napoli — Catania (3-0) 1 Roma — Spal (0-2) 2 Torino — Lazio (2-2) X Varese — Bologna (1-4) 2 Livorno — Messina (1-0) 1 Modena — Palermo (M) 1 Reggiana — Potenza 2-0) 1 Trani — Verona (041) X Venezia — Mantova (14) 2 KVOTE Bologna Nrpoli Juventus Milan Fiorentina Spal Inter Brescia Lazio Sampdoria Torino Atalanta L Vicenza Cafliari Itoma Catania Foggia Varese 1 1 2 1 Livorno Ci.tanzaro Mantova Reggina Reggiana Genoa Modena Monza Lecco Novara Potenza Trani Aiessandria Messina Venezia Verona Palermo Pro Patria Piša Padova 13 — 12 — 8.435.000 Ur 218.500 lir T0TIP 1. — 1. Fury Hanover 2. Behave 2. — 1. Mastro Anto 2. Ura kan 3. — 1. Golgonda 2. Miss Moffo 4. — 1. Abamy 2. Algeria 5. — 1. Mirzio 2. Leida 6. — 1. Settala 2. Allegan KVOTE 12 — 2.463.681 Ur 11 — 254.863 lir 10 — 19.868 lir X 2 2 X 1 1 X 2 X X 2 1 KOLiSANSTVO SVETOVNO PRVENSTVO V zadnjem dnevu naslov tudi za Italijana Beghetta Maspes izločen v polfinalu - Ekipna zasledovalna vožnja za Sovjetsko zvezo SAN SEBASTIANO, 13. — Tudi svetovno prvenstvo v kolesarskih dlrkališčnih panogah tako za amaterje kot za profesionalce je za nami. V zadnjem dnevu je priSlo do ponovnega presenečenja. Tokrat Je izpadel sedemkratni svetovni prvak med profesionalci v hitrostni vožnji Antonio Maspes. Prvak se je znašel v polfinalu z izredno bojevitim Belgijcem Ser-cujem, ki mu Je delal precej pre- glavic. Vrhu tega pa Je Maspes v zadnji vožnji tudi padel in s tem iiMiiiuntiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiirH A LIGA Bologna na vrhn lestvice V odsotnosti Interja, ki Je odpotoval v Argentino, kjer se bo moral spoprijeti v povratni tekmi za medcelinski pokal z Indlpen-dientem, Je Bologna izrabila priložnost in se Je s prepričljivo in visoko donečo zmago nad Varese-Jem vsidrala na vrh lestvice. Tudi Napoli Je po zaslugi odličnega tria Slvori • Altafini - Canč prišel do novega uspeha, medtem ko so enajstorlce. ki Jih smatrajo za favorite, in pri tem mislimo na Juventus, Milan in tudi Torino, skoraj da vse popustile in razočarale. Juventus ni mogel preko neodločenega rezultata, kjer ni bilo gola. Torino se Je moral, res tudi zaradi smole, zadovoljiti v tekmi z Laziom le z eno točko, medtem ko je Milan s težavo spravil na kolena Poggio. Brez dvoma največje presenečenje nedeljskega zavrtljaja A lige Je povzročil Spal, ki Je šel v Rim kar po obe točki. Med uspešne e-najstorlce moramo navesti tudi Fiorentino, ki Je odpravila Brescio, medtem ko sta se Cagllarl in Sampdoria razšli z delitvijo točk. Naj še omenimo, da Je bila tekma Vicenza - Inter, ki je bila na sporedu v nedeljo, zaradi mednarodne obveznosti milanske enajstori-ce, odložena na sredo 29. tm. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Poškodbe in smola: hud poraz Olimpije v Nišu Neuspeh slovenskih predstavnikov v SNL Jugoslovansko nogometno prvenstvo I. zvezne lige Je ponovno steklo po normalnem tiru. Trešnjevka, Hajduk in željezničar so zopet v prvi ligi, vendar imata prva dva v lestvici —1, sarajevska e-najstorica pa —2. Do največjega izkupička Je v nedeljskem kolu prišel niški Radnič- ki, ki Je imel v gosteh ljubljansko Olimpijo. Čeprav so morali Ljubljančani poraženi z igrišča, se lahko reče, da niso razočarali. Imeli so le smolo, ker se je vratar Žabjek poškodoval in ker tudi Zagorc ni bi', več zaradi udarca, ki mu ga je zadal nasprotni igralec, priseben. S to zmago se je Radnlčki uvrstil na vrh lestvice pred Partizanom, ki je prav tako zabeležil visoko zmago nad Rijeko. Med nedeljskim kolom je bilo precej neodločenih izidov. Tako Je moral Hajduk prepustiti točko Vardarju in tudi Zagreb Je iztrgal Vojvodini pol plena. Brez zmagovalca in poraženca se je končal tudi sarajevski derby. Zmago pa sta Se zabeležila Beograd v der-byju s Grveno zvezdo in beograjski Radnlčki, ki Je Dinamu odnesel kar celotni izkupiček. • • • V drugi zvezni ligi sta bila oba slovenska predstavnika uspešna. Maribor Je brez težave odpravil gostujočo Istro, medtem ko Je moral ljubljanski Slovan prepusltl Leotarju točko. Vseeno pa je to uspeh za ljubljansko moštvo, ki ima s sestavo moštva polno skrbi. V slovenski nogometni ligi Je Nova Gorica padla v prvem polčasu v klešče odličnih napadalcev mariborskega Branika, ki so bili kar sedemkrat uspešni. Mariborčani so odlično zaigrali in ker Je obramba goriških gostov precej pe- katastrofalnega poraza. V drugem delu igre pa so Mariborčani popolnoma odpovedali. Novogoričani so izrabili priložnost, da so zmanjšali razliko in če bi imeli malo več sreče, bi lahko tudi izenačili. Tudi Koprčani so morali poraženi domov. Gostovali so v Velenju, kjer Je Rudar pokazal lepo in učinkovito igro. O koprskih nogometaših se lahko reče, da so bili prepočasni in včasih tudi grobi. se Je moral odpovedati sanjam, da bi prekoračil rekord legendarnega Scherensa. V tej kategoriji pa je Italija vseeno prišla do zmage po zaslugi Beghetta. Tega so smatrali za zelo dobro rezervo, a Beghetto je po izločitvi Gaiardoni-ja prej in Maspesa kasneje, dokazal in pokazal, da spada med čistokrvne prvake. V ekipni zasledovalni vožnji za amaterje pa se je morala Italija zadovoljiti z drugim mestom za Scvjetsko zvezo, ki Je v tej panogi nepričakovano pobrala največjo nagrado. Zanimivo Je, da Je tretja kolajna pripadla CSSR. PLAVANJI ZADAR, 13. — Plavalni dvoboj mladinskih reprezentanc Jugoslavije in Italije se je končal 145:94 v korist italijanskih gostov. Tudi v drugem dnevu dvoboja, ki je bil v Zadru, sta Chino in Sacchi izboljšala dva italijanska mladinska rekorda. * • * GRONINGEN, 13. — Med plavalnim mitingom v Gronlngenu je Nizozemka Ada Kok izboljšala na 200 m metuljček z 2’25”3 svetovni rekord. Nov rekord je padel tudi po zaslugi sovjetske predstavnice Galine Prozumenščikove, ki je 200 m prsno preplavala v času novega svetovnega rekorda 2’45”3. šala, Je kazalo, da bo prišlo do ®iin»iiiiimseB§mmniiiiii»iiii*Mii#ii*i«»iiiiimiiiiitiMiiiismiiiiniiiiiii*»iiiiMiiiMi»iiiiiiiiiM*niiiiiiiiii(ii**n*,i®ii,Miiiiii*iiM»iniiiiiii»iii<®*»*ii,iiiB,tii*i*i*il#i*|i|i,ii*i BALKANSKE ATLETSKE IGRE V ATENAH Zmaga Romunije v moški in v ženski konkurenci ATENE, 13. — Z zmago romunske moške in ženske reprezentance so se končal včeraj v Atenah letošnje balkanske Atletske igre. Po štirih dneh borb si je Romunija v moški konkurenci nabrala 168,5 točke pred Bolgarijo in Jugoslavijo, ki imata po 126 točk, Grčijo 86,5 in Turčijo 14 točk. V dosegli ija 81. ženskih panogah pa je Romunija 100 točk. Bolgarija Jugoslavija 77, Grčija 9, Turčija 0. Rezultati zadnjega dne tekmovanja: MOŠKI 200 m 1. Zamflrescu (Romunija) 21”5 4. Karaš! (Jugoslavija) 21”8 I. ZVEZNA LIGA Radnlčki (N)—Olimpija 5:2 (2:1) Beograd—C. zvezda 2:1 (0:0) Hajduk—Vardar 1:1 (0:0) Željezničar—Sarajevo Velež—Trešnjevka Voj vodi na—Zagreb Partizan—Rljeka 3:1 (2:1) Dinamo—Radnlčki (B) 1:2 (1:0) LESTVICA 1:1 (1:1) 1:1 (V0) 0:0 (0:0) II. LIGA (ZAHOD) Farr.os—Bosna 0:2 (0:1) Maribor—Istra 2:0 (1:0) Slovan—Leotar 1:1 (1:0) Šibenik—Varteks 5:0 (3:0) Sloboda—Borac 1:0 (1:0) Čelik—Split 3:0 (1:0) Lokomotiva—Rudar 4:1 (1:1) Segesta—Slavonija 0:0 .(0:0) Borovo—Zadar 6:1 (4:1) LESTVICA Radnlčki (N) 4 2 2 0 12:6 6 Borovo 4. .4 0 0 16:2 8 Rudar (V) 2 2 0 0 5:1 Partizan 4 2 1 1 8:5 8 Čelik 4 4 0 0 12:3 8 Rijeka Radnlčki (B) Beograd 4 2 1 1 4:3 5 Lokomotiva 4 3 0 1 11:7 \ 6 Celje 2 2 0 0 4:1 4 4 2 1 1 2 1 1 4:5 7:9 5 4 Borac Bosna Leotar 4 4 4 2 2 1 1 1 3 1 I 0 6:1 5:3 3:2 5 S 5 Ljubljana Rudar (T) 2 2 2 1 0 1 0 0 3:1 6:2 Vardar 3 1 1 1 4:3 3 Maribor 4 2 0 2 3:2 4 Triglav 2 1 1 0 5:3 Vojvodina 3 1 1 1 1:2 3 Sloboda 4 1 2 1 4:5 4 Branik 2 I o 1 8:7 Sarajevo 4 1 1 2 4:6 3 Šibenik 4 2 0 2 7:10 4 Zagreb Velež 4 1 1 2 2:4 3 Split 4 1 1 2 6:6 3 Mura 2 0 2 0 5:5 4 1 1 2 4:7 3 Rudar 4 1 1 2 8:6 3 Kladtvar 2 0 1 1 2:3 Dinamo 4 0 2 2 5:7 2 Slavonija 4 1 1 2 5:5 3 Aluminij 2 o 1 1 4:6 Crvena zv. 4 0 2 2 3:5 2 Segesta 4. 1 1 2 3:8 3 Olimpija 3 1 0 2 5:8 2 Zadar 4 1 0 3 8:7 2 Nova Gorica 2 0 0 2 4:8 Trešnjevka 3 1 2 0 6:3 —1 Varteks 4 1 0 3 4:8 2 Koper 2 o 0 2 2:6 Hajduk 3 1 2 0 4:3 —1 Slovan 4 0 2 2 1:8 2 željezničar 3 1 2 0 5:2 —2 Famos 4 0 0 4 3:10 0 železničar 2 0 0 2 0:5 SNL Ljubljana—železničar 1:0 (1:0) Mura—Rudar (T) 2:2 (1:0) T riglav—Kladi var 1:1 (1:0) Celje—Aluminij 3:1 (2:0) Rudar (V)—Koper 2:0 (1:0) Branik—Nova Gorica 7:4 (7:1) LESTVICA 400 m 1. Kovač (Jugoslavija) 47"9 5. Borstnar (Jugoslavija) 48”7 5.000 m 1. Barabas (Romunija) 2. Važič (Jugoslavija) 14’21"6 110 m ovire 1. Masaridis (Grčija) 4. Petrušič (Jugoslavija) Disk 1. Artarski (Bolgarija) 53,71 m 4. Raklč (Jugoslavija) 52,13 m Troskok 1. Stojkovski (Bolgarija) 16,24 m Skok s palico 1. Papanikolao (Grčija) 4,80 m 2. Arapovič (Jugoslavija) 4,80 m 3. Lešek (Jugoslavija) 4,60 m Štafeta 4x400 m 1. Jugoslavija 3'13"9 ŽENSKE 80 m ovire 1. Kerkova (Bolgari^ 11T 4. BuranJ (Jugoslavija) 11*7 400 m 1. Petnjarlč (Jugoslavija) 55'3 štafeta 4x100 m 1. Jugoslavija 46”8 Skok v višino 1. Balas (Romunija) 1,75 m 2. Pullč (Jugoslavija) 1,65 m Kopje 1. Penes (Romunija) 51.19 m 2. Clrkovlč (Jugoslavija) 50,61 m Peteroboj 1. Barabanova (Bolg.) 4.440 točk Fočlčeva (Jugosl.) 