Ste v. 20. Trst, v ponedeljek 20. januarja 1913 Tečaj XXXVIII. SMBBSBHBBBHBHBSSSBS^BSH IZHAJA VSAK DAN nedeljah In praznikih ob 5., eb ponsdeijklb oa 9. zfotraj. i-«n&miiue Si«t. so prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih Vcbakarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Fostojni, Sežani, Nabružini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-Dornberera itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 stot.) OttLASi 3E računajo NA MILIMETRE v Sirokosti 1 Vsiloue. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. »»mitnice, zahvalo, poslanice, oglf i denarnih zavodov po 5t. mm. Za oglase v tekstu li*ta do ft vrst 20 K, vsaka vrata, K 2. Mali oglasi po ftot. beseda, naj-rtatcj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav? ^iiTaorti". — P^čnje izključno le upravi „Ed-nosti". Plačljivo In tožljivo w Trsiu. Gladilo politiinega družtv* „Edinost" za Primorsko. m T •čmrtsf* T* f NAROČNINA ZNAŠA *• Utr, a* pol leta »2 K, 3 mesece • lt;»» +*> rocb# dopoelane naročnine, -ne uprava n« ourk ■».rorVnin« a* oAdvljaha ls«aaj* ..JCDISOSTI" nm— i »t ono l*to Kron 5*40. t* Kron > fO. Vat dopisi naj -e poiiljajo n» uredništvo li«t-a. Nefroik* mi pisma a« n« »pre:?ua'o ranapisl ae •• vr*-*}*. Naročnico, r-j-iu* to reklamacije j« poAiljati na upravo im rRE»N^TVf>: ullea flUrji'o Safatri « ml I^dajateH tn odgor rul urednik A V tittillMA. »i»B*>rcij Usta - Tlakama „ " vr^rntnj Mtinip« r >mei»nim poroštvom » Ttv»il. ulic-Gu-rjr.o Oal&tti 4t»»v. 20. »<— SRZOJfll/NE UESTi. „Turčija naj posluša psmat, ne srca I" CARIGRAD, 19. (Izv.) Turški lUti govore o noti zelo zmerno in previdno in gledajo v njej le grožnjo velesil. „Ikdam" trdi, da se mora Turčija pač na noto ozirati, ker so proti njej zavezniki in ostala Evropa. Treba je hitrega sklepa, kajti če Drinopolje kapitulira, ne bo nikdo imel rapram Turčiji nikakih obveznosti. Treba je pač slediti preudarku pameti, ne pa glasu srca. Turška nota velesilam. CARIGRAD, 19. (Izv.) Precej zanesljive vesti pravijo, da se je včerajšnji ministrski svet baje izrekel za mir; le malo je bilo glasov za vojno. Razširjeno je raenjenje, da bode turška vlada velesilam pojasnila, zakaj mora ostati Drino ,jo1 je Turčij i, namreč ker je za njo prevelikega pomena in življenska potreba. Turčija bode tudi zahtevala, da naj velesile storijo pri balkanskih državah de-maršo, da bodo stavile za mir lažje sprejemljive pogoje. Mesto Drinopolja ponudi Turčija Bolgarom GiimurdŽino (zapadno od Dedeagača), ob' azijski obali ležečih ctokov pa ne bi mogla nikomur odstopiti, pač pa druge. Nota zaveznikov Turčiji? DUNAJ, 19. (Izv.) Splošno je tu me-njenje, da se bode porta sedaj držala zavlačujoče taktike, ker bode hotela zaplesti novih pogajanj, da bi z njimi utrudila balkanske države ter jih omekšala in upognila. Na Dunaju menijo, da Balkanci ne bodo dolgo trpeli take taktike, v Berolinu pa mislijo, da so zavezniki naprosili ruskega poslanika, da preda noto, na katero mora Turčija brez ovinkov odgovoriti „da" ali „neM. Ce porta ne izpolni volje Balkancev, se jej odpove s četiri-dnevnim ultimatom premirje. Turški glas o pomorski bitki. CARIGRAD, 19. (Izv.) Porta je izdala komunike o včerajšnji pomorski bitki pred Dardanelami. Komunike veli: Naša flota je začela pred Lemnom z grškimi ladjami boj, ki je trajal cele tri ure. Mno->fo naših krogelj je zadelo grške ladje, ki so delama poškodovane, mi pa smo se zmagoviti vrnili. Hamidije v Port Saidu. LONDON, 19. (Izv.) Reuter javlja iz Port Saida, da je priplula „Hamidije" ponoči v pristan. Kapitan je izjavil, da je „Hamidije" potem, ko je napadla grško „Makedonijo" pri Syri, ušla malim grškim križaricam, ki so jo obstreljavale in nekoliko poškodovale, morala pobegniti in se. tekom 48 ur odstraniti ali pa razorožiti, ministrski predsednik Kokcvcev, ruski ker Port Said ni pristan za vojujoče vojne minister za zunanje zadeve Saponov, ladje. j Španski ministrski prediednik Romanones venskih kmetov v sodni pre> i s k a v i, kar pa sicer v Istri — pravi interpelacija dobesedno — ni nikaka redkost, da se eventuelno krivdo „deliu, ali pa da se obsojajo oni, ki so bili prvi pozvani na odgovor, dasi nedolžni, in proti katerim eventualno priča — pravi krivec. Tudi zahtevajo Italijani — da se ubranijo pred „hrvatsko nevarnostjo" — naj pride cerkev pri Sv. Luciji pod direktno upravo občine Piranske, da se tam ustanovi kapelanija pod patronatom iste občine, ki bo nosila tudi stroške vzdržavanja. Namen te zahteve je jasen. Kakor potom italijanske ljudske šole, tako bi hotela piranska občina tudi potom cerkve raznarodovati slovensko-hrvatsko prebivalstvo v okolici Sv. Lucije, ali pa je vsaj ovirati v zdravem napredku in gojenju DUNAJ, 19. (Izv.) Danes je v hotelu; Seeland je največji danski otok in ga Ikojega materinega jezika. »Post« zborovalo mnogo poljskih sta riše v loči od Švedske samo Sund. Otok imaj Občino piransko se je moralo pred in zahtevalo za poljsko deco na Dunaju: skoro 6950 kma in šteje kot upravna po- ! malo leti često in ostro opominjati k vr-poljskih Sol. Protestirali so tudi proti po- krajina 875.000 prebivalcev. j genju njenih patronatskih dolžnosti na- manjkljivosti poljskega Šolskega društva j_____— — j pram župnemu stanovanju v Kaštelu, kjer in zahtevali da se ustanovi na Dunaju- u«. a t_ a b A je bil duhovnik — ^er ni ^il pristaš vla- podružnica poljske šolske matice. V ODFCIIIDO jHVDISKO * SIGOGIlSKCgd : dajoče družbe — skoro v nevarnosti, d a Ogrski ministrski predsednik. j ^^^ Q OROlItl PMU. ibo pokopan pod streho st o je g a REKA, 19. (Izv.) Ogrski ministrski • r Jo nese U V Bukareštu. j in vsi delegati za mirovno konferenco iz . BUKAREŠT, 19. (Izv.) Minister Jo- ; Londona. Telegram ruskega carja izraža v nescu je prispel danes v Bukarešt. Jutri j najprisrčnejših besedah voščilo in poudarja se bode vršil ministrski svet. 