St. 51. V Gorici, 16. decembra 1887. „Soaa" izhaja vsitfe potck in yelj* po posti pzejemaiia all v Ooric? na dom pc&Hjana: Vse leto.....f. 4.40 • t'ot Iwit.....„ 2.20 * Cetvrt leta . . . . „ 1 10 Pri ozisanilili in tako tudi pri ,(Jpo_ B'tinieah" s«plaeuje za. uavadno tristop. >io rr»to: 8 Icr. 5e sc tiskn 1 kral 7 „ „ „ .. 2 ,. 6 ,, ., ,. ,. 3 ,. Zavefte erke po prostoru. Posaraezna stevilko se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici blizu ,,t.rch kron", nn atarom trgu in v njinski u!i<«{ red«tvi, ako hodemo kaj done^i. Viadni operat nam ni toliko naklonjen, da bi z godernjanjem za htbtom in z besodovanjem v fci-sopise ?Avitim od uj«ga doscgli naroduo rnakoprav-nost. Ako hodemo to dostii, moramo povsod in od-loCno kazati, da se na§e narodne enakopravnosti za-vedamo in da jo vteoko ceutmo ter moramo pri vsa-ki priliki' stanovitao tirjati, da so nam tudi sp&tai. Dokler ne postopamo tako, ne ka^emo zrelosti za narodno enakopravnost in doklor uisni> za njo zve\it misli vlada, kar inns tudi prav, da je uismo vredni, ker bi je ue znali vporabljati; zato uas vlada \z prc-vidnojjti pusti, da «ii moramo praviee postavnim po-tom sami priboiiti. LISTEK Drufcba sv. Mohora v goriski nadikofiji 1. 1887. Spisal P. M. X. DEK. St. peter. 1. S L Peter je tudi letos zopet napredoval za Stiri ude. ImnjoC 45 udov. je nekaj Ccz 4 od sto; za 10 od ato jib trcba 110. — Tako naprej, ali morda §e nekoliko hitrcje, ne bi Skodib — bo u2e! 2. Vertojba si je pridobila ktos samo ene-ga ada, vendar jih ima skoro &% od sto. Za 10 od 8to jih treba 140. Poskusite §e nekoliko daljel 3. Pervafiina, fie tudi vc&i od Vertojbe, i-ma vendar 5 udov rnanj, namrcd 70. kar ni niti 5 od sto. Drugafie je to prccej dobro, ali za Pervacmo le premalo. Ako vzamemo, da je PervaSina irnela predlaoskira 63 udov, letos samo 70, ce tudi si je letos dva pridobila, imamo inaio upanja, da bi kodaj dospelt do 10 od sto, kar bi bilo 150 udov. 4. Rende pa so v Sramoto dekaniji St. Pe-terskt 1 Od 42 udov so letoa zgubile petorico; imajo komaj 2% od sto. To je za Reuee malo vefi, ko nic" Slabo spriCevalol Ako primerjamo okoltScme, lahko reCemo, da so RenCc med zadnjimi kraji! 165 udov bi trebalo za 10 od sto. AH jih bodo Beuce kedaj imele? | Vladi moramo pri uradnijah pokazati, da se svoje j nfsrodno^ti zavedacio ter da smo je vredni in da jo I lioSeroc imeti. Uiadnija je te?.i§(Se, ttcontrumN za ua- 1 So narodno enakopravnost. Dokler ne zahtcvamo, da bi se nam slovenski uradovalo, ostane sve drugo na- Se prizadevanje le mahanje v arak in luknja v vodo. Nespamctno je so nadejati, da nam bodo uradoiki sami ob f^ebi priSeli slovenski uradovafi, ker stari . niso tega vajeni in jim je te^ko, mlajSi, ki so tega . zmo^ai, pa zarad starih ne, dokler jih stranko k te» ; mu ne prisilijo. | Da zavedno stranko lahko zahtevajo, da jim u- i radnije slovenski fiSejo. dokazuje nam slednji slufiaj: | Sodnija v Konjicah regila je neko slov. prosnjo i posojilnico v Cclju v ncmSkem jeziko. Zoper to ae je j slednja prito2:la pri pruvosodnem miniHtcrstvu, kate- ro je KonjiSko sodnijo koj pozvalo, da se ima opra- vi6iti. znkttj je tako mvnala ter joj je pntem izreklo , grajo rekofi, da je minister z obftalovanjem opazil, da i je sodnija nopostavno postopala, Tudi pricalcuje, da se bode sodnija v bodofie strogo po obstojeiih posta- vah in naredbah ravnala, t j. sloveuske uloge sloven- < ski reLevala, — I So ve da zahtovatt moramo to le s primorno j b«»80». in postavnim potom, pri kaiercm se nicer ni j treba i; st»$ ball in z vaem zadovoliti, a robatega po-nasanja s moramo vsekako ogibati, ker to pokvari I vse. ! Akn zahtcvam'i slovcnako uradovanje, dose^omo , r tern tudi vse druge enakopravnostne pravice, sone-• bno j»a slovenske Sole, ker to bodo zarad slovenske- ga uradovanja uenbhodno potrebne. ! Torej sami si morcmo in moramo pomagati, ako ha&mo, da nam bo pomaganol Deiielni zbor. IV. seja 12. decembra ob 5. uri popoludno. Potrdtsozapisr.ik poprejSujc sejo. Prodscdmk na- j znaui pnticije, ki so doSle po zadnji eeji ter odmeni po njih vaebini nektere posebnemu odseku, kteri ae peca z rovSfiino posest?a, zadetega po slabi letini, nektere pa poticrjskemu odaeku. Poelanec Dr. liojie prodlaga, naj ne peticija polit druStva BSloven«ki jez* podana v nameo, da bi so uameatil nadzoroik gorilki boloilnici miloardnih brato? in zvoden zdravnik za blazno — izrodl po-sobnemu odsoku 7 udov. — Ko so glasujo — ostano ta predlog v manjSini; proti so glasovali vai ital. poslanoi. Predaednik omoni, da se v spodnjo avstrijakern del zboru uoktori poslanoi sproSili misol, da bi bilo lepo, ako bi tudi tamk. do2ela prihitola na kak nacin na pomo<5 siroraaSnomu prebivalstvu tisfcih etranij go-riSke grofijo, ktero so najhuje tepene po elabi letini. Ta stvar jo iziooena v razpravo fioan^nemu odseku omenjenoga zbora. — Predsednik prodlaga, naj bi de^. zbor narofiil svojemu odboru, da izrazi iakreno zborovo zahvalo onim plomonitim modern, kteri bo se v spodnjo avalrijakem zboru spomnili nesredo naSih defelariov. Vai poslanci ustanejo vznamonjopritrjenjn. Ko mo preatopi na dnevni rod, razlozi poslanoo I v a n 5 i L nagibo v podporo avojoga prodloga o pre-roembi §. 55. doi postavo 6. maja 1870 Stv. 80 del zikona. On pravi, da so posobno nekteri okraji preo-blo^oni sb stroski zn potroba&ioe javnih ljudskili Sol in kor jo malo obrtnij, pada oolo brem6 na posostvo. Od tod kvira v prvi vrati mrSnja naSih kmetov pvoti ll'udakim H.ilum, ker morajo za nje proved pla6ovati. 'Kida atrolkov to trsto So dolgo od bo konca, ker je' treba ustanovlti Se mnogo Sol, da ae zadoati zahte vam poatavo ia zgraditi Se mnogo Solskih postopij. V zaloibo toll stroSkov, meni govornek, naj bi so pritegnUii tudi uZStnina, pa prodaja piva in %anjin. Pa na n^itiiini ma Se ni toliko; marveo mori njegov prodSog na)vo5 na to, da bi ne dobro oblozila ona atnipooa pija^a, ktora je ? voliko duSevno in graotno kvar naSr'mu kmoSkomu prebivalstvu in nasim obrtni-i kom. On 2eli, da bi ae z davSfiino za 2ganje pospe-iovalo ijndsko Solstvo ter se tako uatavil strupu najizdatniSi protistrup. Ivan«5i6ov prodlog ae izro6i pravnomu odsoku v obravnavo. Po p'edlogu fman^nega odaoka (porodovaloc Dr. Maurovich) potrdi zbor ra6an de?.elni?ga zaloga za lefo 1886. in po prodlogu del odbora (porocle-» valec Dr. vitez T o n k 1 i) ae dovoli nokterim ob^i-tiam pobiranje doklad in davS6in za 1. 1888. ¦V. aeja 13. decembra-ob-4.-uri popoldne* Key ae potrdi zapisnik poprojSnje aeje, naznani predsedeik petioijo ajdovako obfiine za podporo, a ktero ioli uravnati potok LokavSfiek. Ta vlogu bo izroci poticijskftmu odseku. Zbor vzarno na znanjo telegrama, eporofiona po del glavarji, a kterima ata spodoje avstrijska del 5; V o g e t a ko si je k 20 pridobilo letos anega uda, a niina jih niti 3 od sto ne. Ren^am naj poda rokdl Za 10 od sto treba ;a 76 udov. Kar smo re-kli o Hencah, velja tudi v Yogerskem, izimii, da Vo-gersko ne gre rakovo pot. 6. BilJ4» v2e hitreje napreduje, pridobivSi si k 50. Se devetoricoj pri vsem tern nema 6ez 3 od sto, Za 10 od sto treba 197 udov. Ako bodo taho napre-dovalo, bi bilo nekaj upanja. 7. Mir en jo uzo boljsi, se skoro 41/* od sto. K lanskim 72 udom je pridobil trojieo. Polagoma dospe do 10 od sto, da bode imol 172 udov. 8. Sovodnjejc §e boljSo, imajoC s^oro5 od sto. PridobivSi si l«tos dvojico, ima cO udov; za 10 od sto jih treba 60. (3c ne tifie, da vsaj kaplja. 9. Gra d i § Sc pa nadkriijuje vso dekanijo. Lani je bilo steer zgubile od 30 udov trojico, od katerih je letos pridobilo le dvojico, a vendar jih ima 1% od sto. Zopet jasen doaaz, da je mnogo leieCe na poverjeuiku,; rekli bi, da vcfi, kakor na ljudstvu! Za 10 od ato manjka samo 13 udov. GradiSSe je najboljSe v dekaniji; RenCe najsla- bejSe. 6iidno! Ako bi bilo narobe, bi ne bilo fiudno — tako pa je resS Vsa dekanija ima 6ez 4 od sto. XI. DEK. TOLMIN. 1. Tolmin je letos tako padel, da ga mora biti res eram. 3o udov manj kot laui oi §ala. Letos jib ima 189, ali dobnli 4 od sto. Po tej poti pride- mo kmslu (If? niCle, m pa 4o 10 QU ato, ali 463 u- dov. Naj bi se skulalo prihodnje leto popraviti leto-Sujo zgubo. 2. VoIte sice §e precej dobro napredujejo, piidobivSi si k 69 §e 9 udov, a imajo jih vendar le 4 od ato. Za 10 od sto jih treba 188. Le tako naprej I 3. Sv. Lucijn, zgubivSa lani 8 udov, je bila letos toliko pr.dna, da ni naSIa samo vse zgubljene, ampak Se celo 5 uovih. Pri vsem tern nima vec" ko 3 od sto. Le malo! Kedaj jih bo 169 ali 10 od sto? LetoSnja pot je prava pot; le po njej dalje, a ne prcstopiti na lansko! 