4.067 točk V NEDELJO Izidi videmskega atletskega mitinga V nedeljo so na atletskem mitingu v Vidmu zabeležili naslednje izide: Disk: Buffon (Udinese) 43,43, 6. FUCKA (BOR) 37,08 1500 m: Miani (CRDA) 4'3”8, ŠVAB (BOR) 4’37”4 200 m: Corubolo (Udinese) 22”6, GABROVEC (BOR) 25”9 Troskok: Medesani (Fiamma) 13,72 Višina: Medesani (Fiamma) 1,90, 5. SPACAL (BOR) 1,75 Palica: Sgrazzutti (Libertas Vi- dem) 4,00 400 m ovire: Zanon (Udinese) 56”8 Kopje: Coccolo (Udinese) 57,90, 6. FUCKA (BOR) 53,36, 9. FABJAN (BOR) 41,60 4x400 m: Udinese 3’24”6 Član Bora Furlan Iztok je v nedeljo nastopil na državnem atletskem mitingu v Bologni, kjer je v mladinski konkurenci zasedel v teku na 80 m ovire deveto mesto. Furlan, ki je z 11”2 deželni rekorder, je v predtekmovanju zabeležil čas U”9 in se tako uvrstil v finale tekmovanja za osvojitev od 7. do 12. mesta. V tem finalu pa je dosegel čas 11 ”7, s katerim se je uvrstil na deveto mesto. Seja športnikov v Sovodnjah Danes ob 20.30 bo v prosvetni dvorani v Sovodnjah sestanek članov športnega odseka. Med drugim se bodo pogovorili o pripravi za nastop v nogometni sezoni. Zato so vabljeni na sestanek odborniki in od članov zlasti vsi nogometaši. DOMAČI ŠPORT Repen brez težav odpravil Cankarja Zmaga Vesne nad Primorjem - Tudi Breg uspešen V nedeljo je bilo precej živahno tako v Dolini in Boljuncu kot v Nabrežini. Ne smemo pozabiti, da so v nedeljo odigrali tudi prvo tekmo nogometnega turnirja v okviru letošnjega slovenskega športnega tedna. Ker se bo turnir zavlekel, so prireditelji začeli z izločilnimi tekmami. V prvi tekmi je živahna enajstorica Repna gladko odpravila premalo pripravljeno moštvo šentjakobskega prosvetnega društva Cankarja, ki je klonilo s 3:0 (1:0). Vodstvo Brega je bilo v nedeljo najbolj agilno. Zjutraj je organiziralo v Dolini dve odbojkarski tekmi, popoldne v Boljuncu pa dve nogometni. Zenski dvoboj med drugo Borovo ekipo in Bregom se je končal s 3:0 (15:3, 15:5, 15:9) in ista usoda je doletela moško šestorko Brega v tekmi z zgoniškim Krasom. Izid je bil 3:0 (15:5, 15:6, 15:10) v korist bolj vigranih gostov. Bolj uspešni so bili nogometaši-Juniorji Brega so neodločeno ui (1:1) zaključili tekmo z Unionom, medtem ko je prvo moštvo Brega premagalo proseško Primorje (3:1). ... ir-c V Nabrežini pa se Je kriška Ves na po dolgem premoru ponovno pojavila v športni areni. Križani so nastopili v okviru turnirja oar-kovljanske Libertas s proseškim Primorjem. Nogometaši Vesne so zmagali 1:0 (1:0) po zaslugi Cesa-reja Sulčiča, ki je v 22’ p. P- P” prodoru celega napada preseneti* vratarja proseške enajstorice. ATUTIKA FINALE ZA EVROPSKI POKAL Sovjetski zvezi