List 32.
Gospodarske skušnje,
(Kako se da spoznati: kteri krompir je bolan, kteri pa ne?) Bolni krompir se spozna na perji ali krompirjevcu, bo berž rekel ta ali uni. To je res, da černo in smerdljivo perje je znamenje bolezni, — al ves krompir, ki ima černo perje, šenividitibolan, če se izkoplje in ogleda; boš li zdaj rekel, da ni bolan? Ker pa krompir, kakor skušnje uče, večkrat še le v kletih (keldrih) gnjiti začne, in ker se včasih na perji poprej ni vidila krompirjeva bolezen, bi utegnilo marsikteremu gospodarju važno biti, da bi za gotovo vedil: ali je pridelal zdrav ali bolan krompir? Prof. Way v časniku ^Liiders-dorfer Annalen der Landw.c4 svetuje to-le poskusiti: Zreži krompir na več koscov in položi nekoliko koscov v mleko spod krave (Trische Milen}, in postavi mleko na ognjišu tako, da bode mleko gorko; tako naj v gorkem mleku leže koščki krompirja skoz 4 ali 5 ur. Ce je krompir bolan, se zasiri mleko; če ne, pa ne.
Naj se poskusi, ker skušnja je lahka. Žalostnega serca smo unidan zvedili, da po D o len s ke m na več krajih (pa tudi okolj Ljubljane) letos krompir zlo čem prihaja — gotovo znamenje, da je bolan. Važno bo tedaj tudi na takih njivah, kjer perje še ni černo, zvediti: ali je krompir v zemlji zdrav ali ne. Naj se za to Wayeva skušnja poskusi! (Kako na Francozkem podpirajo s sadjem obložene drevesa). K drevesu postavijo prav močen kol, ki je višji kakor verh drevesa. Na zgornjem koncu tega kola privežejo vervi (štrike) in s temi prive-žejo veje, ktere teža sadja šibi, da jih vzdignejo in tako na vervih kviško derže. Veje ostanejo pri taki podpori v naravnem stanu; veter jih ne zlomi, ker 4se mu udajajo kakor hoče, in sad na drevesu dobiva solnčne svitlobe in gorkote kolikor jo potrebuje, da veselo zori.
(Breskvino perje strup za govejo živino). Listi iz Frauendorfa so že več prigodb naznanili, iz kterih zvemo, da goveda, če breskvinega perja pojedo, kmali tudi pocerkajo.
(Vino zboljšati, če se, kakor pravijo, vleče . Najbolje za to je, da se sod, kjer je vlečljivo vino, namesto z vinom, le z mer zlo vodo iz štirne zaliva.
(S moli ko z drevja odpraviti). Smolika se najraje dreves košičnega sadja prijema; muzga, ki iz smoli-kastih dreves solzi, svoje vodene dele na zraku izpuhti, ostanjki pa se sčasoma kakor smola sterdijo. Smoličen tok napravi raka in žlambor drevesu, po kterem s časom oslabi, hira in hira, dokler se popolnoma ne posuši. Ti bolezni so posebno drevesa na močirnih vertih podveržene, posebno pa marelice, breskve in češnje. Gotovo pomoč zoper to bolezen je vertnar Hervey znajdel, kteri je blizo 40 let v slovečih drevesnicah v Carthausi v Parizu služil. Smolika se posname s kakim ojstrim orodjem doli, in bolni del se izreze do zdravega lesa; potem pa se rana s kisli c o tako močno dergne, da se perje in stebla kislice (Sauerampfer) v nji razmečkajo in nje sok va-njo potegne. Rana se potem kmali z novim lubom zaraste in smolike je konec. — Tako pravi vertnar Hervev. Naj se poskusi; kislice je poleti povsod dosti. Ali se bo pa dala smolika, ki je notranja drevesna bolezen, tako lahko z u nanj i m zdravilom ozdraviti? Ne prisegli bi na to ne; al, kakor smo že večkrat rekli: Vse skušajmo; kar je dobrega, to pa obderžimo.