4. I d r i j a pri B a S i tudi ne ve naprej* Predlanskega Stevila 18 ne more dosefii, Co tudi je letos dvojico pridobila. Dobri 3 od ato niso Bog ve kaj. S takim cincanjem ne dospemo do 10 od sto, za katere je treba 50 udov. 5. S p odn j a Tr i b u Sa je tudi res jako pod gorenjo sostro. Gorcnja sestra ima skoro 8 od sto, spodnja niti 4% od sto. Tako blizu in tak razlo5ek — <5udno! Kdor ne napreduje lepSe, kakor spodnja TribuSa, koja si v dveh letih pridobi k 18 udom le onega, nima dosti upanja, da dospe do 10 od sto, ali 80 udov. Ako bi se ljndstvo niL ne mco2ilo, bi rabila Sp. TribaSa ni5 manj kot 130 let, da po seda-nji poti dospe n. pr. do JagerSOl In vendar ni vec ko dobri dve uri hoda. Taka hoja m TrebuSanom na cast I so po!2 bi prej priSel! 6. S t. V i d a k a g o r a pa je zrarzdla; kajti niti lausko leto zgubljena uda ni moglft zopet prido-biti, 30 udov je malo Hz 2 od sto; u 10 ad »ta n C" nca Dumba in Suess izraaila svojo zahvalo za hotno priznanje, javljeno v zadnji aeji. Na dnevnem redu so tri porocila del odbora ia Btiri porocila fioancnega odseka. PoroCevalee jo edini Gasser. ,. ¦> Dezelnemu odbora ae dovoli absolutory za doe podeljoni podpori in sieer z& 1000 gld. dovoljenih pogoreloem v Lazcih na Cerkljanakem ia 260 gld. kosarski Soli v Foljanu. Potrdi se na8rt postave zastran razredbe ceat-nega kosa mod Komansom ia Klesam — kteri 80 proglasi akladovnim. - Potrdi bo ra&ra depozitov ia tujega denara za 1. 1886, raiuna deSelno obcmskega in gOBpinakega zaloga za 1. 1886 in proracuua istih zalogov za 1.1888. VI. aeja 15. dec. ob 4. uri poldne. Tri novo peticije ae izroiie dotiSnim odaekora. RaLun gozdorejakega zaloga za 1. 1886 in pro-raeun iatega zaloga za I. 1888 (porocevalec baron Localelli) in raSun glavnega zalpga za uboge (proS. Dr. Grego?&6) se pofcrdijo brez ugovara po predlogili financnega odseka. Petioija ceatnega odbora tolmioakega, da bi se moat cez Idrijco v TribuSi uvratii mei skladovne ceste — se po predloga pravnega odseka (poroSe-Taleo Ivan5i5) zavrne, ker oeatni odbor v svoji vlogi ni dokazal poaebne znamenitosti in dragocenosti toga moata (§. 5. dez. poatave 29. aprila 1864). Nekterim obcmam ae je po odborovem predlogu dovolilo pobirati obclnake priklade in davsfiine za 1. 1888 (porocevalec Dr. vitez Josip Tonkli). Prihodnja aeja bo v prihodnji torek. Opozarjamo p. n. Saatito obcmstvo, da ima priti v tej seji na dnevni red ze!o vazon predlog. Blagri zedinjene Jtalije. Italija je bila srecna pred kaj easom, finaucne razmere bile so v Jepem redu, razuu na PicmonSkem, ljudstvo je bilo praviSno vladano, posobno sreSno v avstrijski Italiji. DrugaJ je postalo, ko sose Piemon-cani polastili deLele. Nakladali so prehude davke, priklade, o&tniui dobrotnim napravam dosttkrat jemali giavnice, uCne in umetnoatne zaklade na tnje vlacili. Vied zvisanih ali novih dajatev ae je zivei mocno podra2il, nastajalo pomanjkanje in lakota se je slrila ter se stanje veduo hujsalo . . . Podaniki lombardo-bene§kega kraljestva, kteri so popraj ustav-Ijali Be avstrijskeinu vladarstvu, bi zopet radi pri§li pod avstr. vlado. Naj le kdo vprasa prebivalce v Ve-roni, Padovi, ali eelo v Bresiji. in prepriCal se bode tega. Vojvoda Laurienski Alloa zalerjuje, da je bilo 150 milijOQOV potroSeosh za to, da so Italijani glaso-vali za piemon§ko vlado. Javna uprava se je silno podraiila, 30 railijonov stala je skrivna policija. Tre-ba je bilo pridobiti si casnike; eti easuikar dobil je 8000 fr., da je pisal ugoiien clanek o konvenciji due 15/9. Za inostranske casaikebilo je potroSeuik 9 mi-lijonov, samo zaio, da so siavo peii zedtnjeni Italiji, jih freba 150. Nimamo up&nja, da bode po tej pott kedaj dospela do Jagersd. 7. RoSe so letos ne 1c popravile lansko zga-bo, ampak celo podvojile pridobiter. 17 udor je ven-dar nekaj maoj, ko 3 od sto. Ako bi ne bilo lauskc zhube bilo bi vse drnga^e. Za 10 od sto jib treba 57. Eakor letos naprej I 8. P e 5 i o e sc dobre, imajo 5 od sto. Lani so bile zgubile Cvetorico, a letos so pridobile Sestorioo. Za 10 od sto, ali 42 udev je treba letosnje stevilo ravno podvojiti. Zsuparao na pogam g, poverjeaika. 9. Podmelecje k laoskimi 50 pridobil 17 uovili udov, zdaj ima 4 od sto. Po ietoSoji poti do-ipe kmali do 10 od sto, ali 188 udov. Le tako naprej! 10 NemSki Bnt jebiliaoina Trhonci, ima* jc5 Cez 10 od ato. Ali 3 tolike visokosti je padel ja-ko nizko, zgubivSi 35 udov. Letos ima 21 ndor, kar ni vec, ko dobrih 4 od sto. — Cudaa prikazeo. Kdo je kriv, ali Rutarji, ali poverjenik? Napako je treba popraviti! 11. Obloke stoje kakor pribite pii 11 udib uie tri leta, Ce tudi n't ved ko dobra dva odstotka. Za 10 od sto bi morale imeti 43 udev. Zbudite se vendar po Iriletnem spanji I 12. P o d b r d o je za 1 od sto §e slabejSe od Oblokovl Sicer napreduje, a odlele se maio. K lanskim 12. je pridobilo 5 udov, ali kedaj jih bo 135, ali 10 od sto? Podvizajte! 13. Grahovo je bilo lani od 21 zgubilo kar 10 udov, a ni se potradilo letos, da bi bilo katerega zopet pridobilo. ZalostnoIZa 10 od sto bi trebalo 72 udov, katcrih ne bode imelo nikdar, ako bode spalo, kakor letos ali nazadovalo, kakor lani. Naprej, naprejl 14. Str2iS6e je letos pridobilo dvojico, a vendar je pri zadnjih. 1 od sto je maio ve6, ko nic. 10 krat po 7 in So ne bo popolnoma 10 od sto, Hrtreje naprej! 15. Kamnoje dobro, pridobivSi k lanskim 21 So 7 novih udov, ima jib 6ez 5 od sto. Y nekaj le-tih doiaj, da bi jo pam«t in re-suica iu pravica srecale. (01. „Correspl.tt) Kamno. K lanskim 19 so pridobile 5 novih udov. Do 10 od sto ali 69 je Se dalee. 17. D r e i n i c a je najboljSa v dekaniji tol-minski z 6 od sto. Letos jo pridobila 9 novih k Ian* skim 53. udom. Kmali bode imcla 10 od sto, namrec" 111 udov. Tako je prav! 18. LibuSnje je tudi dobro s cez 5 od 9to. Korako z dobrimi koraki, pridobivSi desetorico novih udov. Za 10 od ato ne treba vec ko 55 udov. V 5. letib, pa so domal Bog! Vsa dekanija ima 3 7* od sto. NajboljSa je Dre-2uica, najslabse StiiiSCe. XII. RAZffE DRUGE DEKANIJB. Gradis5e si je bilo Iansko leto pridobilo k H. udom 7, a letos je zgubila enega. — * * Po odstotkih je p r v a dekinija G o r i 3 k a brez mesta z 41/* od ato. — Za njo pridejo dek. St. Peter in Kobarid z dobrimi 4 od sto. — Cerkno, der-nifie, Kauai in Tolmin imajo okoli po 31/, od sto.— Devinska dekanija z dobrimi, Bolec in Komen s pi-clirai 3 od sto. — NajslabSa je dek. Loceniska z le dobrimi 2% od sto. — NajslabSi dekaniji sti tedaj ona na Knrsu — Komenska, in BriSka — LofiuiSka. Cudno, da sta Bnc in KraSevec tako zaostala. Bukve jih bodejo, ne marajo za dobre nauke, toliko bolj pa jih meuda veseli — pies! V tem si Brie in JtraSovec meuda zopet podata roke. Mladina, ako imaS denara zadosfei za drage plese, bodeS menda tudi zaiogla en goldi-narcek za dru^bo sv. Mohora! Proc" s pohujSljivim javnim pleaont; zabava in poStano veseli se Iahko tud i drugace, Nauk bodi vaS.t cast, a ne divfe rajauje, kovsanje in pretepil Drugbe sv. Mohora lope knjig.? bodo marsikomtt prihranilo leak goldinarSek, katere-ga bi siser zapravjl v krdtni. Biici in Krasevei, pri-poroeam so Vam topio — na drugacno svidanje! Spioh pa je nasa druLba letos Ie^o napredovala; Bog dal tudi v prihodnja tako I Amen. Dopisi. Iz Tolmina, due 11. jdecembra. — Key Se nihee ni peroral o izidu volitve v pomno^eni iclski flvet tolminskega okraja za pnhodnjo 6 letno dobo, ki ae je vrsila dne 16. novembra t, 1., ho6em obja-viti, da ae je Yolitve udele^ilo nad 100 volileev in izvoljenr «n slededi gospodi ^upani z veliko vefiino glaBov: . ko v Boleu, P. Podobnik v Uerksem, J". TrebSo na Srpenici, J. Devetak v Tolmiou, J. Krajnc v DreSenci. M. Kadenaro v Berginju, J. Kofol v eer* kljanakih Ravnih in M. Pirih .na..S.t....V.iSkigorJ.-'_____ Namonil st'm ae bi!, mnogo pisati, ker imam dovolj gradiva, toda Laa mi ne pripusti; zato skr6il sem dopia in ho2em le nekoliko o toirainski Soil o-meniti. Lanako loto premeSSen jo bil prejSoji voditelj Iv. Ger2elj iz Tolmiua k sv. Lucijt iu o^itelj Dan. Fajgelj na Serpenico, oba iz aluibenib ozirov. Na-mesto pervega prilel je kot voditolj v Tolmioa. g. Kriatj. Bratina, na'inesto Pajgeljna pa gosp, Audr«j Yertovec, biv§i ufiitelj v Dolini pri Trstu. 8 temt prumembami zgubila je tolminaka fara nenadomeBtlji-vega organiata, ktorega namestujo sicer gosp. kaplan Angelj Cargo, se ve da kolikor rau pripu§6ajo nje-gova kaplanska opravila. SerpeniCani so moada s g. Fajgeljnom prav zadovoljni, ker so ra^no takega ieleli. S sedanjim voditoljem na tolminaki Soli hocefso poprefSno slabo stanje na tej Soli sboljfiati. 