za točko prednosti zlato lovoriko Z. Nemci drugi pred Poljsko in Vzhodno Nemčijo STUTTGART, 13. — Sovjetska zveza je za pičlo razliko .ene same točke osvojila zlati evropski atletski pokal. Sovjetski atleti so si nabrali 86 točk, drugi so bili zahodni Nemci s 85, tretje in četrto mesto pa si z 69 delita Poljska in Vzhodna Nemčija. Francija je s 60 točkami predzadnja, Velika Britanija pa z 48 zadnja. Zadnji dan finala za evropski pokal je potekal ob dežju. Kljub temu se je na stadionu v Stuttgartu zbralo nad 40.000 gledalcev, ki so prisostvovali razburljivim borbam z dobrimi rezultati. Izidi zadnjega dne tekmovanja so naslednji: 400 M OVIRE I. Poirier (F) 50”8; 2. Cooper (V B) 50”9; 3. Schubert (ZN) 51”9; 4. Kuklič (SZ) 52”1; 5 .Schiede-wltz (VN) 52"5; 6. Martinek (P) 52"8. 800 M L Kemper (ZN) 1'50”3: 2. May (VN) 1’50”3; 3. Carter (VB) 1'50”6; 4, Lurot (F) 1’50”7; 5. Bulišev (S Z) 1'50"9; 6. Bremer (P) 1’51”8. 3000 M STEEPLE 1. Kudinski (SZ) 8'41”; 2. Her-liot (VB) 8'42”2; 3. Szklarczyk (P) 8'42”8; 4. Texereau (F) 8'47”2; 5. Lctzerlch (ZN) 8'48"4; 6. Kohler (VN) 9T2"8. KOPJE 1. Lusis (SZ) 82,56; 2. Sidlo (P) «1,18; 3. Stolle (VN) 79,98; 4. Mon-nerei, (F) 77,38; 5. Travis (VB) 76,18; 6. Herings (ZN) 72,20 m. 5000 M 1. Norpoth (ZN) 14’18”; 2. Ba-ran (P) 14'20"; 3. Graham (VB) 14'20”4; 4. Wadoux (F) 14'25”8; 5. Bolotnikov (SZ) 14'29”; 6. Prause (VN) 14’47”6. DISK I. Begier (P) 58,92; 2. KUhl (V N) 55,92; 3. Bukancev (SZ) 55; 4. Reimers (ZN) 53,60; 5. Lindsay (V B) 49,44; 6. Alard (F) 49,28 m. 200 M L Schwarz (ZN) 21"1; 2. Erb-stbsser (VN) 21”2; 3. Delecour (F) 21”2; 4. Morrison (VB) 21”2; 5. Ozolin (SZ) 21”3. Poljak Dudžjak je bil diskvalificiran. ŠTAFETA 4x400 M 1. Zahodna Nemčija 3’08”3 2. Poljska 3’08”7 3. Sovjetska zveza 3’09" 4. Vzhodna Nemčija 3’09”4 5. Francija 3'09”7 6. Vel. Britanija 3'10”6 PALICA 1. Nordvvig (VN) 5; 2. Lehnertz (ZN) 4,80; 3. Bliznecov (SZ) 4,80; 4. D’Ancausse (F) 4,70; 5. Soko-lowski (P) 4,60; 6. Stevenson (V B) 4,50 m. TROSKOK L JUrgen Rttckbom (VN) 16,51; 2. Zoloratev (SZ) 16,41; 3. Schmidt (P) 16,41; 4. Alsop (VB) 16.39; *• Sauer (ZN) 16,14; 6. Battista (El 14,61 m. riNis iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiu REKA, 13. — Od 19. do 23. t. m. bo na Reki osmi mednarodni t®-niški turnir kvarnerske riviere. danes so udeležbo potrdili Avstral ca Hewitt in Mulligan, Anglež Sangster in Wilson, češkoslovaška igralca Javorški in Holiček, Romu® Tiriaka, Italijan Merlo in Jugosl0-van Pilič in Jovanovič. ■■iitiiiiiiiiiiiiiiiiaiii«iiiiiiiiiiiiinililiillliliittvsa|,l,l>ll1f*>a PRIJATELJSKI NOGOMET Tudi v Pordenonu poraz Triestine Napad še vedno šibka točka Tržačanov Triestina hodi in ne teče, Je pred odhodom v Pordenone isJa' vil tehnični komisar moštva dr. Frossl, ki Je izrazil mnenje, da bo enajstorica pokazala v nedeljo brez dvoma boljšo igro. Triestina v Pordenonu ne samo, da ni pokazala boljše igre, temveč se Je znašla