'prisrčno prijazno: „Ne dvomim, da postane Veliki vezir Je zbolel. prijateljstvo Ru3ije in Francije še prisrč- CARIGRAD, 19. (Izv.) Veliki vezir nejše nego je bilo do sedaj . . .« je zbolel in zato .e jutri ministrski svet; ^^ ^ pr|prav|ja ne bo vršil, 1 Nemščina » črfklh šolah. V KODANJ 19. j vlada odredtla, da se premest. Pfehled" razpravlja član gosposke zbor- ^nteripkih bataljonov io troje pol- nice dr. Matuš o uvedenju obveznega po- *°vnih š'abov iz JManda ,n z ,otoka , v,- * *i * 1 - - • i- j« Fiinen v Seeland, kar je nameravala sto- uka nemščine v češke šole in izjavlja, da ' J _ . . » . .__- „ ; riti še le meseca aprila. To se je zgodilo, je to že radi možnosti tekmovanja z nem- > r j o škim življem potrebno. Poljske iole na Dunaju. ker ni možno preračunati, kako se še razvije zunanji politični položaj. lastnega župnišča. Sedaj pa bi hc- predsednik Lukacs se je peljal danes z; Poslanci M. M a n d i <5, dr. L a g i n j a tela ta občina dobiti v svojo upravo še večernim brzovlakom št. 1606 od tukaj na 1 in Spinčić so vložili v seji zbornice po- cerkev pri Sv. Luciji in prevzeti patronat Dunaj. I slancev dne 20. decembra 1912 interpelacijo na ministra - predsednika radi nespo- Canadlan-Paclflc in Avstro-Amerikana. ; dobnosti, ki jih uganjajo Italijani v okolici DUNAJ 19. (Izv.) — Ker je hotela p^a proti našemu ljudstvu, ker se je to družba Canadian - Pacific urediti svojo poslednje jei0 dramiti in se upirati laške- j a) ali hoče minister poskrbeti za to, da 1 _ _____ _ i _ HP— •« I/" nnnr^A ia M ^ O f 1 I • i 1 • • • 1 I _ . . nad njo. A to zopet le z namenom, da bi se ono slovensko prebivalstvo odtujilo svojemu plemenu: Interpelanti vprašujejo: lastno progo iz Trsta v Kanado, je nastal mu terorizmu. Interpelacija navaja uvodo hud prepir med njo in med Austro - Ame- je ustanovitev slovenske šole pri rikano. Pogajanja, da bi katera obeh družb Luciji, v neposredni bližini Pirana, po-popustila, pa imajo nenavadno posledico, gg^ pa veliki obisk te šole, razgrel Ita-da sedaj ne bo vozila nobena družba. (?) j ijjaIie. fo vendar to prebivalstvo ne zahteva Biagoslovljonje vode v Petrogradu. s nič druzega, nego pravice, ki so po držav-PETROGRAD 19. (Izv.) Danes so nih temeljnih zakonih zagotovljene vsem svečano blagoslovili vodo. Obredu je pri- državljanom, pa četudi slučajno bivajo v sostvoval car Nikolaj, diplomatski zbor in bližini Pirana. mongolski poslanik. V 0či pada, da so se ravno v tem Času Vihar v Črnem morju. ■: — tako nadaljuje interpelacija —, ko se SEBASTOPOLJ 19. (Izv.) Promet v je med tamošnjim slovensko - hrvatskim Črnem morju je radi hudega viharja ne- prebivalstvom začelo prosvetno delo, za-mogoč. j čeli tudi nemiri, ki jim je žrtev to naše Žrtve morja. 'prebivalstvo,oziroma njegova posest OPORTO 19 (Iz v.) Blizu Oporta je in imetje. Tako je bila na dan nekega jav-ponesrečil parnik „Verone", s katerega so nega shoda zažgana hiša posestnika rešili 291 potnikov in 92 mož posadke. Milkoviča, povodom nekega drugega se-j Mrtvih so polovili iz morja 191 potnikov stanka pa hiša nekega drugega posestnika! in 42 pomorščakov, dočim jih skupno po- Otroci tamošnje italijanske šole na-grešajo 38 oseb. Odlikovanje tripolitanskih čet. prebivalstvo s ščavi, porchi, venduti, RIM 19. (Izv.) Kralj Viktor Emanuel Turchi itd., kar je gotovo pripisovati je danes izvršil revijo čet, ki so došle iz vzgoji, ki jo dobivajo otroci v italijanski Tripolitanije. Pri tem je odlikoval vojake šoli. Učitelj te šole je prav s temi izrazi z zlatimi in srebrnimi svetinjami. t navalil dne 17. novembra 1912 na neko Čestitke Polncaršju. ; slovensko družbo, a eden njegovih gostov PARIZ 19. (Izv.) Povodom izvolitve je celo ustrelil iz revolverja na naše ljudi, zateči v Port Said,, i predsednikom republike so Poincarćju po- Interpelacija naglasa, da ni nič znano, KAIRO, Z9. (Izv.) Grški diplomataki! slali brzojavne častitke ruski car, španski da bi bili tega učitelja pozvali na odgovor, agent je zahteval, da se mora „Hamidije" j in bolgarski kralj, knez iz Monaco, ruski pač paje kakih osemnajst slo- bo slovensko - hrvatsko prebivalstvo okolice piranske brezpogojno zavarovano v vseh svojih pravicah, ter da se z ozirom na bližino zdravilišča Portorose uvede za Piran in okolico državno redarstvo ? b) da se vedenje italijanskega učitelja pri Sv. Luciji podredi strogi preiskavi ? c) da se eventuelna prošnja občine piranske radi odstopa cerkve pri Sv. Luciji v njeno upravo, oziroma radi priznanja patronatskih pravic tej občini nad kapelanijo, ki bi se imela ustanoviti, brezpogojno zavrže kakor brezsramen napad v svrho raznarodovanja slovensko - hrvatskega prebivalstva v okolici Pirana. Radovedni smo, da-li tudi to interpelacijo, ki razkriva naravnost škanda- ; padajo in insultirajo slovensko - hrvatsko j lozne razmere — kakršne bi morale biti izključene v redni in pravni državi — doleti usoda mnogih drugih, ki jih polagajo v kak prašni arhiv k večnemu počitku? ! Ali pa njegova ekscelenca vendar ukrene, kar zahtevajo od nje interpelantje — varstva državljanom v njih pravicah — in v kar je vlada obvezana po zakonu in po podani službeni prisegi?! Vsekako naj bodo uverjeni v vladnih krogih, [da se je naše ljndstvo v okolici PODLISTEK. AKTA. Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Bamas. — Prevel F. P. „Prihajaš iz Rima ?" je pričel. „Da, očka," je odgovoril mladi mož. „Naravnost?" „Vkrcal sem ae v Ostiji." ^Ali so bogovi vedno milostno čuvali nad božanstvenim cesarjem in njegovo materjo ?" „Vedno." „Ali se pripravlja cesar na vojno?" »V tem trenutku se ni uprlo nobeno ljudstvo. Cesar je gospodar sveta in dal mu je mir, da vzcvetejo umetnosti. Zaprl je Ja-ijovo svetišče in je prijel za liro, da elavi bogove." „Ali se ne boji, da vladajo drugi, medtem ko on poje?" „Oh !« je vzkliknil Lucij in strnil obrvi, „ali morda menijo na Grškem, da je cesar že otrok?" r . „Ne, toda bojijo se, da bo še dolgo tra- ( „Lepi begovi, pri Herkulu I" je vzklik-jalo, predno postane mož." j nil Lucij, „lepi bogovi, ki se razlikujejo od .Zdi se mi, da si je nadel pri Britani- ljudi le v tem, da imajo še več pregreh na ko vem pogrebu moško togo ?" sebi." „Britanik je bil že davno pred tem ob-; Nekaj trenutkov je vladala po teh bo-sojen na smrt od Agripine." I gokletnih besedah grobna tišina. Amiklej in „Toda umoril ga je cesar, za to vam Akta sta začudeno pogledala svojega gosta, jamčim, kajneda, Spor ?" j Kmalu nato je vstopil suženj in javil, da Mladenič je vzravnal glavo in se je čaka pred vrati sel prokonzula Gneja Len-smehljal. itula. Starček je vprašal, da li je poslan sel „Kaj, on je umoril svojega brata ?w je k njemu ali h gostu. Suženj ni vedel odgo- prestrašeno vzkliknila Akta. • vora in je privedel liktorja v sobo. „Izpolnil je materino zahtevo, če ne Prišel je radi tujca. Prokonzul je izve-veš še tega, deklica, popr&šaj svojega očeta, del za prihod neke ladje in je cul, da se ki se zdi podkovan v teh stvareh, in čuj, namerava njen lastnik potegovati za nada je poslala Mesalina vojaka, ki naj bi v grade. NaroČ.l mu je, da naj pride v vladno zibelki umoril Nerona. V hipu, ko je hotel palačo, da vpiše svoje ime v imenik udele-mahniti, sta skočili iz postelje dve kači in žencev ter da izjavi, za katero nagrado se sta preplašili centurijona. Ne, očka, Nero n\ hoče boriti. Starček in Akta sta vstala, da zverina kakor Klavdij*), ali tak norec kakor čujeta prokonzulov ukaz; Lucij ga je po-Kaligula*), strahopetec kakor Tiberij*) ali alušal, ne da bi se ganil. Ko je liktor nehal, komedijant kakor Avgust*)." -je vzel Lucij iz svojega žepa tablice iz slo- „Sin moj," je dejal prestrašeno starček, v novine, namazane z voskom, napisal nanje „pazi, da ne razžališ bogov." ; par vrstic, pritisnil kamen svojega prstana in *) Cesarji, ki so vladali pred Neronom. ' izročil odgovor liktorju z naročilom, da ga ponese Lentulu. Ta je bil presenečen vsled tega in se je za hip obotavljal. Toda Lucij ga je odpustil z gospodujočo kretnjo; vojak se je priklonil ter odšel. Nato je Lucij plosk-nil v roko, da bi poklical svojega sužnja, mu dal čašo, da bi jo točaj napolnil, pil na zdravje gostiteljevo in njene hčere ter prepustil ostanek Spcru. „Mladi mož," je prekinil starček tišino, „imenuješ se Rimljana, toda komaj verujem temu. Ko bi bil živel v cesarskem mestu, bi se bil bolje naučil ubogati ukaze cesarskih namestnikov. Prokonzul je tukaj neomejen gospod in uživa ravnotak ugled kakor Klavdij Neron v Rimu.u „Ali si pozabil, da so me postavili bogovi v začetku slavno4ti za kralja in da sem za hip enak cesarju ? Kdaj si čul, da bi bil Btopil kralj b svojega prestola in da bi bil izpolnil prokonzulove ukaze ?" „Ti si se torej upiral ?* je v strahu vprašala Akta. „Ne, marveč pisal sem Lentulu, da naj se sam potrudi sem, če ga zanima moje ime in namen, ki me je privedel v Korint." Stran IT. ,KDIN08T* ftt 20 V Trstu, dne 20. januarja 1913 piranski vzdramilo, da bo odslej odločno Pijanemu podnaredniku a« j« strar zahtevalo vse svoje pravice, da ga od tega zdela prenenmna. Prijel je za svojo puikoin ne odvrnejo nobena sodna postopanja, ter udaril s kopitom po krati. Krsta nt je raz-da tamkaj ne bo več miru, dokler odgo- sula, iz nje pa se je vsula vsa sila — pu-vorni državni faktorji ne zavrnejo signo- šek. Araavti ao se v treautku razkropili na rov v pristtjne meje in jih pouče, da pre- vt=e strani. deli Istre niso več — pašaliki istrske ob- Ko so odšli vojaki na pokopališče, so jestne in brutalne oligarhije! našli povsod zakopano veliko množino orožja. __ _ Vse pokopališče je bilo polno orožja. Odtedaj pa Arnavti niso več umirali ; kakor muhe. Pri Nemcu v gustah, „RieSki Novi List« prioboujc sledežo G. M. j« rezervni častnik, eieer pa pro- • - . , . .j i . t> i j feaor glasbe. Pripoveduje sledeče: zanimivo vest, ki mu je dospela iz Belgrada. , 6 r j Neki stotnik je pripovedoval : Ko so I Mudil sem 8e 8 svoiim oddelkom v srbske čete začele pri Arnavtih pobirati orožje, j nekem Beliš5u v novoosvojenih krajih. Nekega so Arnavti oddajali orožje z veliko marlji- i lepega dne stopi predme človeček v evropski vostjo. Srbi so bili prepričani, da so pobrali , civilni °bleki, ves potlačen in preplašen. Go-vse orožje. V nekem velikem selu pa se je i voril je jezik, ki ni bil ne bolgarski in ne zdelo neko sumljivo dejstvo, da Arnavti umi- ! srbski. Razumel sem samo, da je velik po-rajo kakor muhe v jeseni. Vsako toliko časa ! ustnik, da ima parni mlin in drugo, ter da se je pomikal kak sprevod proti pokopališču, j živi na koncu vasi. Prijavil se je in je prosil Slike z bojišča. Umiranje Arnavtov. Čudno je bilo to, ker v vasi ni bilo nikake nalezljive bolezni in kolikor so se mogli Su-madinci sporazumeti z Arnavti, so pač sklepali popolnoma preprosto in naravno : — Kaj ti je človek. Kakor piščanec. Zaziblje se, prevrne se in umre. Že so začeli obžalovati Arnavte, Posebno če so se priredili Arnavti kak veličasten pogreb, se je zbrala vsa vas in je potem jokala in tulila. V srbski vojski ni pijančevanja, toda nekega dne se je prigodilo, da je obstal pred takim arnavtskim pogrebom srbski pod-narednik, ki se ga je precej nakresal. Podnarednika je zmotil vrag in je začel: — Kaj je dobrega, ljudje ? — Kaj naj bi bilo dobrega ! Ubilo nas je to dobro, — mu je odvrnil neki Arnavt, ki je znal srbski. — Ali je bil zelo dober človek ? je povpraševal podnarednik. — Zelo !.... Podnarednik je začel, kakor je bil pijan, jokati na ve a glas. — O, o, o, ljudje božji! Dober človek, praviš, da je bil ? — Zelo dober! — ponavljajo Arnavti vsi na en glas. — Tudi jaz sem vam dober človek..,, je pridel podnarednik, in rad vidim dobre j udi. Sprevod, ki se je uatavil, je nato nadaljeval svojo pot. Vojaki sa, kolikor so pač mogli, zadrževali podnarednika, da ne bi napravil v svoji pijanosti kakega izgreda. Toda njemu je kar nenadoma palo nekaj v glavo. Iztrgal se je vojakom iz rok, Btekel za pogrebci, jih došol in se postavil pred nosila. — Spustite na tla ! — je kratko zauka-zal nosilcem. Spustili so krsto na tla. — Odpri ! Hočem videti tega dobrega | človeka ! Hočem ga poljubiti. Jaz imam rad dobre ljudi. Arnavti so se branili na vse mogoče načine. — Greh bi bil to ! — so ponavljali oni, ki so znali srbski. — Vzdigni pokrov, če ti pravim ! Ali si me razumel! — je kričal podnarednik. varstva. Govord je on, govoril jaz in končno sem izpoznal, da je Nemec iz Nemčije in da se je pred kratkim tu naselil. Začel sem torej govoriti ž njim nemški in sem mu povedal, da sem študiral v Monakovem itd. Moj Nemec je oživel. Prišel je tudi moj tudi moj tovariš Ž., vsučiliščni docent. Tudi on je začel nemški. Svab se je popolnoma razvnel. In ko je prišel še tovariš P., gimnazijski profesor, in je tudi on začel govoriti nemški, se je čutil moj Nemec kakor v sredi „Deutschlanda". Zamenili smo si cigarete, ki so bile pri Svabu finejše, dasiravno je bil oblečen zelo skromno in nas je gledal izpo-četka kakor divjake. Porazgovorili smo se pošteno in smo se spoprijateljili, da nas je vbo skupaj povabil na večerjo. Sli smo, kakor smo obljubili. Nemec je imel razkošno vilo. Videli smo, da imamo opraviti z zelo bogatim človekom Pred večerjo smo se zabavali ob likerju in nas je nekoliko popeljal po eobah. V tretji sobi je bil piaDino. Videl ga nisem že celih šest tednov. Sedel sem in vzel note. Prijel sem za valček in sem udarjal, kolikor sem mogel. Slišal sem, da nekaj šumi po sobi, in ko pogledam, vidim da piešeta moja tovariša s hišno gospo. Nemko, po oglajenem parketu. Bilo je kakor na kaki veselici. Sedaj je šele u videl Nemec, da je v srbaki vojaki tudi inteligence. Bil je ves presenečen in ostali smo pri njem daleč nad polnoč. Čudno je, toda resnično, da smatrajo nas na jugu za nekulturen, neciviliziran narod, toda kakor se kaže, bodo v kratkem presenečeni tudi tam gori na Dunaju, Berolinu in drugod. Domače vesti. Odborova seja političnega društva .Edinosti" se bo vršila v ponedeljek, dne 20. januarja ob 3 popoldne v »Slovanski čitalnici*. Vabijo se vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje polncšte-vilno in točno udeleže. Predsednik. Socijalnodemokratične — cvetke. Imeli sido že parkrat priliko, da smo pokazali našim bralcem ono brezmejno ljubezni vost, ki nam jo izkazujejo tisti gospodje Arnavti so pobesili roke in niso razu- j socijalni demokratje, ki so ob gotovih pri-meli. : ložnostih tako lačni — naših glasov, da- „In meniš-li, da pride?" je vzkliknil starček. „Brezdvomno," je odvrnil Lucij. ,.Sem v mojo hišo?" „Ali čuješ?" je dejal Lucij. „Kaj pa ?" „On je že tu in trka na vrata. Poznam šum liktorskih svežnjev. Odpri, očka, in pusti ; naju Bama 1" Starček in njegova hči sta začudena vstala in se oba podala k vratom ; Lucij se ni ganil s svojega ležišča. Ni se bil motil. Bil je sam Lentul, in njegov potni obraz je pričal, s kako vnemo se je bil odzval tujčevemu povabilu. Z rsl-burjenim glasom je vprašal, kje se nabaja plemeniti Lucij. Ko so mu pokazali prostor, kje da je, je odložil togo in VBtopil v tri-klini;, ki se je zaprl za njim in čigar vrata so zastražili liktorji.*) Nihče ni izvedel, kaj se je zgodilo pri tem sestanku. Sele po pre teku četrture je zapustil konzul hišo, a Lucij se je smejočega obraza pridružil Amikleju in Akti, ki sta se izprehajala po preddvorani. *) Liktoiji so bili nekaka častna straža rimskih dostojanstvenikov. „Očka," je dejal, „večer je lep, ali bi ne pospremil svojega gosta tja do gradu, kjer se baje uživa krasen razgled ? Tudi jaz sem radoveden in bi rad videl, če so izpolnili cesarjeve ukaze. Ko je čul, da se bodo vršile v Korintu igre, je zopet vrnil znameniti Venerin kip, da bode boginja miioBtna Rimljanom, ki so prišli, da se borijo z vami za vence.*" „Ah, sin moj," je odvrnil Amiklej, „preslaboten sem in ne morem biti voditelj po hribu. Toda tu je Akta, čvrsta kakor nimfa, ona te p03premi.M „Hvala ti, očka ; nisem se upal prositi tega, ker Bem se bal, da bi postala Venera ljubosumna na lepoto tvoje hčerke in da bi se veled tega morda maščevala nad menoj. Ker mi pa sam nudiš to ugodnost, imam pogum, da jo sprejmem." AVta se je nasmehnila in zardela. Šla je po pajčolan in se vrnila vsa zagrnjena kakor rimska matrona. -Ali se je moja sestra zaobljubila,u je je dej si Lucij, „ali je pa, ne da bi bil vedel, svečenica boginje Minerve, Diane ali Veste?* (Pride se). SOLIDNO: Hi: ELE8ANTm s&gr ZM8RN1H dRNAH RAFAELE ITAUA TMT - VIA MALCANT«N - T*M Zdravilno pivo dvojnega kvasa L Odlikovano na 7 razstavah.: i Vsi zdravniki ga prip«rodajo. S, ŠTEFAN Odlikovano na : 7 razstavah.: i Glavna zaloga v Trstu, via Valdlrlvo št. 32. — Telefon St. 220I. UME i NI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez !! vsake bolečine » 3r i. čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST ulica della Caeerma St. 13, II. n. Back & Fehl splošni unlformsk! zcuod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica BcUedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sein ' prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom : prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem i sama pristna vipavska in istrska vina. kakor tudi i izboren kraški teran po najzmernejih cenah ' razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gork.t jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, lastnic? Nova BeKari m slaflcicarna t Trsti; A. JERIČ - Trst ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino ---v steklenicah. Alojzi] Povh slovenski urar in zlatar V TRSTU ulica del Rivo št. 26 (na trgu pri Sv. Jakobu) ZDRAVNIK Dr. J>. SARAMAN specijalist za notranje bolezni Ln za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju ▼ Trstu, Corso št. 12 od 11 Va do lVi in od do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/IV. ZaložD dalmatlnsResa vina lastni pridelek iz JESENIC pri Omišu _ Filip Ivanišević, Trst | ^ ulica Valdirivo 17. Telefon 14 05. — Prodaia na drobno In ra debelo.— ulica Valdirivo 17. lelefon 14-05. — Prodaja na drobno in na debelo.- GOSTILNE : „Ali' Adria", ulica Nuova štev. 18 in gostilna-Buffe*, Piazza Giuseppina štev. 7, v katerih toči svoja vina prve vrste. aBEiBBiiS Via Economo št. 10. R. Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. Špodlter nam® Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement ' Tovara« cementa „Portlandu v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. EiiiHEIHHH Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij :: Paolo Gastwirtb :: TISI, DL StBilon it 5 • TMs 22-85 (filšs šiedolista fenlto Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kaiosaim izb»r. =)E RKSka ilberto Finzi & €.0 Trst, nlica Gaetano Doulzetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Ailg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito \ s&ke vr^te, debele in fine otrobe, oves ili socivje in ker ob enem zastopstvo ^oriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče Hdobrozaane moke Združ. parnih mi nov „Huagaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in nmorc? eo poSOJajc na *ahte\ o. g^Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. V Trstu, dne 20. januarja 1913. „EDINOST" št. 20. Stran ITI. nes ra naj zopet podamo nekaj te soci-jalnodemokratične dihurščine. Evo je : .Edinosti« v album. Brezmejna je „Edinostova" neumnost in prcfiinoat. V svojih 38 letih neskončno žalostnega in infamno nesramnega življenja, se je neumnost pri strohneli „Edinosti* tako udomačila, da je prej pričakovati, da se bo svet dvignil iz tečajev, nego da bi se zboljšal razum „Edino sto vih" kronično bolnih uredniških mazaćev. Razumljiva nam je usoda „Edinostova". Naj se čudimo, če se je „Edinosti" po 38 letih političnega vlačuganja docela spačil razum in znučaj ? Premnogokrat je „Edinost" pobarvala »voj neidealni obraz in premnogim je že služila, da bi se jej ne poznala posledice večnega vlačugarstva, Kdor se je valjal v blatu celo svoje življenje in se prodajal po najrazličnejših cenah najrazličnejšim političnim degenerirancem, ne mora d=»ti vzgled poštenosti in očitati drugim.nečedne namene. Ali glasilo narodnjakov je že popolnoma zgubilo vsak čut sramote. Razumemo, da bi se Edinost" rado pokazala poštena. — Kdo ni prepričan o svoji poštenosti ? Za to doseči pa misli, da je najboljše očitati drugim stvari, ki jih je sama zgrešila ,,Edinost" predbaciva nam nedoslednost izdajstvo in demagoštvo ! Viačugarska »Edinost", ki izdaja periodično pošteno ime slovenskega ljudstva, ki je zastrupila politično življenje slovenskega delavstva v Trstu, ona „Edinost", o kateri se ne ve, če je bolj klerikalno nazadnjaška ali nacionalistično lojalistična, očita demagoštvo socialnim demokratom. Ali naj se smejemo njeni kratkovidnosti, ali pa čudimo njeni perfidnosti ?" Tako piše dobesedno socijalnodemo-kratski „Zelezniča r", ki ga izdaja in urejuje Jože Kopač! — Menda ja ! Odpadnik. Prejeli smo : Nekega večera sem šel v neko tobakarno, katere lastnica je Slovenka. Tobakarno pa vodi oseba, ki ne zna slovenski. V tej proda-jalnici sta bila dva Laha, katerih eden je sin slovenskih staršev. Pogovor je bil o nekem laškem podaniku iz Beneškega, ki da je tako nesramen, da se izdaja za — Slovenca ! „Epur je to podanik Italije in govori pravilno laški — a ima drzno čelo, trditi, da je Žlavo 1" Tako je govorila meni nepoznana ličnost. Oni, katerega poznam in ki je sin slovenskih staršev, pa je ogorčen dostavil : „Odpadnik !" Tako sodijo slovenski odpadniki o poštenih Slovencih, ki dasi laški podaniki, nočejo zatajiti svoje narodnosti! Slava mu ! Jučer su dovezeni iz Drača u našu luku sa parobrodom wAdelsberg", smrtni ostanci pokojnog majora srpske vojske Radoja Filipovića, Danas u jutro, u 7 sati, blagoslovili su pokojnog srpskog junaka sveštenici ovdješnje srpske pravoslavne opštine, te bi onda prenešen na kolodvor južne željeznice i otpremljen u domovinu. Na plesu Zveze Jug. železničarjev je Izgubila neka gospfca torbico. — Pošten najditelj naj jo prinese nazaj, ker se nahaja v njej ključ od stanovanja in Še druge dragocenosti. Prinese naj se v urad NDO, ul. sv. Frančiška št. 2. Tržaška mala kronika. Trst, 19. januarja. Žalofgra na ulici. Na torpedovki XXVI. je bil kot instruktor nameščen podčastnik Franc Belendorfer, ki je doma nekje na Moravskem. Torpedovka je zasidrana ob pomolu Sartorio. Pred nekolikimi dnevi je Belendorfer izginil s torpedovke in vojaška oblast ga je dala iskati po mestu, vendar pa ga niso mogli najti nikjer. Včeraj zvečer pa je sedel Belendorfer v gostilni „Al Cac-ciatore" v ulici Felice Venezian št. 10, kar je prišla mimo mornariška patrulja. Vodja patrulje je zagledal Belendorferja skozi okno, dasiravno je bil Belendorfer oblečen v civilni obleki. Vodja patrulje je zaradi tega pozval tamkaj poslujočega stražnika, naj pokliče Belendorferja 1 z gostilne. Belendorfer je v resnici takoj ubogal in je prišel iz gostilne ter se je tudi dal odpeljati po patrulji. Toda ko so prišli do vogala ulice Felice Venezian in Ca-vana. je Belendorfer naenkrat potegnil iz žepa browning-piŠtolo, si jo nastavil na sence in sprožil. Krogla je šla, kakor je Belendorfer nameril, skozi levo sence in je prebila lobanjo in odletela na drugo stran ulice, kjer je šlo po nesreči tedaj mimo par deklet. Nesreča je hotela, da je krogla zadela mimogredcčo ^letno služkinjo Ivano Miklavčičevo, ki je r službi pri Arturju Gortanu v ul. Acquedotto Št. 54. Belendorfer se je po strelu zgrudil na tla in prav tako tudi Miklavčičeva. Pok se je slišal v onih ozkih ulicah daleč naokoli in zbrala se je seveda na licu mesta takoj velikanska množica ljudi, ki se je, kakor je pač v Trstu navada, z velikanskim zanimanjem zavzemala za ta izredni dogodek. Bilo je treba več stražnikov, da so napravili vsaj kolikor toliko reda. V bližini se nahaja tudi kinematograf „Iris", iz katerega se je na oni pok vsulo vse občinstvo na ulico. Vojaku ni bilo mogoče več pomagati, bil je mrtev in so truplo prepeljali v mrt vašnico v vojaški bolnišnici. Miklavčičevo pa so z vozom rešilne družbe prepeljali v mestno bolnišnico. Kakor se nam je poročalo takoj po dogodku, so smatrali poškodbo Miklavčičeve izpočetka za precej nevarno, vendar pa je natančna zdravniška preiskava pokazala, da se ni bati za njeno življenje. Tudi ni hotel Živeti. Brezposelni 18 letni natakar Adolf Perazzo, stanujoč v tretjem nadstropju hiše št. 19 v ulici Boccaccio, si je pognal iz samokresa kroglo v prsi. Poklicani zdravnik rešilne postaje je dal samomorilca prepeljati v mestno bolnišnico in je upanje, da mu rešijo življenje. Vzrok samomoru so bile slabe gmotne razmere. Polzkušen samomor vojaka. V rojanski vojašnici so samomori takorekoč na dnevnem redu. Ni še d^lgo temu, kar smo poročali, da se je ustrelil neki vojak 32 , ogrskega, pcšpolka in včeraj je bil zopet slučaj samomora, a danes se je v Rojanu zopet govorilo, da se j 2 baje ustrelil neki vojak. Včeraj zvečer nekako okoli poli 6 je bil poklicin v vojašnico zdravnik rešilne postaje, ker si je neki vojak z britvijo prerezal vrat. Vojaka se prepeljali v vojaško bolnišnico, in je nesrečnež sedaj, ko to pišemo, že najbrž mrtev. Vzrok samomoru ni znan. Slovensko gledališče. Včeraj popoldne so ponovili v našem gledališžu Rovettovo dramo „N e p o -Š t e n i". — Po pravici povedano : škoda drame za občinstvo, ki se smeje tedaj, ko bi moralo sotrpeti. Zvečer je bila prva ponovitev nČ e d-n o s t n e Suzane*, ki je dosegla uspeh, kakor ga je Še malokatera opereta na našem odru. Z zadoščenjem konstatiramo, da je bilo snoči v igri v resnici prave operetne živahnosti, s katero ta komad uspeva in pada. Mislimo, da nam ni treba posebej hvaliti naših prvih moči in drugih ki so s celim ansamblom vred storile vse, da je opereta uspela tako dobro. Občinstvo je imelo zopet enkrat večer, da se je nazabavalo do mile volje. „Suzano" so morali dvakrat ponoviti. G. Kreševičeva z g, Iličičem aplavz ob odprti sceni. Življenje v „moulin rouge* je bilo precej Živo, bilo bi pa lahko še nekoliko bolj. No, pa vzlic temu — opereta je bila res dobra in za predpust ni boljšega, kakor je „Cednostna Suzana" in Suzanina — čednost. Tisti, ki je žvižgal, je menda žvižgal — sam sebi in tistim, ki so ga — poslali ! d$L organizacija. Podružnica NDO v Sv. Križu — ust*-nevljena. Včeraj se je vršil ustanovni občni zber podružnice NDO v Sv. Križu. Udeležba je h la ogromna. Dvorana v gostilni gosp. Kof te nabitopolna. Predsedoval je gosp Ma::in Migajna. V imenu centrale NDO so gov ,1U gg. Pregarc, dr. Kiiovec in strok, tajn ; Brandner. Navdušenje je bilo veliko. Izvoljen je bil odbor podružnice, nadalje zastopniki Z2 kongres NDO in člani za strokovno komisijo NDO. Ustanovni občni zbor je bil torel impozanien. Natančno poročile o njem bomo prinesli v jutrišnji številki .Edinosti*, ker nam danes ne dopušča prostor, poročati o njem obširneje. Pevski zbor Glasbene Matice v Trstu. Danes zvečer pevska vaja: alti ob 7 in pol sopran pa ob 8. Jutri, terek, moški zbor. Pevo vodja. RUDOLF SCHUL.TZH - IZ BERLINA keno«elJonlranl sebetehnlk — Flasia Barrlera vecehla. uhod ulica Sette Fontane iter. 8, IL UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMCI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, um,!. Zmerne cene z ozirom na razmere man) posedujočih slojev. ***** OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. =. SPREJEMA OD IN S—7. prva in edina pisarna — v vojaški stvari — | (konoesi J Mirana ed o. k. name«tn!*tva) Trst, ulica detla Caserma 5, IL n. D^i nasvete la informacije o vsem. kar se tiče novnftenja in vojaške sVnžke. Izdeluje in odpojfcij* vsako vrsto pro6ety vojaškega, značaja, — oprošćeaj« od vaj, enoletno prosto verstvo, ženit ve, doees&nje zakonitih ugodnosti glede preeenine službe, rsprejetja ▼ vojaške ftoie itd. — Pooblaščena je iinto-pafci frtr-F"!— prod ohlastn'jami.— Reievenja Litro in točno. — Uradne mre i Ob dei-.v-■tkifa od 9. predpotndne do 7. popoiudae Ob bt praznikih, od 10. do 12. opold. Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzela po pok. soprogu Francu Macarolu prodajalno usnja v Sežani. Omenjam tudi, da bom prodajala sedanje prevzeto blago po znižanih cenah. Prodajalna se nahaja na istem prostoru kakor poprej. Slavnemu občinstvu se priporočam ter prosim za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem _Antonija udooa iincarol. Krojačnica Vek. Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n. Priporoča se C. občinstvu za vsakovrstna dela. Saiidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejiem kroju Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIM! Kron 6SOO!! AUTOMOBIL! FORD -9[] *Rjvci]a tavarnc sveta, izdslcvac-e letna 40 0C0 »a rtiiaeqE tipa CHASSIS 20 HP isat raznih thav £ odi;* „FOKD" Jf> naj popoln »j to, najhltrnjia lr; ts.JeVoao-.a!?T:s t kai 'ia u bi toj 1. — GKKEBAL'U ZASTOPNIK ANTON S&ERL * TRSI Plazza Goldesl 11, Tel 1734 («llta oar.tr«:flarajt, nllos dal čaohl 15, vsgal silos Boachor« TLEF0M 22*7. - 8TOČK PITEUM 600DJUCH (aiasrtk»m«*.» AatomoMli ua posodo po smerni oeni GOSTILNA Air Antica Pompe! TRST trg C. Goldoni in na istem trgu se nahajajoča CAFFE GOLDONI stvu za oblen obisk. Fran Marin&ek. 99 Slavija u PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdela-Školj št 317 ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naročila za postrežbo na dom. Sprejema v pecivo j vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Sisaga zajamčena. uzoj. zararw. banka o Prosi Rezervni fondi K 53*758*285-24. Izplačane odškodnine In kapttallje Kros 115r39Q 603 61. Dividend se Je doslej izpl. K 2,398-081-85. Po velikosti druga vzajemna uvv. nate države z vseskozi slov.-narodne upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrsinejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno za var. na doživetje In smrt z manjšaj očimi se vplačfli. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kuiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi prod vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička Izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu §j C. CEGfiAR, ulica Caserma IZ. TELEFON ti 21-47. Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Vecellio 4. Popravka in postavlja stroje in parno kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice In čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik in uzorcev za testenine in bižkote. - -Zaloga novih In starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kava, • - • • droi in drugih tehničnih predmetov. - • - - „EDINOST" št. 20. m Mali oglasi B lenom kapitalista ali scdruga s 10.—lo.COG K IObClii za izkoristit važno iznajdbo. Ponudbe iniseratnemu oddelek Edinosti pod „Gotov dobiček". _10 PliHnuita prilika, paitija Singerjevih Šivalnih IsUUUVeId gtrojev, nakupljtnih na dr&žbi, se proda po najnižjih c.?nah a triletno garancijo, šivanje in vezenje po najnovejšem zistemu K 110*—, bolj enostavni K 64-—. Preprodajalcem primeren popu9t. Ulica 8 Caterina 7, dvorišče._35 D m r» rl o S pohištva, bombaževine, slik in dežnikov jrruilaj« na meaečne obroke. Via Ckiozza 6.; I. nadstropje. Ivan K 1 u n. Pozor Slovani! r^rU^TŠ gostilno (z diplomiranim vinom) od goap. Kcvačićs v ul. Giulia St. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najboljša dalmatinska vina po nizkih cenAh Splitsco in viško vino : staro (črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 . opol . . 88 „ čez cesto ... 80 vin. Dobra domaČa kuhinja, mrzl* in topla jedila v vsa kem času Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večere, sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstve in članom NDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obiBk se priporoča AKTE DVORNIK. 24Qfc Fotografa Antona ^lov: Crža^Ua posojilnica In hranilnica V lastni kllL rtfisfercvua za4n§a z :: «m)mIb ptrtiivMi s Ttlefo* St.953. Trst Plana Ccsermo Zv L n. (nhod po žlauna stopnicah). Irulla« vlo|« «prsj«»* od mkip,it kodi al ni ta jih obrMtvjff Bsatnt dftTtk od hranllalh uvod 4U&. Vlaga M lahko po krss® roaoJLla daj a u vknjiJbo po dogsvoia Na menjios po 6*/„ bi miUti K LHS nuapi O" 4 VI. alh vlog plaoaja 6 V/. » *»«rtftSMU« M dalj- • Iim i> ItfiTiri. o o o o UraAao «r«: od t.—II. f dopoladat ta od L—t popoln da«. Isplaftaj« tiakt daa ob mradnlk arah. — Ob aada-prasalkih ja a t a d s a » 11 • hranllnlftil rain e TMO (Ul ljah ta Ptitst I s a p 11 818004, las ailaidirisili arajaaa taraMtat kakor tudi hrsaUss • kaiadaU M . ia »kruli vrai«««1. paplr]«v, Uatta Iti. aajaapaiaaj« aavaja kfcadM tvojo daeo. 2.40 4 ao ESI oiica t. delle Poste 10, Gorica, Gospoda 4444 riril^SnO Prav Pridno in P°Sten0 deklo, uruzilid za vsa hišna dela, ali postrežnico za ves dan. Naslov pri ioBer. oddelku Edinosti. 130 Knr Acnnnrlpnta TeSčeSa stenografije, atro-I\UI OopUlIUClI ictj jepisja, knjigovodstva in deželnih jezikov išče denarni zavod. Ponudbe a cunculum vitae pod „Bodočnost" na inseratni oddelek Edinosti._ 113 posodie, popolno, iz aluminija, za K 35'—, železnina, se prodt ja ul. Caserma 14. Umbprto Cl*Bca. 2313 A. Bnmbič (prej Jakob BamUIč, It st, 011» coiosna 9 Kuhinjsko L Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. ge prip0roča udana 8voJI k svojim ! —E3 BB SH5 A. BAMBIČ. -TO 8 8 40 IO »» za maškerade, novi, sijajni, se poao- St 9, L desno. jujejo po nizkih cenah. Ulica Chiozza 133 Češka pr. o mlsto k k vetš. dSt. aueb panf k ruce by ae mehla naučiti nemčine. Lask. nab. pod B. 125" restante Triest 5. 110 7-"^ ' BmetiiBKI predmeti kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice iu palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino Piazza S. Giovanni št. 3. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giuiia št n priporoča slavnim* občinstva svojo trgovino Iestoln In koioMeta Majd _ PRODAJA NA DBOBffO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgoviao jestvin v ulici Farneto 10. * ____________ . —— iiriT irrn t---rnr f~i ir— Zalaga obuvala = in lastna delavnica = :: :: TRST :: :: ulica Arcata 19 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako nizkih iu zmernih cenah. Palioe* Meti n iliM Kokaina priprava iz aluminija, planimka ate-klenioa, noži in vilice, planinska palio«, pv prava ca led, železa, snežni obroči, nahrbtaiUi Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamala, icpto iz Ciste volne, rokovica. Steklenice Helios, več dni gorke is mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, sraj«*, ovratnice, zapestnice in nogovlee. Za Člane Športnih in planinskih dmitev ■V POSEBNE CENE. H Športna trsoulna MM Hlca S. Anioiio 12 (aasuroti Krei. posla«d »■■na. Konteslonlmnl zobotehnlK ALEKS. LUKE! Trst, ulica Nuosa 13. Sprejem : od 9-12 in od 2-5. | ■SBBB3 AH0ELO REIIEE Rojan, ulica dl Roiano št. 2. Prodajalna manufukturnegu blaga in drobnih j predmetov. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapeto v, volnenih in bombažastih odej, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne. TEODOR KORN ii Trst, ul. Miramar Stv. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PKEJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = IfELA. IN POPRAVE = v PO 15 IZ nm CE3AH. v :: Delo dobro in zajamčeno. : Tele!. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenk«. IG Li J Dobro izvežban pomočnik delikatesne stroke ki ima najmanj 10 letno prakso in je posloval v večjih trgovinah v Trstu, Gradcu ali Dunaju, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj kot prva moč in aranžer izlob v večji trgovini v mestu. — Kje ? pove inseratni oddelek Edinosti pod štev. 5. POZOR! Srojl k svojim ! VINKO terčon priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto :: pekarno v Trstu, ulica del Bosco 18 (prej F. PIRMAN) Prodaja se sve2 kruh 3—4 krat na da* raznih sladčic, bifikotov in liherjev ta ' najfinejše moke itd, — Novo bonsumno društvo Trst, ul. Lazzaretto vecchio št. 31 priporoča svojo gostilno Ja ima Sla«" Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba. SLOVANI DOBRODOŠLI! Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni — TATA SVOJ — AMBULATORIJ v Trstu, v ulici Sati Nicclč štev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12, do 1. in od 5*/, do 67, pop. ^ \ , ——gff ■ Zahtevajte povsod * „specijilno mazilo za čevlja'1 Nedosegljivo. — Bre* duha N&javetlejie. Brez ikodljivlh r pnneiL Se ne aaiu Vzdržuje ^ usnje mehko. — Zavrafiajte i ponaredbe. ——— V Trstu, dne 20. januarja 1913. OdiinJiiBle In prihajanje Moj od 1. oktobra naprej. Časi zs prihod, ozirema odhod so naznanjeni po »radnje-evTopskem času. C. kr. državna želczniea Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje. Pula in medpostaje. 5 52 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). 7.37 O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in meJp. 7.45 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec -Dunaj-Praga-Dečin- Beljak-Berlin - Monakovo in medpostaje. 9.05 O Gorica- Jesenic«-Celovec-Trbiž-Ljubijanu- Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, . Celovec-Dunaj-Linec-Praga- Dečin. O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, l'o nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i 2,14 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. t Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja Solnograda, Celovca, Motu kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljmblja Jesenic, Gorica. 7.0-4 O Iz Dunaja (Čez Divačo—Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine) 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina. Draždan, Linca, Dunaja, Ce lovca, Beljaka. Jesenic, Gorice (in Ajdovščine) 9.35 O Iz Pule (llovigna). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza Monakova-C-e- lovca-Dun:ija-Linca-Jesenic-Gorice. 12 4» M Iz Poreča in medpostaj. 200 O Iz Ceiovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage. Dun j;*, 3 37 O Iz Pule, (Rovinja, llerpelj in medpo ' 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Lj ;b- 8"ane, Jesenic, Gorice. Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. S.OO B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic Gorice, (Ajdovščine). lOOO M Iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 O Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo). 10.57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 8.37 O Iz Gorice. 9 41 0 Iz Divače, Herpelj. Furlansko proge. Odhod iz Trsta (južni kolodvor). 5.40 B čez Nabrežino-Tižič v Červinjan, Gradeč Italijo. 9.00 O čez Nabrežino-Tržič v Cervinian, Graue? in čez S. Giorgio di Nogaro v Videm. 1.20 O čez Bivij-TržiČ v Červinjan, Grade" *), Italijo. 4 10 O čez Nabrežino, Tržič, od Tržiča man er do Červinjana. 7.05 B čez Bivij-Triič v Červinjan, Gradež, li*.iijo 920 O čez Bivij-Tržič v Červinjan. Prihod v Trst (juini kolodvor). 7.40 čez Tržič, Nabrežino iz červinjana. 8.45 čez Tržič, Nabrežino z zvezo na mešalca iz červinjana. 10.33 B čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža Červinjana. 2.48 O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža*), Čer vinjana 6.55 O čez Tržič-Nabrežino iz Italije, Gradeža. Červinjana. 11.18 O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža, Červinjana. Na progi Červinjan-Gradež o. p. vozijo le mešanci. Promet med osebnim postajališčem Gradež in zdraviliščem Gradež se posreduje a parniki in motorskimi čolni lagunske paro-brodne družbe „N. I. B." po sledečem voznem redu : Odhod Gradež o. p. 8.15 12 25 4.00 9.00 prihod Gradež zdr. p. 8 40 12.50 4.25 9.25 odhod Gradež zdr. p. 7.30 11.30 3.15 8.15 prihod Gradež o. p. 7.55 11.55 3 40 8.40 *) vozijo lz Cenriajana v Oradei In nazaj t oktobru tn aprila vsak dan, v drugih mescib t. j. od novembra do vključno marca le ob četrtkih. A" 0iw aa BN ms* ■a aa ai aa aa aa es aa aa BB mu II BI |BB BB fifii BI I BB BB BB j BB BB BB {BB BB BB BI laa BB BB BI via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Očitkom \mm («) csui In cemeMnUi a D. H C • « ■ * teracoi in umetnega kamnu Sprejema Tja^orraiso delo v cementu. C*3ne zmerne* delo točac. ogrebao podjetje, Tirst (vogal P:nzza. Goidoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.) Prevoz mriič&v na vse kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčine St. 170; T. VITEZ v Nabrellnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIČ v Skednju. ... . . Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od naj enostavnejših do najbolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetDega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste ;z kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj H d T I B I L J. RES mF Zaloga obuvala aair. vn lastna