0. Bratina jo res energicen voditeij, kakerlno-ga se je iskalo; toda vsake re6i lo, kar je prav. Sicer naj omenim, da voditeljeva in vsakegA uelteija dol^nost je gledati na to, da si oferoci v Soli zdravja ne pokvarijo, a v naii Soli so Se zdaj, ko arao uie v aredi »ime, ne kuri pe6i. Kdaj ae bode pe6 kurilo, ako ne sedaj ? morda m«?soca julija in avgusta I Pomisliti je vendar, da ao otroci alabo obleSeni io da v takem mraxu ne movejo v Soli piiati. To je tudi nekoliko uzrok, da jo Sola noredno in alabo obiakovana. Potrebno bi bilo dovoliti oddaljeaim otrokora, ki mti svoje naloge; dozdaj so le bolj v odsek pripravljali predloge za sklepanjc. VaznejSe io sploh zanimive sklepe dezelnih zborov, sosefcne po Slovenskem, prinesemo pozucje, danes ome-nim le, da je v e>Jkem dezelneni zbora posk-nec Gregr hudo aapafel naufiaega ministra za-rad znanega razpu§6eoja srednjih Jol. Rekel je med flrngem: 9Neprijetno mi je, da inoram na tern me-stu govoriti o zloglasnej naredbi naataega ministra Gau&i, ter mi je prijemati nckoga, ki ni navzoS. Hvaliti naredbe ne morem, kakor je nobeden pravicoljuben felovek tie more. 2ekl hi, da hi na mestu gospoda namestnika sedel na» uLni minister Gaiid, da bi mu z oblicja v o~ blicje poredal, kako misli o iijem ves 6e§ki na-rod. Ko hi hotel izraziti to narodovo mnenje, moral bi se izogniti oblikam parlamentorne do-stofnosti. Doiivcli in preziveli smo mnogo so-vraznih vlad, pa nobrna ns vzbudila proti sebi take razdrazenosti v Ceskem narodu, kakor mladi in bajc nadarjeni nauftni minister Gaufi. Ce je nameraval odvrniti od vlade oeski narod ter raz-buriti cele narode, sme z uspehom svojega de-Jovnnja biti zadovoljen. Ce je hotel dokazati, da je vlada Ccliom sovrazna, se mu je dokaz si-j&jno posrecU Ce je nalog ministra, zadusiti ftustvo lojal-nosti v prebivalstvu, more pokazati vclikanskc uspehe. Saj je omajal jedino zanesljivo podlago drzave, pravicnost. Sedaj debt z nasim narodom, kakor a tropo siloma pokorjenih robov. Ne apc-lnjem na namestnika ampak na generala Njega Velicastva, te je umcstno v trcnutku akittne nevarnosti, v katerem se vzdigujejo tako protect vnanji Srni oblaki, da mora biti drzava vsako trenotje prisiljena zahtevati od svojih na-rodov najveee zrtve, ec je umcstno v oeigled sploSnc vojaske dolznosti vzbujati in gojiti pe-simizcm cclih narodov. Gospod minister GauS tcpta kulturnc na-prave brcz ozira na pravico in zakon. On ne spoStuje nikacih pogodeb. Svoje lastne obijube zatajuj?. Obnata se prav tako, kakor bi bil aka-derski pasa, ne pa odgovorni minister ustavne drzave. Ko bi imcli pravo nstavo, bi gospod Gauc ne sedel vc5 na ministerskcm stolu, ampak na zato2ni klopi. Scdaj viada pri nas naj-brczozirniSi ministerski absolutizem* Triesterea je ponatisnila v politidni razgled 14. dne t. tn. iz nekega konservativnega lista nastopno izjavo: „Med slovansko duhov-SCino zapazuje se nagnenje k razkolnistvu v ko-rist ruske cerkve. To in" kako prazno govorifie-nje (fraza), ampak je djanska resnica, katero je videti iz pastir^kega lista, kojega so izdali skufje gori^ke pnkrajine na podrcdjcno duhovenstvo. Iz tega vidi se tcdaj, da so v deielah goriskc cerkvene pokrajine spreobraccvalci k ruski cer-kvi iii njeni vpeljavi Casopisi, slovansko ljudstvo in tudi duhovenstvo.8 Triesterea dostavlja tcmu: BTi nazori niso pravi» Rekli smo u^e v sobotnem listu, da tako gibanje, kot se v pastirskern listu opisuje, v Trstu ni mogoce in ga v rcs&ici ni, niti v Tr-stu, tudi ne na Gori§kem ali na Primorskem. Primorski Slovenci so popolnoma drugacni od Bakolitov Slovenskega¦ Narodae, ktcrih je sieer le majhen trop, pa krice, da bi biio misliti, da vsi Slovenci za njimi stoje. To pa ni res, ker trMki Slovenci so dobri avstrijci in dobri ka-tolicani, ceib tako dobri, kot nemiki in laski trstini*. Na§ dostavek: N e k d o j e d u h o v e i z- \ zval, zdaj pa bi jih rad zopet panal. I Francozom so je po izvolitvi novega pred-sednika kmalu posrefiila tudi sestava novega mi-nisterstva, ker jim prav pogostoma uzrofiujeve-like tezave. Predsednik je Tirard. Iz prejsnjega ministerstva prestopili so vnovo: minister imaj-nih zadcv, Flourens, minister trgovinstva Dau-tresme in pa Falliercs, ki je sedaj prevzel pra- vosodno ministerstvo. _.._____ _ Med sostavljanjem novega ministerstva zgo-dilo se je nekaj, kar dosti jasno osvitluje se-danji polo^aj na Francoskem. Riv§ega ministra Julija Ferry-a .napadel je nek klobufiar z re-volverjem, je frikrat strelil po njom, ne da bi ga bil te§ko ranit. Morilee imeuuje se Aubertin, in nikakor ne taji svojega dejanja in pa namena amoriti Ferry-a. Ko so ga prijcli in dejali v zapor, nalli so pri njem sledece pisanje: St. 17 dne 3* decembra 1887. Ako se dtvjim zverem stavijo zankc, moli se jim tudi vabe. Jutri 10, decembra, soboto, grcm v zbornico ter bodem skugi" Ferriu poslal karto Herveto, lastnika ^Soleil" in prepriCan sem, da mi izdajalec pride v zanko. Takoj ga bodem prebodil ter vzkliknil: Smrt bojazljivcu, prod z oportunizmom! To je sovraznik notranjega. ^Jivila Francoska in Ruska, jaz sem Lotarin^an ter se maSCujem nad Pru-sko in Rismarkom. Profi z anarhijo in izrekoma 7. vladiiio anarhijo! ^ivila sloga poStenih repu-blikanov, zeld mnogobrojnl so, — Aubertin i-menovan Lotarin^an. — Dostavek; Nas je 20, sreekali srno in jaz sem prisel prvi na vrsto. Julij Ferry je St. 17. —Moja naloga je resena, drugi naj jo nadaljnjojo, zivila sumaridna sodba! njegovo vladanje j<^ pri krajii, ter je proat, pot odkazana, mogofie bode soslaviti razurono nese-bii'no, dotnoljubno ministerstvo, zgodi naj se tako.u Aubertin pri zaslisanji ni kazal nikakor-snega kesaiija. Med drugim je rekel: Te dni bal sein se vojskc med dr^avljani, sedaj ste lahko niirni, usmrtil sem Ferry-a, kakor steklcga pesa in on sain je vcfi kot 30.000 steklih psov itd. To kazc kolika napetost je med Francozi in Nemci. Domafie in razne vestt Presvetli cesar daroval jo za pogorelce v Laacih 800 gid. liog uhraui Njih VoUcanstvo! Do-zelni odbor podaril jo pa 1000 gld. in hranilaice 50 glii, Slavno! PrecaStiti gospod Fr. Goljevfidek odael jc pretoklo arodo s Placuto na avojo vv.jpnisko me-«to v Hittujo. Na Piacuto,pride klaplanjovat pre-castiti gospod doktorand I'r. #igon, doma v AjdoviSini. Vabilo k obenemu zboru slovenske ("Utalni-ce v n-iar m;ioga premalo ; malo cca «no trettno udav. Ako bi otnotui vedoli, kako lop vo«5er io ptijetoa zabava je bila, gotovo bi jim bilo 2a1, da niao svojemu arcu naklooili tega raxyesejijev'anja saj veselo arco je na pol iivljenja, pravi priidovica. Veselo jo uz«j sploh, kjor koli so ved dobrovoljnih ljudi snido, da se seznanjajo, pri-jazaosti navzemajo io k prijataljstvu vncraajo ; a v takib dtu-Xbah se Sa zmmj fcaj boljaega vidi in sli&i, nogo v sJucajnem snidenji. Najlopfio tega zabavnega vecera bil jo ljubeznj:'vi kvartot, ki jo mnogo poanij tako obcutljivo pol, da je vsakega ganilo in razvodrilo. Drug! pevci so sicor tudi dobro peli, a vendar kvartet jim je ae iijvraten izgled dobrega petja. Poaebua iivahno.at je vzbujalo sreSkanjo. Srecek ae sicer ni bilo rasprodala maog >, a doaiiko so udo lezonci zabavo pi veckfflt naz'aj podarili, da so &e po'draibi razprodajali na korisfe otroako b>zicnico, za kutero so bill dohodki tega vo6aii namonjeai in na ta iia«5in se je bilo nabralo blizo 30 gl. deaara, od katerega je polovica &ez stroske ostalo za bozic-nioo, Ipki ptuj pspod p bil toko p*ya«m, da je So posoboj daroval 1 gl. za otroako bo2i»5nico. Slavno ! Med zabavo jo biio vec govorov iu napitnic, ki so nflpravile prav dober utis. Na naSo „BraIno in podporno drustvo" smo lahko ponoani. Ta ao vidi, kajzmoro dober marljiv, odbor. V nedeljo iniamo volitev odbora za prihodnje leto. Upmio, da komur jo dober vapeb druStva mar, bo um vedol, koga voliti v odbor. Vmceneijeva dru^ba. 0';hajali smo shod na§o dnizbe due 11. t. m. a teai. da je bila v jutru *>b'_T._ uri sv. jna§a_y cerkvi sv. Marije Iraacolate, ob 11. uri pa obdni zbor delavnih udov v prostorih Vin-centiSoa. Oboive slov«sni priliki bile ste ranogobroj-no obiskani. Studentovsko kuhinjo obi-skujo sedaj Hi dijakov, ki se jako revni, sicer pa pridui in deluvui. Red v zavodu je vsoskozi uajlepSi. Daroval mu je preL. g. mons. Jo2e MaruSiC te dni svoto 8 gl. 78 krM ki jo jc dobil pri zadaji skuSnji ljudskih ufiiteljev kakor izpraSevalui komisar. Naj hi dohil blagi dobrotnik, ki vaikdar svoje stori, inuogo posnemalcevl Odbor vlozil je profinjo do c. kr. ministerstva za kmotijstvo, da dovo'*, kakor lani, iz tu-kajSnega zalo^i§5a 25 metrov dev bVezpla^na v kur-javo iu netenjc ognjis5a. Jednako proSujo v podporo vlo2il je pri voa. de^ela. zboru. Lansko leto iu pred-lanskiai dobila je Studontovska kuhinja tern potem 100 f.; upati jo, da tudi letos prc6astiti poslauci svoje store, saj je to v korist otrok, pripadajoCih (hM'u Greaka zguba nas je zadela, ki je dne 13. t, ra. ntnogdletni odbornik in denarnifar nasc kuhinje in Blovenskega oddelka Vincencijeve dru2be, prefi. gosp. Fran Galjev§6ek, zapustil nas in od§el v Batu-je — Selo, kjer nastopi slu^bo 2upnika. NaSe in ua-sih otrok (estitanje vrlenm Clovckoljubu in delavne-mu ter ustrajnemu odbornikn naSe dru^be. Bog mu povrni trud, Bog mu daj mnogo srefie v novi slu^bi. fieatitamo ob cnera obcinarjem, da bo dobili toko izvrstuo, delavuo in doraoljubno tor Slovekoljubno mo8. Kebe§ki daj mnogo dobrotnikov no§i kulunji I G. profesor Baar na tnkajSnji gimuazlji Bprejet je v oauii dietni tazred drSavnih sluSabnikov. Gosp. dohtorand Fr. Svara, sin ljudskega uditelja v goriskem okraji, dostal je ostri izpit iz drwivnega prava z odliko. Castitamo 1 Poditnice bo2ifine bodo letos na o. kr. gim-na/Jji, realki, na c. kr. izobra2evali§Li za uCiteljice in na vadnicah od 25. decembra ob 4. uri popoludnc do 2. januvarja 1888.; za to pa odpadejo praziiiki §olski o pustu. t. j. pustni ponedeljek in torck. Mla-dina na§a pujde lahko na lepe iu v domaiem kraji prijetne bo^i«5n« praznike. 2a nbo^i6nicott deklisko Sole in otroSkega vrta so nadaije darovali sledeci p. n. gg.: Dr. vitez Tonkli 2 gl.; Schaffenhauer 2 gl.; profesor Kleinma-yer 1 gl.; Monsignor MaruSiC Andrej 2 gl.; barou Rechbach 1 gl,; GabrijevCifi 2 gl.; Franc GoljevSCek 1 gl.; Get bee 6 gl.; Monsig. Jordan 5 gl.; dr. Ni-kolaj Tonkli 2 gl.; gospe; Rojtc 3 gl.; Lisjak 3 gl.; pi. Jenny 2 gl.; Dalscheln 3 gl.; F. C. 1 gl.; gospodi dni: Fomasari 2 gl.; Schaffenchaucr 2 gl.; Neimeno-vana 1 gl.; skupaj 41 gl. Prisrdna hvala I Ljubi Bog naj stotero povrne vse blagovoljno darove v ta blagi na* men podeljenol Vabilo k B o I i L n i c i slov. d^kliSkc dvoraz-redne §o!e in otroskega vrta v Gorici, ki se bo vrsi-!a dne 22. decembra 1887 v citalnifini dvorani. 2a-getek tofino ob 4. nri popoludne. Spored. I. del: 1. Petje: Mlatifii. 2. Dcklamacija: Ufienci pri jaslicah — deklamuje Jeretifi Albin, iz otrogkega vrta. 3. Petje: Lastovkam — III. berilo. 4. Dvogovor: Dcicssi Ma-rija in Ljadmila Etien — iz otroSkega vrta. 5. Petje : Zima. 6. Deklamacija: Najlepai cas — dekl- Volk Martja, iz I. razcedft. 7. Petje: Moj dom — iz Slav-Ceka, lll.stopiuja.H.del: 3. Igra: „Avgust ni Bog"; Odebe: Sibila Tiburska prorokinja — Strosar Amali-ja Sabiua — BoStjanfiifi Izabcla Domitila — Pefion-ko Helena, Kandida — Nemee Fortunata (dvorne alufcibnice) Lidija, poalanka — Oblak Ana, Livija, co-sarioa (Avguatova soproga) — PrinCic Josipina- iz II. tazroda. Deklica — Batistic Kristiaa, Angelj — 0-bizzi pi. Dora iz I. 9. Deklamacija: Botlehemski o-trokomor — dekl. BoStjanttc Izabeia, iz II. razreda. 10. Pt'tje: CesarRka pesera. 11. Razdelitev darov. > Vodstvo. Opozarjamo si. obCinstvo, osobito roditelje na to Mb62iCnico°. Lini je bila. jako dobro obiakovaoa ; nadejamo ae, da bode letos se bolje. Eaake veselice so redkc pa zclo zanirnive iu poducljivo. Ako odra* si: pevajo, dcklatnujcjo ter igre predstavljajo — to jo u2e bolj vaakdanje in uavaduo ; vse drugafie je;pa, ako javno niitopi nezna mladini ter s petjem, de-klaiDO'vatijem in s predstavami kaze, kaliko zamore U mlad otrok. Udclei5ilo sc jo laoske bo2ifinice mno^ go odlicnih na§ih narodnjakov ia veljakov, mnogo dralin in celo nekojo italijanske naroinoeti. Ker jo letosQJa bo^icnica glede muogovrstnosti prcgrama jako zanimWa in je igra — kakor smo sliSali — prav lepa in dcklamacije casu primorne, zato ae nadejamo, da se si. obiinstvo te boivfinc veschco nasih slo-Wiiskih Boiskih otrok y oWu&m SteyiJu mteto. Poziv na Bozlcnico, katero napravi podpisano | nacelniStyo v sredo 21. decembra t. 1. ob 3, poppl- i dne v prostorih „Slovenske Citalnice", via della PeBa j St. 1. otroCifiem, obiskojoclm slovensko otroslco zaba-v'Me pri sv. Jakobu, katerim se bode ob enem deli-la obleka in drugi darovi. Uljudno vabi na to otro-§ko zabavo, NacclniStvo 2enske podruzaice sv. Cirila in Metoda. V Trstu 7. decembra 1887. Iz AjdovL6ine se nam poroca, da tudi tarn ee napravi Solski mladeni BoSicmca s primcrno igro, z deklamacijamiin^ ptjem v §olskeffl postopji dne 22. decembra t. 1. ob 2*/« «" popoludne. — Ker ae ne bodo razpoSiljala posebna vabila, va-H a tem tukajsnje uclteljistvo uljudno k tej veseiici - se dobrotnike in prijatelja Solske mladeni. — Iz Trsta se pise SI. Narodu: Za razpfcano mesto urednika „Edinosti" oglasili so se gg. F. Ha* derlap, L. Lvab, A. Trstenjak, ZakrajSek, uditelj v Gorici, in Jauko Leban, uditelj v Avberji. Odbor od-locil ae je za g. L. fcvaba ter v seji due 11. t. m. pooblasti! doticno komisijo, da sklene 2 njira pogod-bo. Gosp. Lvab prevzame s 1.dnera januvarja ured-niStvo in opravnisivo BEdlnosti". Vabilo na naroSbo nove ruske slovmee za slovenski narod, katera pride na svitio koncpm ja nuvarja 1878. Slovnica bo iniela tudi rusko berilo z inlerlinealno slovensko prestavo, tako, da bo vsaka ruska bescda v berilu imela slovenski pomen pod se-boj. (869-3) Cena knjigi je tri gld., — 1 gld. 50 kr. se prodplaSa koj pri narocbi, 1 gld. 50 kr. pa ko se bo knjiga razposiljala. Za dijake velja knjiga le 2 gld. 50 kr. — Tiskalo se bode samo toliko eksemplarov, kolikor bo narocnikov. Kdor se ne naroSi, torej knji-ge ne bo raogel v nikaki knjigarni kupiti. — Blago-voli naj se naroSiti in 1. gld. 50 kr. zraven naroeila vsaj do 16. decembra 1.1, poslati Antonu H u d o-vernik'U, in Wicn, Wiihriog, Wienerstrasse Nr. 64, II. Stock, Thttr 18. Listnica uredniStva: Dopis „S Tolmin-Bkega" nam je za ta list prepozno dosel j torej pride se Fe prihodujid. _____ srCno zahvalo izreka pisoce solako vodatvo c. g. vikariju Josipu Tooele", koji je daroval tuk. soiskej kiijiznici 3 5 knjig razae vsebine. Dal Bog, da bi lepi nauki rodili tudi dobor sad v srcih inladih mnogostevilnih bralcev! To bi bila gotovo najlepsa zahvala c. g. da-rovatelju. SOLSKO VODSTVO V OPATJEMSELU, dne 10. decembra 1887. P. MedveScek, ucltelj. S mm euLOT, trgovec na debelo in na drobno • v ka&telji, naznanja slavnemu obcmstvn, da ima v uvoji | stacuni veliko zalogo vsakovrstnih igraS, no-vostij in razlicnih punSik z obleko in brez ! nje, razne vrefce volnenega blaga, rokavice, , Lrne ovratne rate za duhovnike, zapestke raz-nih Tret, Skoraje, volnene,. cevlje za zimo s podplati In brez njib, wake velikosti, ia prav ' inoogo drugib redij: najfinrje podobice iz Pa-riza, avetiaje, razpela veake vrate, tudi z nikla in bele koati a atojaiora, kipe, roine vouco , najrazli6nej§ih vrst in tadi z Wsernih mutic, ' najfineje na veriftci se srebra itd. H. Bock-a u DuaajL IB- Hauptesse it-11 Ccniki se dopoailjajo brezplf'no. j Va prodaj | ^ po dobrih pogojtb je v AjdovS&ni Iii§a | "U St. 16, katera je poscbno prilezna za go-fik stilnico, ker je v srcdi trga oa der^avni %$ cesti in ima velike prostore, hleve in 5^> Kdor hofcc kaj vefi izvedeti, naj po- Oprasa Jozefa-;dofet. Jukopid-a, odvetnika v Oorici. f* Crnilo od Eichi. Gaertnerja, ki naredi ^cvlje gvetle. ' ne da bi jib Irilc treba s Metjo t-glajati in ostanejo svctli tudi v mokrem. Uradno je pr • skuftano in yotrjeno, dausnjn ni SkodUivoin da je najboljSe med sedaojimi ma-p zili. Vpeljsuio je pri vojakili, ¦•Gledati je na varstveno znameojc. i Napravlja gft torarna Rich, tiaertucr na Dunaji, Giselastr. 4, Part. Stejclenica velja Li) kr.; s poSto naroScui vcljata 2stekle mci I gl. 80 kr., 6seeklenic3gl. 12 kr., 12 stekteuic 4 gl, 80 kr. V eoiici se dobi pri E. Gentilejn v go«pogkih alicHh St. 10 Udavatelj in odgovomi IAETIN POVERAJ, civilski in voja§ki krojac. JKOINA IN MAJVE&JA krojadnica in zalo^a vsakovrstnega snkna Zimaka obleka . . . . od gld. 9.— naprej. Zimski sakot .... „ v 5.— „ Zimske hMo .... n „ 2.50 4 Zimaka suknja .... „ „ 9.— „ Salonaka obleka ... „ „ 25.— B Obleka za deLke ... „ ,,1.75 n V Go»?ici, na Tr«avniku, nasproti vojasnici. NaroSbo.so Intro in licno izvrSujejo po najnovcjsom kroji za vauk Stan in po poSteni ceiii- Uzorci se poSiijajo na zaktevanjo na oglod. Samo sredi Ra§telja st. 7. IN"a clelbelo — na drobno. V GOEIOI. Bogata zaloga: norimberSkega in galanta-rijskcga blaga, lepoticja, disav, igraS, nogovic, sivnih priprav, suk'anca in preje, kroja§kih in 6evljarskih potrebscin, priprav za potoike in ka-dilee, cigaretnega papitja, cehdoidnih zavratni-kov in zapestoikov za duhovnike, meseane in vo-jake; posobnost: najfineje iglo za Sivalno sti-ojo, Strune za rana godala, in sicor za: gosli, citare, kitaro, bas, glasovir itel. Za pomladno setev se najtoploje priporoeajo Eaznovrstna semena zelenjav in trav. JNJa '-lo. r EM&t J. Palit, v Gorici na Travniku i ^ vrstne Solske knjige, papir, pisanke, svinSiniki, hj ^ peresa ia vse, 6osar se poticbujo v Soli in v S g uradnij'. On prodaja po najnigo mog»5i ceni. Gg. 3 ft ixcSi eljem pa cene §e posebno zni^uje. K % Priporocuje so p. n. ^aatitomu obcinshru, &. Jr da bi blagoljno hodilo k njemu nakupovat in *J J narocSevar. fei ki je zmo2na gospodiniti v priprosti druzini v Gorici s potrctuio pomoCnico in zna otroke o-skrbovati, dobi sluzbo, ako se takoj oglasi pri urcdnistvu „So6e." Ta esenca, ki se nnreja po nokera recepta gospoda Br. E. vitcza Stdckla, c. kr. vfadinega svetovalca in defcelno-saritetncga pora ^ i§ce si v Gorici sluzbo in podufievanja 0 % ^ klavirji. ^ 1 OglasiJa sprejema urcdal§tvo „S°^B' V Gudovite kapljice sv. Autona Padovanskcga To pi-Iproalo in naravro zdrarilo jo prnva t'obrodejna pomoc in ni ireba mno-gih lipsedi, da uo dokazo njihorn «5udoirita mo.-. Co so. lo rabijo nokoli'to dni, olajSaio :'i pie-