večkrat v izredni zagati, zaradi česar so se morali nekateri igralci, da bi ustavili vi-grane tekmece, poslužiti grobosti. Sodnik seveda ni stal ob strani in v svoj notes si Je zapisal imena Vaigllena. Cattonarja, Sadarja in tudi Colovattija. Tržaško moštvo je v nedeljo pokazalo, da še ni v formi in zato tudi še ni zrelo za prvenstvo C lige, ki se bo začelo v nedeljo Frossl bo imel še precej dela, da uredi vrste Triestine, a če ne bo našel kakega čistokrvnega in nadobudnega napadalca, ki bo znal spravljati v mrežo žoge, bo Trie- stini tudi v tretji ligi precej tr' da predla. V nedeljo Je Triestina lz^la % pordenonskega igrišča poražena 1:0 (1:0). Gol je v 19' dosegel « • Frossl je sicer pripomnil, d® 1 imela Triestina dve priložnosti * dosego gola. Prvo sl Je v 21’ zapravil Palclni, 10 minut kasnej pa je isti igralec silovito streljaj a vratar nasprotnega moštva J pravočasno posegel in rešil P° denone nevarnosti izenačenja. Triestina je nastopila v nasled J Postavi: .. Colovatti, Cattonar (Pez), * rara, Sadar, Varglien, Palclni, Ma tovanl, Dalio (Del Piccolo), Mla' ni, Zerlln II. in Gentill. DUŠAN MORAVEC Repertoarna samostojnost in odvisnost slovenskega gledališča v Trstu (1902-1920) (Ponatis iz > » ■» «<«”>«. ««♦» *»«)» K*«***. ~ xx-.no po C. «r, «.«,,«<»» »* »»)•(«» •»* »♦ *.«, M '(ufcojo M • Uv*mt Cm rnmm '» m «rxt)w» »n !*>»»*. ''irfW že v letu 1907 uspelo, da Je odstavilo to «nadušljivo tragedijo«, kakor so pisali o njej — v Ljubljani pa je tvegal tak poseg šele 1918. leta Hinko Nučič in uspel prav tako komaj za eno sezono. Med tistimi predstavami, ki vsaj posredno odgovarjajo na naše vprašanje, bi bilo vredno omeniti «Egoizem» Zofke Kvedrove, uprizorjen v Ljubljani leto dni prej, obnovitev ((Desetega brata«, ob kateri so pisali o ((nesrečni Govekarjev! dramatizaciji« in pa Turgenjeva «Tuji kruh«, ki je prišel spet na spored leto dni za Ljubljano. Tej poslednji uprizoritvi je dajala — vsaj za bolj zahtevni del publike — poseben čar okoliščina, da je malo prej v Trstu nastopil kot Kuzofkin takrat znameniti italijanski igralec Zac-coni, vendar je slovenska kritika ob primerjavi obeh predstav sodila, da so igrali ((laški igralci v umetniškem pogledu pač dovršeno, da pa ruskega značaja te drame niso pogodili«, kajti «v to je vsekakor treba slovanskega en-sembla«. ((Uročenih je bilo tudi nekaj izvirnih slovenskih iger, katerih pa iz raznih vzrokov ni bilo mogoče spraviti na oder,« tako so povedali na občnem zboru, pač pa sta bili že v tej r^mmmmrnS V M*#. Ut i. rthtei m "• *>« «•« , otvoritveaa predsUva i JU tei: * »Hitela* PRVI! i:-,A ; ur'. y&A- *:)£:>)■' < : :*:<**. rt* <•!&*> > v i'v . . (v#:/ x-»*v«v*::....» ./ J din- "j* t «.{&*»» . .sv+ ' ' <-W;.v ) 'ir.tv w .<•>>«.»: i XX,W:-v ...... ■- >-*»->" W'>« 'Vi; fhhihlJ FiisU« 11. rt*«)«. v prvi sezoni poklicnega gledališča uprizorjeni dve drams-ski deli, ki kažeta pot k samostojnejšemu sporedu. Prva je bila hrvatskega dramatika G. Prejaca «zareš originalna igra, ki z zdravim humorjem karikira malo življenje na kmetih«, tridejanka «Kdo je mrtev«, uprizorjena v začetku sezone, na pomlad pa se je odločilo tržaško gledališče za enodejanko «Medved» A.P. Čehova. Bolj naključje kakor smotrna repertoarna politika je hotela, da je tako veliki ruski pisatelj prvič v slovenskem jeziku spregovoril v Trstu, saj so igrali prvega Čehova v Ljubljani (»Striček Vanja«) skoraj dve leti kasneje. Nič manj zanimiva pa ni u-soda «Medveda» na slovenskih odrih po tem tržaškem krstu: če ne štejemo uprizoritve, ki jo je pripravil Milan Skrbinšek z Zofijo Borštnikovo 12. maja 1917, med prvo svetovno vojno, v času, ko je bilo gledališče zaprto, in pa že pripravljene predstave skupine Muratova, ki so jo v sezoni 1920/21 malo pred premiero odpovedali, so igrali »Medveda« za Tržačani šele Mariborčani jeseni 1919 kot tretjo premiero novega gledališča v Bra-tinovi režiji, Ljubljana pa je poslušala to igro šele v izvedbi partizanskega SNG junija 1945; to se pravi, v oficial-nem repertoarju ljubljanske Drame to delo pravzaprav do danes še ni bilo igrano. Torej vendarle, kljub veliki odvisnosti od Ljubljane, že v prvi sezoni poklicnega gledališča dve znanilki samostojne-je uravnane poti pri izbiri sporeda. Pa tudi sicer je pomenila ta sezona prelom in upravičeno je bilo zapisano ob sklepu, da so bile v repertoarju »visoka tragika, salonska 1 mika in ljudska igra«, čet’ je slednja še prevladovala četudi ob pojmu »visoka t gika» ne smemo misliti na kršen koli poskus uprizori' klasične drame na tržaškem dru. Pač pa sta oživljala to zono vsaj še dva dogod pripravljena ob robu redne dela: gostovanje Ignac Borštn’"-« ki je ob tej Pr^ nosti slavil v Trstu petindv setletnico igralskega dela, pa obisk hrvatskih igralci prej kakor katero koli Shak pearovo delo v slovensk jeziku so tržaški obiskove to pot spremljali njegove «Hamleta» z Andrijo Fijan' v naslovni vlogi. V naslednjih dveh sezonah, 1908-10, sta vodila SlovensR° gledališče v Trstu Anton rovšek in Avgusta Danilo'”" spočetka skupaj, pozneje Da nilova sama. Razumljivo J • da je bila odvisnost od LJU. ljane še vedno očitna, saj JL bilo za to vzrokov veliko v kakor pa možnosti za sam stojnejše usmerjanje dela. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6, H. TELEFON 934108 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PeUloo 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - VnaP^ četrtletna 2250 lir, polletaB 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu In nedeljo 50.— din, mesečno 1.000.— In letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1- ‘ t fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki * Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške tn goriške pokrajine se naročajo pri UP — Is vseb drugih pokrajin Italije pri »Societt PubbUcitk ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst