P.b.b |° svetovnih in domačih dogodkov FoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagcnfur* LETO XIV./>iTEVILkA 18 CELOVEC, DNE 3. MAJA 19(ii CENA 2.- ŠILINGA Narodno slavje v Št Rupertu Lep sončni dan je privabil v nedeljo, dne 29. aprila Številne rojake iz vseh naših dolin na zaključno prireditev gospodinjske šole v St. Rupert pri Velikovcu. Nad 1000 ljudi se je udeležilo obeh popoldanskih prireditev. Med častnimi gosti so bili: deželni glavar Ferdinand Wedenig z gospo, zastopnik prevzvišenega gospoda nadpastirja, mil. g. prošt Lenart Trabesinger, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, ravnatelj slovenske gimnazije dr. Joško T i s c h 1 e r, svetnik Kmetijske zbornice g. Mirko Kumer in mnogi duhovniki, med njimi prošta Valentin Brand-s tat ter in Anton B e n e t e k. Slavnostni govor pa je imel preč. g. Avguštin Č e b u 1. Praznik gospodinjskih tečajnic Talko kot letni jarmaik v Pliberku ali vsakoletni semenj — žegnanje v fari — nam je postal navada vsakoletni zaključek go-ccdinjskcga tečaja v Št. Rupertu. Ta dan isi'prihranimo samo za 'št. Rupert in vemo: splača se priti tja, tam nismo nikdar razočarani. Tam je naš podjunski praznik. Četudi nas mnogi pokopavajo, pa glej: kakor sedaj vigredi ptički na naše vrtove priletijo in iz zemlje rožice priklijejo, tako se /najdemo iz vse Podjune in nekateri telo iz Roža v .št. Rupertu in ugotovimo: se smo 'živi in nič manj nas ni, kvečjemu še več-. Starši so poslali v letošnji gospodinjski tečaj 27 deklet. Vedo, kje jc najbolje za 'njihove dečle, kje se bodo največ praktičnega gospodinjskega naučile in tudi za pamet in srce kaj pridobile. Učile so se živinoreje, mlekarstva, sadjarstva, vzsgojeslov-ja, nege dojenčkov, higiene, domoznan-stva, računstva, kuhanja, braneslovja, šivanja, krajnega risanja in seveda verouka, slovenščine in nemščine. Kakor vsako leto so nam tečajnice in sestre pripravile v nedeljo, 29. aprila kuharsko raz tavo in razstavo ročnih del in pa zaključno prireditev. Vsako leto opažamo, da je dvorana za prvo predstavo premajhna. Saj že ni več pri j d no, ko smo bili 'tako nabasani kot »špike« v škatljici, toda to že prestanemo, da le kaj lepega vidimo. Se pozna, da je avtov vedno več, da je tudi dvorišče že premajhno /a parkiranje. S petimi pesmimi so nas pozdravile dekleta pod vodstvom g. prof, Silva Miheliča. Z deklamacijo nas je pozdravila Hrovatova Ančka. Plesnik Štefka pa je deklamirala pesem .Domovina, mili kraj’. V prav prijetni, domači besedi je govoril vsem a predvsem dekletom č. g. Avguštin Čebul. Kakšna naj bodo dekleta: najprej naj bodo dobra: kjer je dobrota, tam je dom, tam je lepo in prijetno. In služijo naj: svojimi staršem, domu, pa tudi narodu. Bodo naj ponižne in naj ljubijo svoj dom, kjer je najlepše in kjer jih tudi čaka odgovorna naloga. Da bodo starši veseli, da so dali dekle v gospodinjsko šolo. Igra »Vragova smola« je bila sama vredna cele prireditve po svoji obsežnosti in teži. Napisal jo je rajni prof. Janko Mla- kar, ki nam je že /nam po igrah: »Nevesta i/. Amerike«, »Izgubljena Marta« in »Spominih«, ki jih sedaj beremo v »Veri in domu«. Avtor je iznam vzgojitelj, ki je svoje poslanstvo opravljal tudi s šegavostjo, S to igro je posegel v srednji vek, ko so še verovali v čarovnice in jih sežigali. Pokaže nam gotovo pretirano in napačno sovraštvo do žensk v magistru Fabrioiju, na drugi strani pa je vendar nekaj resnice, da je ženska »vragova smola«, na katero hudič lovi moške. Dora, Rakunova hči, tako hrepeni po lepoti in ljubc/mi, da pokliče rogatega peklenščka na pomoč in mu za uslugo, da jo spremeni v lepo in ljubljeno Ro/ito, hčer dona Alvareza, zapiše svojo dušo. Da igra noče žaliti /onlke na splošno, je dokaz to, da je igro napisal Mlakar, sam profesor na dekliški gimnaziji in so jo prav dekleta igrale. In tudi konec, ko ljubezen do matere privede Rozito do sklepa, da se odpove stanu in je pripravljena kot Čarovnica zgoreti na (grmadi. Igra je napeta do konca, združuje rz res-mOstjo šalo in so jo gledalci spremljali z veliko pozornostjo. Prav občudujemo pa dekleta, da so to težko igro podale tako izvrstno, da je bilo užitek gledati. Na pomoč 'pa so prav radi prihiteli trije igralci iz Globasnice, četudi je velika žrtev ob tem velikem delu hoditi na vaje tako daleč. Tudi z rajanjem so nas žavbrne dečle razvedrile, kar vso prireditev vedno poživi in je kot sladka smetana na kavi. Na obeb prireditvah je bilo okoli 1200 ljudi in so bili vsi zadovoijmi. Obe razstavi 'sta nam nudili toliko lepega in zanimivega, da o (tem ni mogoče pisati, ampak je treba le videti'. Pri kuhinjski razstavi je treba posebej omeniti praktična navodila za dieto za bolne na jetrih, želodcu in srcu, pa tudi jedila, ki jih ne smejo uživati, če hočejo dolgo živeti. Razstava je nudila veliko okusnih in hvaležnih daril za razne 'prilike. Prav umetniški Čut pa razodeva pravljična skupina »Snegulči-ca in sedem palčkov«, napravljena iz marcipana. Razstava kaže poleg kuharskega znanja veliko duhovitosti in čuta za le-, poito in prisrčnost. V oddelku za ročna dela smo posebej občudovali krasno vezene prte v narodni ornamentiki. Kar poljubil hi tiste nagelčke in dom, ki je tako domač in bogat, ker združuje lepoto, narodno izročilo in modernost. Kaj bi segali po tujem, ko imamo doma toliko lepega! Letošnji gospodinjski tečaj pa je imel še nekaj, česar ne more dati nobena šola, pa naj bo 'še tako moderno zidana itn z vsemi mogočimi aparati in strokovnimi močmi — vse i/. tistih bogatih denarnih virov, ki niso dostopni (slovenskim gospodinjskim šolam —, namreč tisto domačnost, prisilnost, vzajemno sodelovanje čč. sester in gojenk, da so se imele med seboj rade kot hčere ene velike družine. Prav zato so vzgojni življenjski nauki, ki so enako važni kot kuhanje in šivanje ali pa še bOlj, padali na rodovitna tla, v pripravljena srca. Prav radi te velike nesebičnosti in požrtvovalnosti sester, ki ralzdajajo same sebe, ker denarnih sredstev pač ni, sta nam gospodinjski šoli v St. Rupertu in Št. Jakobu toliko vredni. Zato jiim 'bodo starši še zaupali svoje otroke, da jim tako dajo najdražjo doto za življenje! Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence OBJAVA Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence so sprejemni izpiti za šolsko leto 1962/63 v soboto, dne 7. julija 1962, to je prvi dan velikih počitnic. Začetek ob osmi uri. Prijavite svoje otroke pravočasno in sicer do 1. julija 1962! Prijavi je treba dodati rojstni list* in dokaz avstrijskega državljanstva. Pri vodstvu šole, katero otrok sedaj obiskuje, zaprositi za popis učenca. Ta popis (Schuler-heschreibung) pošlje šola neposredno na naslov: Direktion des Bundesrealgvmna-siums und Gymnasiums fiir Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22. Na dan izpita, torej 7. julija, pa mora vsak tičenec predložiti spričevalo, katero bo dobil 6. julija 1962 na svoji dosedanji šoli, ker brez tega spričevala ne more biti pripuščen k izpitu. Izpit za prvi razred obsega snov četrte šolske stopnje iz slovenščine, nemščine in računstva — pismeno in ustno. Glede ostalih razredov pa dobite podrobna pojasnila vsak dan popoldne v šolski pisarni: Lerchenfeldgasse 22, soba 65 y drugem nadstropju. Zaključna prireditev v tekočem šolskem letu 1961/62 bo v nedeljo, dne 3. junija 1962, v veliki dvorani Delavske zbornice. Tokrat bo zaključna prireditev povezana tudi z razstavo risb in ročnih del deklet in fantov. Ravnateljstvo Slovenska filharmonija v Celovcu V petek, dne 4. maja bo Slovenska filharmonija iz Ljubljane v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo gostovala v Celovcu z izbranim programom slovanskih skladateljev. Izvajala bo pod vodstvom mednarodno znanega dirigenta in skladatelja Boga Leskovica »Balkanske jile.se« Market T a j č e v i č a, v orkestralni jrriredbi Boga Leskovica, »Koncert za violino in orkester« Sergeja Prokofjeva, ki ga bomo tokrat prvič slišali v Celovcu. Program bo zaključila Dvorakova simfonija »Iz novega sveta«. Kot violinski solist bo nastopil Dejan Bravničar. Že s svojimi dosedanjimi gostovanji si je Slovenska filharmonija, ki je v zadnjih letih j)od vodstvom dirigentov Leskovica in Hubada dosegla številna mednarodna priznanja, |>ridobila številne prijatelje tudi med jioznavalci glasbe v koroški prestolnici. Zato se tega ponovnega obiska iz prestolnice Slovenije veselimo in goste jmsič-no pozdravljamo! Vstopnice prodaja »Karntner Landesrei-sebiiro« na Novem trgu v Celovcu. Šmarnice v Celovcu Kot doslej bodo tudi v letošnjem mesecu maju slovenske večernice v Celovcu in si-(cer v novi bogoslovni cerkvi, Tarviser Strassc (ob Lendkanalu). Vsak večer: ob % na sedem rožni venec. ob 7. uri nagovor, nato litanije. Ob sredah, sobotah in nedeljah jrete litanije. Vabimo vse vernike k obilni udeležbi. Našim naročnikom Pričujoča številka zaradi praznikov obsega samo štiri 'strani, ker iz tehničnih razlogov ni bilo moč izdati številke v normalnem obsegu. Zaradi skrčenega obsega so v tej številki morala izpasti nekatera nadaljevanja. Ta bodo v prihodnji številki, ki ho izšla zopet, kot običajno, na osmih straneh. Prosimo naročnike za blagohotno razumevanje. Ure d n i š t v o šentruperške gojenke j>ojo (Foto Zaletel) 3 ZAKLJUČNA PRIREDITEV Gospodinjske šole v Št. Jakobu ' v nedeljo, dne 6. maja. Gojenke šentjakobske gospodinjske šole vabimo na kuharsko in šiviljsko razstavo ter prireditev, ki bo ob lepem vremenu zunaj pred šolskim poslopjem. Spored: 1. Vigredni in naš pozdrav 2. Dvojno razočaranje (igra) 3. Misli ob zaključku šole 4. O zvokih godbe 5. Ljubezen je iznajdljiva (igra) 6. Naš dekliški raj 7. Petje V soboto, cine 5. maja, bo ob 3. uri popoldne prireditev za šolsko mladino. V nedeljo, dne 6. maja bo prireditev doma ob pol dveh popoldne in za Senltjakobčane ob sedmih /večer. Gojenk e n B 9 B ■ n 53 M n ■ H H n hi m a ■ H ■ a a H f* H U a ■ a H B m u Politični teden Po svetu... Atomski gobani zopet rastejo Minuli četrtek je v VVashingtonu aimeri-Ska atomska (komisija izdala kratko sporočila: »V tbla&ini Božičnih otokov v Tihem oceanu je bila izvedena atomska poskusna eksplozija.« Naslednji dan je sledila Se ena in v prihodnjih dveh do treh mesecih jih bo še več. Za kratkim sporočilom ameriške atomske komisije pa stoji zapletena vojaška in politična povojna situacija, Iki je v znamenju »hladne vojne«. Oh sviitn atomskih eksplozij: pri Božičnih atokih doseza zopet enega svojih grozljivih viškov. Okoli zapuščenih otokov sredi širnega oceana se je zbralo okrog 100 ladij in 12.000 mož, -med katerimi so vojaki, znanstveniki in tehniku, ki bodo izvrševali napovedano serijo atomskih poskusov ter opazovali njih -učinke. Do zadnjega ni Ibiilo gotovo, ali bodo poskusi res izvedeni, kajti vlada Združenih držav je še prejšnji teden ponovno stavila Sovjetski zvezi predlog, da z dejanji pokaže, da je voljna sprejeti prepoved atomskih poskusov ter mednarodno kontrolo nad atomskih orožjem. Toda prav zaradi zahteve Zapada po kontroli se je vse razbilo. Sovjetska zveza smatra vsako kontrolo na svojem oizem-ljn kot -»vohunstvo« in hoče, da ji -svet verjame na besedo. Vprav -zaradi te odklonitve s sovjetske strani novi ameriški poskusi niso zbudili takšnega ogorčenja po svetu, ko so sami Amen-kanci pričakovali. Je namreč -minilo še premalo časa, da bi bila svetovna javnost pozabila na dejstvo, da je bila Sovjetska zveza tista, ki jle lani v jeseni pretrgala »atomski moratorij«, ki je dogovorjen leta 1958, s serijo orjaških poskusov. S tem je dokazala, da je slprejela leta 1958 atomski »odmor« Samo zato, tla se v miru pripravi na nove poskuse. Sovjetslki poskusi lansko jesen in sedanji ameriški poskusi so zopet razgibali do naravnost pošastnih dimenzij atomsko oboroževalno tekmo med obema glavnima velesilama sveta. Ta novi izbruh oboroževalne vneme j!e toliko bolj vznemirljiv, ker kaže, da se spor med obema svetovnima blokoma poglablja ih da eden kot drugi upa z -iznajdbo novih orožij doseči premoč nad drugim. Mnenje sovjetskih Vladajočih krogov je, da mora komunizem zavladati po vsem svetu ter da je njihova glavna naloga v tem, da k tej zmagi pripomorejo z vseimi sredstvi, bodisi s silo, bodisi iz zvijačo. Prav zato nočejo pristati na nobeno -mednarodno kontrolo, kajti s tem bi oni sicer dobili nadzorstvo in pregled nad ameriškim Oboroževanjem, obenem bi s -tem bila tudi Sovjetslki zvezi odvzeta možnost tajnega oboroževanja. Trenutno j,e pač tako, da imajo glede atomske oborožitve 'Združene države še vedno naskok pred Sovjeti, posebno ker posedujejo celo vrsto različnih orožij, ki jih morejo po »potrebi« izbirati talko, da uporabijo najprimernejša. Vendar so vprav lanski poskusi Sovjetov prepričali Amerikance, tla je tudi Sovjetska zveza na atomskem področju znatno napredovala. Posebno jih skrbi velikost sovjetskih atomskih eksplozij, ki kaže na to, da delajo Sovjeti na konstrukciji »protiraketne atomske bombe«, to je bombe, ki bi s svojo eksplozijo uničila v zraku bližajočo -se sovražno raketo z njenim atomskim tovorom vreti. Sovjetski raketni naskok pada Pač pa se je v zadnjih mesecih sovjetski naskok na raketnem področju znatno ■ zmanjšal. Predsednik K on ned v je -dejal pred kratkim: »Kar -se tiče ameriške vojaške sile, lahko mirno rečem, da se nam nebi izplačalo z nikomur imenjavati«. Zasedaj ima Sovjetsika zveza -zgolj prednost v velikih daljlnbmeth-ih raketah, iz česar je tudi -razlagati njene večje uspehe v vesoljskih poletih. Toda »sovražnik« ni v vesolju (vsaj zasedaj me), ampak na Zemlji in za dosego Lega popolnoma zadostujejo sedanje ameriške rakete. Položaj je.zelo mračen. Tudi Sovjeti so napovedali nove atomske poskulse, takoj potem ko 'bodo sedanji ameriški končani. Povrh tega pa utegne atomska tekma povzročiti »širjenje« atomskih orožij, kajti želja po posesti teh -nesmiselnih, a nevarnih igrač je nalezljiva kot bolezen. Francoski predsednik De Ganile hoče ustvariti malo, a z atomskimi bombami do zob Oboroženo »Force de fraippe« ali »udarno četo«, pa tudi komunistični Kitajci pra- vijo, da mora najštevilnejša država na svetu imeti -tudi naj-modernejše orožje. Zaenkrat jim ga Sovjeti kljub komunističnemu -brastvu nočejo dati, kajti njihove dosedanje izkušnje is kitajsko hvaležnostjo niso bile baš vzpodbudne. Pa tudi na Zapadu sedanji lastniki atomskih orožij (Ameri-kanci in Angleži) niso hoteli svojega »zaklada« deliti z atlantsko zaveznico Francijo. Sporazum o prepovedi atomskega orožja bi seveda vsem tem -problemom dobesedno »odrezal« glavo. Zato bi -bilo pa (potrebno medsebojno zaupanje med obema velikanoma, a tega n-i, kajti Sovjeti se ne pustijo kontrolirati, Ameri-kanci pa pravijo, da so enkrat šli na led (to je leta 1958, ko -so Sovjetom verjeli, da bodo držali atomski moratorij) sedaj pa ne gredo več. Ako Sovjeti dolbe atomsko premoč, itak ne bo več imelo smisla -jih -dolžiti, da so prelomili besedo. In zato bodo na »Božičnih otokih« rastli iz tal nezaupanja ognjeni atomski gobani hitreje kot gobe po dežju. ... in pri nas v Avstriji Prvi maj v znamenju skregane koalicije Spričo letošnjega muhastega vremena je Socialistična stranka večino svojih prireditev prenesla v dvorane -ter je zgolj mladino poslala na predvečer v -obhode z baklami po mestih. Mladina -pač gre, kamor jo pošlješ, kadar je urejena v -vrste, koraka. Na zborovanjih pa so nastopili prvaki stranke z -Vsesko-z miroljubnimi govori, v katerih so hvalili koalicijo in jo predstavljali kot najprimernejšo vladavino, obenem pa so si lastili zasluge, češ da je prav zaradi 'udeležbe -socialistov v glavnem talko dobro funkcionirala. Bi pa funkcijo igrala še bolje če hi 'beseda socialistov imela -večjo moč, so pristavljalli. To je, če -bi imela več glasov za seboj. Pri, OeV-P so pa bili manj zadovoljni z koalicijo. Govorniki OeViP so dolžili Socialiste, da si prisvajajo le dobre strani koalicije, v kateri je vendar OeVP nosila glavno breme odgovornosti. Socialisti -hočejo biti partner za.-zeleno vladno mi-zo, ko pa pridejo ven -iz sejne dvorane, se pa obnašajo h uje kot opozicija. Ti ogovori so ižvemeli tako, da bi OeVP mogla narediti še mnogo več dobrega, če je ne bi pri delu ovirali vprav -socialisti. Sicer pa smo teh medsebojnih očj tikov že vajeni. Dr. Gorbach ^re v Ameriko Minuli teden pa sta se kancler Gor-badh in zun&inji minister Kreisky odpravljala na pot, tokrat v Združene -države, kamor sta odletela včeraj, -to je v sredo zjutraj. Dr. Goiibadhovo potovanje v Ameriko je res pravcata pot z zaprekami, kajti sprva je hotel -iti h Kenhdyju sam, da tako pokaže, da je OeiV-P izrazito zapadno usmerjena, v razliko od .socialistov, -toda najprej je iKennedy sporočil, da sploh nima Časa, kasneje pa je ameriška vlada dala vedeti, da če že pride kancler, naj pride z njim tudi zunanji minister, kot je to pri -takih zunanjepolitičnih obiskih običaj. Dr. Goibachov obisk prihaja namreč ravno v času, ko se -nahajajo pogajanja med Veliko Britanijo in EWG v odločilni fazi. Združene d-rlžave -zelo podpirajo vstop Velike Britanije v EWG, ne le zato, ker bo s tem ta gospodarska skupnost močno ojačena, temveč: iz političnih razlogov, ker bo to pomenilo večjo angažiranje Londona v kontinentalni Evropi, kjer sta dosedaj su- vereno gospodarila Pariz In Bonn. Pač pa Združene države niso posebno navdušene za pridružitev nevtralnih držav v EW-G. Pristop Avstrije, Švice -in Švedske k EWG je sicer zaželen iz gospodarskih vidikov, obenem bi pa razvodenil njeno politično osnovo. Sedanje članice EWG (in tudi Velika Britanija), so -namreč obenem članice Atlantskega pakta. Po drugi strani je pa za evropske nevtralne države pristop -k EVVG postal -nujnost, ki je pa le-te niso 'hotele pravi čas poznati, to je pred tremi leti, ko bi iz lahkoto prišle v takrat še mlado in nezahtevno EVVG, na katero -tudi Sovjetska zveza ni bila tako pozorna. Večina avstrijske zunanje -trgovine se odigrava z državami EVVG (Zapadita Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Lulkseimbung). Ako Avstriji ne uspe najti gospodarskega priključka k EVVG, bo neizogibno zdrsnila v naročje vzhodnemu bloku. To hoče kancler dr. Gorbach dopovedati iKeh'nedyju. Da je to glavna točka Gorbachovega ameriškega programa priča tudi dejstvo, da se je dan pred odletom pojavil na Ballbauspl-at-zu sovjetski poslanik Avilov, -ki -se je dalj časa raizgovarjal iz -zunanjim ministrom K-re-iski-m. Na Koroškem: Predvolilno vretje Volilni nemir je -segel tudi v -mimo koroško deželo. Kot smo že poročali, se je začelo z. mlekom, -zaradi čigar nizke cene je -začela kmetom prekipevati jeza. Ko se o-srednje kmetijsko interesno zastopstvo na Duinajju s kmetskim -ministrom, vred ni priključilo zahtevam koroških mlekarskih -zadrug (občni -zbori v Velikovcu in Beljaku) po takojšnjem -zvišanju cene mleka na 2.-50 šil., -iz razlogov, ki so samo deloma 'Utemeljeni ter -se je tudi koroški -Bauernbund -moral svoj preigram omejiti na »postopno« zvišanje mlečne cene, je cela zadeva dobila izrazito politični značaj, ali koroško ceneno mleko je -začelo dobivati rjavkasto barvo. Pokazalo se je namreč, -kdo stoji za celotno akcijo. Splošna kmečka zveza (Allge-mei-ner -Banernveiband) je napovedal demonstracijski pohod’ is -traktorji na Celovec za minulo nedeljo, toda oVP-j-evski-Bauern-bund je udeležbo na tej demonstraciji od-povedal. Res je prišlo samo okoli 400 od v koroški deželi 7000 registriranih traktorjev in še na traktorjih, ki so drdrali po mestu, niso sedeli srednji ali mali kmetje, (slednji si traktorja sploh -privoščiti ne morejo), ki nizke cene mleka in kmetijskih pridelkov najbolj ostro občutijo -na -lastni koži, temveč so jih vozili hlapci velikih gosposkih kmetov. Njihovi gospodarji so se pripeljali z limuzinami na protestno zborovanje, ki je bilo v Koncertnem, domu. Že nekateri n-ajpisi so dovolj jasno povedali, kani pes -taco moli kot n. pr. »Heute Protelst, m org en Strelk«, ki čudno spominja na znano pesom iz rjavokrvave dobe. -Nedeljska demonstracija je značilna in mora biti merodajjnim krogom obeh vladnih strank pomenljiv opomin. Je namreč tipičen primer, kako lahko postane -povsem gospodarsko vprašanje igračka političnih sil, in kako lahko napako demokratične vladavine — kot so brez dvoma prenizke cene kmetijskih pridelkov zaradi koalicijskih krtjevnih kupčij -na račun kmetov — tisti, ki se v srcu na demokracijo požvižgajo, vprav z uporabo demokratičnih metod demokracijo izpodkopavajo. Celovška demonstracija je njenim prirediteljem dala pogum, kajti na zborovanju v Koncertnem domu je padla tudi parola: Danes so drdrali traktorji v Celovcu, jutri pa bodo iz vseh zveznih dežel pridrdrali na Helden--platz na Dunaju! SLOVENCI dama hi po sneta Že druga slovenska Sola v Avstraliji Slovenski rojaki v Sidnevu (Avstralija) so ustanovili lastno šolo za slovenske otroke, ki io obiskujejo ob sobotah kot dopolnilo angleški državni šoli, da se poleg državnega jezika angleščine dobro nauče tudi svojega materinnega jezika slovenščine. Ime so ji dali po slovenskem prosvetitelju škofu Antonu Martinu .Slomšku. Je to že druga šola na daljnjem kontinentu, ker prva že dalj časa deluje v mestu Melbume. Mauserjev roman v španščini Pri založbi Luis de Caralt v Barceloni (Španija), je pred kratkim izšel roman „Kaplan Klemen”, ki je svojčas izhajal kot podlistek v „Kroniki” ter ga je pozneje prevedel v nemščino švicarski pisatelj in prijatelj koroških Slovencev Gerold Schmidt. Iz nemščine ga je sedaj prevedel v .španščino Jose I. Bellock Zimmermann. Omenjena založba izdaja dela iz svetovne literature ter je pred kratkim izdala Nobelovega nagrajenca Iva Andrica. Na ovoju podaja poročevalec karakteristiko Mauserjevega romana ter ga vzporeja z romanom o duhovnikih slavnih pisateljev Francois Mauriac ter Graham Greene. V prevodu so vsa imena ohranjena v slovenščini, seveda zapisana v španskem pravopisu. Žal pa o pisatelju ne pove uvod nič, kajti sani Mauser je o prevodu svojega dela v španščino izvedel iz — časopisov. Prevajalec se namreč niti ni pobrigal za avtorjevo dovoljenje. Kljub temu pa je ta novi prevod tudi nova potrditev veljavnosti pisateljskega dela Karla Mauser ja, ki ga tudi na Koroškem radi beremo. Izšel je novi Slovenski pravopis Minuli teden je izšel novi Slovenski pravopis, ki ga je pripravila posebna komisija pri Slov'' ski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljano izdala pa Državna založba Slovenije. Posvečen je spominu velikega slovenskega jezikoslovca mednarodnega slovesa Frana Ramovša. V komisiji za pravopis so bili profesorji Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Lino Legiša, Janko Moder, Mirko Rupel, Anton Sovre, Matej Šmalc in France Tomšič. Poleg slovarja pa ima novi pravopis daljši pravorečni, pravopisni in slovni6ii uvod, seznani kratic in znakov ter prikaz korekturnih znamenj. Pravopisna komisija je v knjigo pripisala prošnjo, da naj bralci in pa uporabljale! Pravopisa sporeče vse pripombe in morebitne popravke, ki bodo služili pri izdelavi novega pravopisa slovenskega knjižnega jezika, ki sc naglo razvija in izpopolnjuje. Priznanje slovenskemu tržaškemu tiskarju Italijanska tiskarska revija „11 poligrafico Italia-no” jc nedavno razpisala „Prvi natečaj grafičnih sestavkov”, katerega so se lahko udeležili vsi tiskarji v Italiji. Treba je bilo iz. tiskarskega materiala sestaviti vabilo za razstavo grafičnih izr0j kov v dvobarvnem tisku. Med 137 tekmovalci je komisija prisodila 3. mesto vabilu, ki ga je izdelal mladi slovenski tiskar v Trstu Zorko Lovrečič. Nagrajenec je bil dovršil slovensko obrtno šolo v Trstu. Nova zmaga slovenskega telovadca Cerrarja V dva dni trajajočem dvoboju med telovadnima moštvoma Jugoslavije in Sovjetske zveze je po oceni moštev zmagala Sovjetska zveza, z rahlim naskokom, kajti nabrala st je 458 točk, Jugoslavija pa 454. V klasifikaciji posameznikov pa je zasedel prvo mesto mladi Slovenec Miro Cerar, sedanji evropski prvak, ki je prekosil vse svoje jugoslovanske in sovjetske sotekmovalce. • Slovenska šola v Kanadi \ • * V Torontu, kjer se je po drugi' svetovni vojni naselilo največje števil« Slovencev v Kanadi, sta že dve slovenski župniji, ki imata vsaka tudi lastno slovensko dopolnilno šolo, v kateri se otroci slovenskih staršev uče domačega jezika. Obe šoli sta pred kratkim zaključili prvo polletje s prav dobrim uspehom. šola pri župniji Marija Pomagaj jc imela 144 otrok, ki so jih poučevale učiteljica s. Palmira Dvoršak, Karlinca Merhar, s. Cecilija Prebil, Ivanka Levstik ter ing. Cvetka Jakus. Otroci imajo lastno knjižnico, ki ima 144 slovenskih knjig, po katerih otroci radi segajo. — V župniji Brezmadežne v Ncw Toronto pa obiskuje slovensko šolo 75 otrok, ki jili poučujejo Anica Dolenc, Karlina Čermelj, Stane Plcško in Jože Meden. Posebni tečaj za srednješolce obiskuje sedem dijakov in dijakinj. Učitelj Blaž Potočnik vodi deški pevski zbor, ki jc nastopil na več prireditvah. Goriški Slovenci zahtevajo novo šolo Na nedavni seji mestnega sveta v Gorici so trije slovenski svetniki (dr. Kacin, dr. Sfiligoj in dr. Bratina) v proračunski debati med drugim zahtevali tudi postavko za gradnjo nove slovenske šole v Gorici, ker sedanje poslopje ne ustreza in ne zadošča več potrebam. Prireditev v št. Rupertu. — Prizor iz »Vragove smole” (Foto Zaletel) n nas mTibmkem DJEKSE (Kako smo blagoslavljali) Pradno so pred nekaij leti vpeljali novo 'bogoslužje Velikega tedna, je bila knsitnica (velika sobota) brez dvoma inajveselejSi dan leta. Visa opravila so bila v soboto zjutraj, takoj na to je bila maša, pri gloriji so začeli 'zvoniti in streljati. Po oeilkvi je donela aleluja, orgle so bučale, praznovanje veli-tke noči se je začelo. Zdaj je velika sobota še čisto postni dan, Kristus je še v grobu. Ceremonije vstajenja se začno Sele po sončnem zahodu, in to je letos, ko je bila velika noč talko pozno, šele ob -sedmih zvečer. čez dan se vrši samo 'blagoslavljanje velikonočnih jedil, štirje blagoslovi se uporabljajo. Eden za mesnino, drugi za pisanke, tretji za šartelne ib četrti za vse drugo (hren, jabolka). Takoj izjultraj, Ob šestih imamo navadni blagoslov ognja. Ljudje rabijo blagoslovljeni ogenj in ne morejo čakati do večera. Po potrebi se blagoslovi tudi vodia. Potem pa naprej, dolga bo pot. Prvi 'blagoslov velikonočnih jedil je pri Lesjaku. Pred dobrima 2 lletoma je umrla gospodinja, komaj 40 let stara. Lani je 'pogorel hlev. Že stoj! novi 'in lepši na mestu pogorelega. Od Lesjaka pa naprej proti Hudemu kraju. Na slemenu je Slamanik ali Slame--j^k. Od tukaj se vidi doli na Št. Jur na •vinogradih. Hiša je nova, nad hišo Marijina kapelica. Nato je blagoslov pri Prohartu, krojaškem mojstru. Zadnje čase je 'bolehal, Bog mu daj zdravja! Pa -zopet naprej proti Vrhovniku. Ponovno se med potom okfeipčamo, seveda p e rz mesom, tejti do enajstih je še -strogo zapovedan post. Pri Vrhovniku smo ob pol devetih. Od Vrhovnika pa dol proti 'Kuncu. Tu se nič ne ustavimo, raizen kar je ipotrebno za blagoslov jedil. Nato pa proti cerkvi v Šmihelu. V cerkvi je že šesti, blagoslov. Cerkev v Šmihelu 'se imenuje že 1. 1387. Šmihel leži že 100 m niže nego D-jekše. Še vedno gremo navzdol — do Rebernika. Pri Reberniku 'blagoslovimo, se tnalo odpočijemo in okrepčamo. Ura 'je že 'pol enajstih. Zdaj i]xi zopet navzgor. 'Slečemo jopiče, pošteno se potimo. Mimo Priža gremo do Drčnika. [amnik je kar s traktorjem pripeljal štiri košare ali »ikorpe« (svojega in treh sosedov) in mnogo otrok. Dan je lep, zima in mraz sta minila, kdo bi ostal doma, če se lahko pelje s traktorjem! Dronik ima novo hišo. Zopet se malo okrepčamo, ura je že dvanajst. Pa spet naprej do Cegnarja. Od Cegnarja pa zopet navzgor mimo Postanka proti Vrniku. Zapustimo Hudi kraj, vidimo cerkev na Djekšah tam v daljavi. Pri Vrniku je že debeti blagoslov. Zopet se malo Okrepčamo, -potem pa navzdol proti. Rožancu. Rožanci so bili zmeraj čegmoštri ali cerkveni ključatrlji ali po novem: cerkveni svetovalci. In talko je tudi sedanji posestnik Rožanc pred kratkim ijx>stal čegmošter. Iskreno čestitiamol Sicer je to služba, ki nič ne nese. Titel ohne Mittel, pravijo po nemško. A če tudi za ta svet ta služba nič ne nese, Bog ne bo ostal nič dolžan. Od Rožanca pa zopet navzgor. Pri Her-ku se ustavimo samo toliko, da blagoslovimo, potem pa takoj naprej k Potniku. Potnik je posestnik ob cesti z 'Djekš proti Velikovcu. Ura je tiri popoldne. Zdaj pa h kmetu Župniku. Od Župnika pa nazaj na Djekše. Zadnji' blagoslov je v cerkvi. Ob štirih hi morali biti 'tukaj, Ipa imamo pol ure zamude. Ura je pol petih popoldne, ko je zadnji — petnajsti — blagoslov v cerkvi na Djekšah. Dve uri in pol rimamo še časa, predno se začnejo večni velikonočni obredi z -mašo in vstajenjem. šestnajsti blagoislov pa i-ma gospod profesor Ramsbaoher pri Končarju. O-n blago- slavlja tam v bližini Končarja, pa Se pri Končarju opravi velikonočno blagoslavljanje. (j- Hirsnikov oče) Zvesti naročnik in -bralec »NaSaga tednika —Kronike« je bili Jurij Kolman, pd. Hirsnikov oče v Hudem kraju. Zadnjih par let ga ni več mogel brati, oči so odpovedale. Od Hirsnika na Djekše je 'poldrugo uro daleč. A dokler je mogel, je oče Hirsnik nedeljo za nedeljo prihajal k službi božji na Djekše. Že par let pa oče Hirsnik ni več mogel priti Ik službi -božji'. In kako rad bi bil prišel. Na veliki torek, 17. aprila pa je zadnjič napravil to pot. Seveda ni prišel več sam, pripeljali so ga v mrtvaški krsti. Zdaj si bo odpočil. Dopolnil j'e 83 let. Naj, počiva v miru in naj mu sveti večna luč! Sorodnikom naše sožalje! ŠT. JAKOB V ROŽU (»Faust« na farnem odru) Pridni šentjakobski igralci so zopet pripravili novo igro, s katero so svoj e gledalce 'ponovno zelo zadovoljili. Tokrat je bila na sporedu zahtevna igra z resno Vsebino: »Faust«. V najkrajšem času so jo naštudirali in z njo nastopili dvakrat na belo nedeljo. Igra »Faust« spada med duhovno-sihiibo-lične igre in ima -globoko moralno 'vsebino. Za ozadje ji služi temeljni problem življenja: boj dobrega in zla v čldveku. To notranjo razdvojenost nazorno prikazujeta angel im hudič, ki se trudita, 'da si pridobita človekovo dušo. Kakor vobče pri tovrstnih duhovnih igrah zmaga dobro ali slabo počelo; vedno pa izzveni celotna 'predstava v pohvalni ali svarilni 'klic: »Reši svojo dušo«. V igri »Faust« zmaga -zlo nad dobrim, čeprav je to zlo deležno obsodbe in prekletstva, Vsebina igre pa je sledeča: Faust, ki je podoba slehernega človeka, si- je pridobil mnogo Človeške učenosti. Toda to ga ne zadovolji. Hoče še globlje prodreti v skrivnosti življenja in stvarstva, pa tudi časti ib 'slave si zaželi. Z žalostijo pa mora priznati, da z dosedanjim trudom me bo prišel dalije; nad učenimi knjigami je razočaran. Doktor Faust si zaželi moč čarovanja, s katero bi priklical podzemske duhove. To moč zadbbi in kljub opominom angela varuha vzame v službo MefistOfela, kot -misel hitrega satana. Ta mu odpre vse zaklade zemeljske sreče za 24 let; v zameno pa Faust podpiše pogodbo, s katero proda svojo dušo. Tako se je doktor Faust odločil za pot, ki vodi -skozi uživanje, častihlepje in razuzdanost v pogubo. Preteklo je dvanajst let /ivijenja v tsflužbi z.la im pokorni Mefistofeles mu je izpolnil vsako željo. Toda -prave sreče Faustovo srce mi bilo deležno. Glas vesti in angela varuha mu je vedno glasneje očital zgrešeno življenje in od časa -do časa mu je dušo napolnjeval kes, da jie začel iskati rešitev v misli na Boga. Že se je skoraj e vso dušo povrnil 'k Bogu, ko mu pripravi Me-filstofeles odločilno prevaro v podobi ženske in v tem je potekel čas, ko je po pogodbi postala njegova duša last pekla. Pre-varan za dvanajst let — češ zvesta služba podnevi in ponoči- odtehta za 24 let navadne službe — je v uri duhov tragično končal človek Faust svojo življenjsko pot v obupu in prolkl-etjstvu. Vse bolj moder ko-t učeni Faust je bil njegov Služabnik Pavliha, katerega- je tudi hotel satah ujeti v svoje zanke. S svojo na-vihamostjo in spretnostjo je celo hudiča u-kanil. Šentjakobskim igralcem gre prav lepa pohvala. Zlasti- so lepo podali svoje vloge Pavliha, Faust im Mefistofeles. Še dolgo bo 'šegavi 'Foltej ostal v spominu kot prebrisani Pavliha, ki- je znal povedati toliko življenjskih resnična račun nežnega spola. Pa -tudi Faust nam bo ostal kot svarilo: človek, ne kliči vraga 1 SELE (Na novem odru. — Smrtna kosa.) Da je pri nas na velikonočni ponedeljek igra, je že nekako kar samo Ob sebi umevno. Takrat pa radi gremo v Emavs — na igro. Letos je sicer domači igralci niso pripravili., pač pa so nam postregli vrli dijaki s poučno in napeto misijonsko dramo »Tri modrosti starega VVanga«. Ta predstava je bila za nas nekaj izrednega: zgodba iz boksarske vstaje na Kitajskem, zato so bili igralci v kitajski h k roj ih; skušnjavec premoti mladeniča, ki je že na poti h krščanstvu, da pomori otroke in sorodnike blagega učitelja Wanga, ta pa se po dolgem notranjem boju -povzpne do dejanske krščanske lljjubezni, ki vse odpušča, in postane celo krstni boter skesanemu morilcu. Dobro, da nam je bila vsebina igre nekoliko razložena, da smo poteku dejanja laže in /. večjim razumevanjem sledili. Naslednji torek zvečer pa so nas obiskali -igralci z Obirskega in predvajali komedijo »Matiček se ženi«. Vsi igralci so novinci, a priznati moramo, da so pod izkušenim vodstvom režiserjevim igro gladko in naravno 'podali. Živahni Matiček in ljubka Nežika sta posebno ugajala. Za zabavo taka komedija Ikair dobro služi. Pomanjkljivo pri obeh predstavah je bilo, da niso vsi igralci govorili dovolj jasno in glasno, kakor je potrebno v veliki dvorani. Za 'boljše razumevanje je tudi 'priporočljivo, da nekdo pred pričetkom Vsebino igre kratko razloži: kdaj in kje se dejanje vrši in katere osebe v njej nastopajo. Udeležba je 'bila v ponedeljek in celo v torek proti pričakovanju prav Številna, čeprav prireditvi1 nista bili dosti zgodaj razglašeni. To 'dokažulje, kako so ljudje željni k u iti i nn ih prir edRev. # Dne 1. majnika smo položili k zadnjemu počitku vojnega invalida Valentina Perča. Kruta vojna mu je ugonobila dva brata, njemu ipa je zapustila bridek spominek — sklepni revmatizem, Vse zdravljenje ni imelo dosti uspeha. Zadnja leta je le s palicama za silo hodil in trpel grozne 'bolečine po vseh udih. 'Pred dvema mesecema se je podal v bolnico, kjer ga je pa po začetnem ‘Zboljšalnju smrt rešila trpljenja v 56. letu Starosti. Zdaj j'e od vse družine preostala le še 87Jletiiia mati' Reza. Pogreba se je .poleg drugih udeležilo tudi mnogo vojnih povratnikov. Moški zbor mu je v slovo občuteno zapel žalostinko »Vigred se povrne«. Počivaj mirno, blagi trpin! iiiiiMimmiiMiiiimiiiiiiiiMiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiHmiiMiimiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiMiimiimmimiiiimmiii KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA vabi gospodarje Roža in Gorjancev na skupni GOSPODARSKI SESTANEK v nedeljo 13. majnika pri Tišlarju v Št. Janžu v Rožu Spored: 8.00 skupna sv. maša v farni cerkvi 9.30 govora: kmet. svetnik Mirko Kumer: »Mi in kmetijska zbornica«; živinozdravnik dr. Tone Samonig: »Katera goveja pasma je za naše kraje najprimernejša?« i 12.00 skupni obed 13.00 Martin Zechner: »Naši gozdovi«; dr. Valentin Inzko: »Socialna slika naše vasi«; organizacijska vprašanja. Ob zaključku nastopijo domači pevci in tamburaši. Jutranja vlaka iz Podrožčice in Celovca dospela ob primernem času v Št. Janž. Tudi po sestanku je ugodna železniška zveza na obe strani. Gos]>odarji! V lastnem interesu se polnoštevilno odzovite našemu vabilu! Osrednji odbor IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIllllllllllllllllllllllllllUtllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIItllllHtl Že v tretjič »Dijaški glas“ Pred kratkim je izšla tretja številka »Dijaškega glasu«, literarnega glasila dijakov Slovenske gimnazije v Celovcu. Ta glas navezuje na bogato tradicijo študentovskih glasil, ki sega v prejšnje stoletje do »Domačih vaj«, iz katerih so izšli nekateri klasiki slovenske literature. Razveseljivo je, da ta tradicija živi naprej tudi v Celovcu, 100 let potem, ko je tukaj oral literarno ledino Anton Janežič, Pomladanski »Glas« je pester in svež. V njem je nekaj kar ljubkih pesmic (Hilda Leimisch, Milica Oraschc), Vladimir Wa-kounig pa je v zgodbi o beraču Vorancu pokazal, da zna pripovedovati. Le tako naprej. To velja tudi za vse ostale, ki bi prav tako zaslužili, da jih imenujemo, pa morda kdaj drugič. Ne moremo pa molče preiti zanimivih in prijetno pisanih, jedrnatih športnih poročil Bogomira Bogataja, ki si je pridobil že pravo rutino. Čedne so tudi ilustracije. V uvodu pravijo dijaki sami, da je njihov slog »morda malo zanesenjaški«, toda prav to je tisto, kar dela te mlade literate tako prijetne. In »zanesenjaštvo« je najlepši dar mladosti. Naj jih »zanese« daleč, in sicer tako pri učnih uspehih, kakor tudi pri »neobveznem« kulturnem delu, da bodo nekoč mogli stopiti v življenje kot resnični izobraženci, to je ne le posestniki znanja, ki jim ga izpričuje šolsko spričevalo, ampak ljudje z vsestransko širokim duhovnim obzorjem. »Glas« je pa tudi zgovoren dokaz ljubezni do materine besede. Kdor ga je dobil in vzel v roke, se pa naj pri tem spomni, da so naši mladi literati sicer polni mladostnega navdušenja, da pa so njihove blagajne prazne; izdajanje lista pa povezano s stroški. Zato bo mal denarni dar, ki se vam ne bo poznal, mladini naredil veliko veselje in jo podžgal k novemu delu. Nova lepa plošča Jugoslovanske in ruske narodne POJE »SLOVENSKI OKTET« Izšla je plošča pesmi jugoslovanskih narodov in ruskih pesmi, s katerimi je »Slovenski oktet« žel uspehe po vsej Evropi. Plošča vsebuje: žabja svatba (Vinlko Vodopivec)..'— Nocoj pa, oh, nocoj (Slovenska narodna). — Bojo mi, Bojo (Srbska narodna). — Pa se sliš’ (Slovenska narodna). — Moj očka ima konjička dva (Slovenska narodna). Omili mi u selu divojka (Dalmatinska narodna). — Mlatiči (Slovenska skladba iKamila Maska). — RuSlke narodne: Ej uhnjem. — Večerni zvon. — Dvanajst razbojnikov. — Tožno doni zvonček, — Kozaška. Na razpolago je v uredništvu »Našega tednika - Kronike«. — Cena 100.— šil. ROMARJEM NA SV. MESTO! Župni urad v Zvaboku obvešča romarje in častilce Matere božje na Sv. Mestu, da letos na sveto-rnčSko nedeljo, 'dne 6. maja na -Sv. Mestu zaradi važnih ovir ne bo službe -božje, pač ipa 'bo na tretjo 'nedeljo po veliki noči, to je dne 13. maja, na Sv. Mestu več sv. maš i'n priložnost za prejem sv. zakramentov. G tej letošnji spremembi obvestite tudi svoje bližnje. OBIRSKO (»Matiček se ženi« tudi pod Obirjem) Skriti, preprosti in skromni, toda talentirani Obirčani so v zadnjih tednih v igri '»Matiček se ženi« postali domala svetovno znani. Naš vrli im požrtvovalni učitelj, gospod Valentin Polamšek je znal izbrati iz ipriipro-stih delavskih in kmetijskih družiti precejšnje Število fantov im deklet ter jim jako posrečeno porazdelil obširne vloge lepe dejanske igre, ki je že sto let stara a še vedno sveža. Igralci; se po težkem vsakdanjem delu v gozdovih, ob vsakem slabem vremenu, celo v snežnih viharnih večerih -niso u-strašili zaledenelih poti iz oddaljenih gora in hribov obširne Obirske in Kort, in žrtvovali marsikateri večer za vaje, da jih je natainčmi in strogi učitelj končno prizna' •vredne «a javirii nalsitolp. V ponosni 'zavesti, da nekaj znajo, so šli najprej z igro gostovat v Železno 'Kaplo. Škoti jam in v Sele. Povsod tam so v lepih in prostornih dvoranah im na primernih odrih z njih mastolpoim želi veliko priznanje. šele na vse zadnje, na velikonočno soboto, so -nam domačinom v Kovačevi gostilni na priprostem tesnem odru pokazali, kaj so se naučili. Proštoma Kovačeva hiša (Nadaljevanje na 4. strani) __________- Pri nas na (Nadaljevanje s 3. strani) ipa je tbiila premajlhna za vse došlece. kar je v ddkaz, da imamo Obfirčani tudi za igre veliko /an ima nje. Le škoda, da m imamo primerne dvorane, oziroma odra za to izobraževalno 'udejistvovanje. Veselo izinenaideni nad dobro izvedeno prireditvijo 'simo še pozno v ndč, strjeni kot ena družina, posedeli v prijateljskem ikram-Ijanijti v gostoIjtilbni KovalčeVi gostilni. Kar pa ni zimogdl sprožiti letošnji, četudi dolga pust, to je nadolknadila naša igra »'Matiček se ženi« ter spravila naše izaljtub-1 jene parčke v nekako rekordno tekmo. Tako je v nedeljo našemu č. g. Holmarju na prižnici skoro zmanjkovalo sape, iko so morali oklicati kar tri pare. Zato pa, juhe! Še bo veselo na Ob irskem! Kdor pa tega ne verjame, pa naj pride k nam pogledat, ter se lahko veselo izavnti z nami! ŠT. RUPERT pri VELIKOVCU (Zahvala cerkvenim pevcem) Čudoriko lepo vreme nam je Gospodar narave podaril za letošnjo Veliko noč, kakor že mnogo let ne. Tega smo se toliko bolj raizvelstilili, kolikor smo se prej žalostili radi stalna ncjpriljaiznega vremena, ki ni in ni hotelo nzelti na enanje, da je po koledarjiu že davno Vigred. Neverjetno trdoivraltno sta se iletois branila zima in mraz, vse napovedi radia o prihodu toplejšega vremena so se vedno spet 'izkazale kot neresniične. Zdi se, kakor da je šele smrt Gospodova na Veliki petek prinesla lletos novo življenje v naravo, kakor vsako loto prinaša novo življenje dušam. Rogu bodi hvala! Tudi v cerkvi smo obhajali Veliki teden prav lepo, Veliko noč pa nad vse slovesno. Najbolj je pač povzdignilo slovesnost Vsta-jonja in ostale božje službe izredno dobro, dovršeno, izares praznično cerkveno petje poti vodstvom požrtvovallne dirigentke ge. Hrastaiilkove, za kar se moramo njej, kakor tudi celomu pevskemu zboru javno zahvaliti. So se pa tuidl pridno učili in vadili teden za tednom, da bi na ta naj večji pra-zjnik Gospoda - Zmagovalca nad smrt jo vredno počactilli in vsa srca povzdignili k Njemu. To se jim je v polni meri posrečilo. Clerkvono petje na letošnjo Veliko noč ni bilo samo pravi užitek za verna srca, temveč nadnaravna, božja moč, nebeška sila, milost, ki je srca zgrabila, v njih delovala in jih dvigala k Rogu. Naj bo ta zavest N: V. GOGOLJ: 4 Majska noč ali utopljenka Krepko je objel deklica, ga poljubil iu odšel. »Z Rogom, Levko!« je pozdravila Hana in zamišljena upirala svoj pogled v temni saj. Ogromna ognjenordeča luna se je veličastno dvigala nad obzorje. Polovico je še zakrivala zemlja, toda nebo je bilo že v vso šir slavnostno razsvetljeno. V ribniku so zaiskrile iskre. Sence dreves so se jasno razločevale od temnozelenih tal, '»Zdravstvuj, Hana!« se nekdo oglasi za njenim hrbtom in ji pritisne poljob na lice. »Ali si se vrnil?« je dejala Hana in se obrnila. Ko pa zagleda tujega fanta, istopi v stran. »Zdravstvuj, Hana!« se oglasi drugi in zopet 'začuti poljob na licu. »Kateri vrag je spet prinesel drugega!« • vzklikne jezno. »Zdravstvuj, mila Hana!« »To je že tretji!« »Zdravbiivuij, zdravstvuj, r/dravstvuj, Hana!« in pr/jubov je deževalo kar v vseh strani. »To pa je cela drhal!« je kričala Hana, ki se jie komaj ubranila porednih fantalinov in krepko suvala okoli sebe. »Kako da se ne naveličajo tega bedastega poljubljanja! Človek se ne bo več smel pokazati na ulici.« Zaloputnila je za seboj dver in odhajajoči fantje so slišali, kako je krepko porinila železni zapah. Koroškem__________________________ cerkvenim pevcem plačilo r/a trud in prizadevanje, obenem pa spodbuda za nadaljnje vztrajno delo. Nam vsem pa, tako pevcem kakor falramom, naj ta lopi velikonočni praznik, ki smo ga po božji dobroti doživeli, pripomore h globljemu spoznavanju, da je zares le On, Jezus Kristus, edini Sveti, edini. Gospod, edini Naljvišji, ki je vreden, da za Njegovo čast iln poveličanje porabimo svoje najboljše moči in smo vedno pripravHjeni, le Njemu služiti. LOGA VES OR VRBSKEM JEZERU (Smrtna kosa) Pred I I dnevi smo položili k večnemu počitku Rarbaro Kravagna, roj. Dragasnik, pd. Zlaničičimjo v Logi vesi, ki je umrla v 83. letu starosti. Rajna je bila sestra že pred prvo svetovno vojno prerano umrlega neutrudljlivaga borca za naše pravice, g. Janeza D r a g a s n i k a, ki je bil -župnik na Kostanj an in je tam tudi pokopan. Kot je bil n jen rajni brat zelo inteligenten in juridično podkovan, tako, da so ga morali po vseh uradih vpoštevati, je bila cela družina bistrib glav. Saj je ibil njih oče Florijan Dragasnik kot 'samouk izdelovalec vodnih mlinov, ter celo zemljemerec. Večkrat je prišlo med posestniki zemljišč do tožb in merjenja po uradnih geometrih in vselej se je izkazala kot pravilna meja, ki jo je določil rajni Zlančič. Pokojna Žlančičinja je bila sicer že v visokih letih, a je bodila še zmeraj v cerkev in do 'zadnjega opravljala razna dela. Na Veliko noč se je že zopet vila dolga •procesija pogrebcev iz Loga ob Vrb, jezeru na naše pokopališče. Tokrat smo pa 'spremili na .zadnje počivališče go. Terezijo Černič, roj. Koban, ki je v 62. letu starosti umrla. Rajna je bila vdova po našem irepoizalbnem voditelju Arnoldu Černiču, ki je umrl pred pičlimi tremi leti. Rajlna (je bila doma 'pri Kranjčiču ter jie morala po prezgodnji smrti njenih staršev že zgodaj prijeti 'za vsako tlelo. Kot vsi Kranjčičev! je bila tudi Terezija dobra pevka in je pela 'dolga leta tudi v naši cerkvi. Kot ndkdanjti pevki so ji zapeli naši p e v cii na domu in na pokopališču njeno ljubljeno pesem '»Vigred se povrne«. In domači g. župnik je spregovoril obema tolažilne besede. S svojim prerano umrlim možem je stala zmeraj na bralniku naših pravic ter se naših prireditev 'zmiraij udeleževala. Pridna ket mravlja je 'imela red in snago v hišah, tako, da so bile njih štiri vile (hiše) v poletni 'sezoni /nihaj po letoviščarjih zasedene. Rolthala je že 5 let, sedaj na zadnje jo je zadela možganska kap. Naj počivata cbe rajni v miru! Ostalim pa naše sožalje! DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD v m a r c u : Klemcnjak, Ruda, 50.— šil. Po 20.— šil. so darovali: Anton Gril, Miklavčevo; Maks Zupančič, Labot; j. Brodar, Spittal a. d. Drau; Franc Keischnig, Pod-rožčica; Marija Sttfitioh, Dunaj; Marija Zanki, Preseško jezero; Johana Mertel, Rrnca; Filip Hafner, št. [anž; č. g. V. Pip, Gradenegg. Po 10.— šili. so darovali: A. Fugger, Režek; Ana Tischler, Tinje. Športni kotiček NOfiOMET DRUGI PORAZ ŠT. JANŽA ŠT. JANZ : BISTRICA 0:2 Tudi na domačem igrišču mladim nogometašem Št. Janža ni uspelo zmagati nad sosednjim rivalom Itistrico in se jim oddolžiti za jesenski poraz. Prvo moštvo na lestvici je pokazalo hiter in borben nogomet ter je zasluženo zmagalo. Tudi domači so igrali izredno lepo, vendar pred nasprotnim golom niso imeli sreče. Sicer pa ta poraz ne predstavlja posebnega neuspeha, saj je bistrita moštvo, ki si je že zagotovilo vstop v višjerazred-no tekmovanje. ATLETIKA V nedeljo je na povabilo Celovškega lahkoatletskega kluba gostovalo v Celovcu lahkoatletsko moštvo mariborskega branika, ki v Sloveniji zavzema tretje mesto za Kladivarjem iz Celja in ljubljansko Olimpijo. čeprav je celovška ekipa ena najboljših v Avstriji in je nastopila celo z nekaterimi avstrijskimi reprezentanti, je moštvo iz. Maribora doseglo visoko zmago 75:55. Celovški klub je že navezal tesnejše stike z nekaterimi kvalitetnimi slovenskimi klubi. NOGOMET Na neuradnem evropskem prvenstvu mladinskih nogometnih ekip v Romuniji je zmagalo domače moštvo, ki je v finalu premagalo Jugoslavijo s 4:1. V borbi za tretje mesto sta se moštvi Turčije in Češkoslovaške razšle z neodločenim rezultatom 1:1. Sodelovalo je 19 zastopstev evropskih držav. MALA OGLASA Motorno kosilnico (Motormaher), rabljeno, a v dobrem stanju, kupim takoj. Ponudbe na upravo. SADNA DREVESCA in ribizelj dobite v drevesnici MARKO POLZER, St. Vid v Podjuni - St. Veit i. J. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 7. 14.15 Poročila, objave. - Pregled 'ipo eda. — Pogled v sodobno svetovno slovstvo. — 18.00 Ekumenski koncil. — TOREK, 8. 14.15 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled. - SREDA, 9. 5.: 14.15 Poročila, objave. -Kar želite, zadgramo. — ČETRTEK, 10. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Valček, polka in vesela pesem. !; - PETEK, II. 5.: 14.15 Poročila, objave. - „Ma-mica moja..." - SOBOTA, 12. j.: 9.00 Od pesmi, do -pesmi — od srci do srca. — NEDELJA, Hi. 5.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. C/LEDALISČE V CELOVCU MESTNO GLEDALIŠČE: Petek, 4. maja: Hochzeitsnacht im Paradies, opereta. — Sobota, 5. maja: Mit besten Empfehlungen, komedija (zaključena predstava. Vstopnic ni). — Nedelja, (i. maja ob 15. uri: Hochzeitsnacht im Paradies, opereta. — Torek, 8. maja: Der Hauptmann von Kbpenick, igra. Poslovilna predstava za Freda Sdrulze-Holz. — Sreda, 9. maja: Hochzeitsnacht im Paradies, opereta. — Četrtek, 10. maja: Manon, opera (poslednjič). — Petek, 11. maja: Mit besten Empfehlungen, .komedija. — Solrola, 12. maja: La Traviata, opera (premiera). — Nedelja, 13. maja ob 15.00 uri: Hochzeitsnacht in Paradies, opereta. — /ačetok ob delavnikih ob 19.30 uri, oh nedeljah ob 15.00 uri. KOMORNI ODER (Konzerthaus): Sobota (i., sobota 12. in nedelja 13. maja: Viola, komedija. — Začetek vselej ob 19.30 uri. filmska tožna KKteaBUMMBBBHHnnasBHa Bistrica v Rožu. — Sobota, 5. 5.: Die Affare ciner Nacht (V). — Lahkomiseln prelom zakon Mke zvestobe služi kol podlaga komediji. Film odsvetujemo. — Nedelja, (i. 5.: Der Held meiner Traume (III). — Veseloigra. Ljubezen treh deklet do mladega letalca. Borovlje. — Sobota, 5. 5.: Der Teufel špici« Balala jka (111 + ). — Usoda nemških ujetnikov t -sibirskih taboriščih, istočasno pa tragedija nekega moža in žene steklu in si prizadeval najti leseno kljuko. »Raba, odpri! Hitro, ti pra- * vim, odpri! Kozaku je treba spat!« '»Kam lezeš, Kalenik? Nameril si se na tujo bajto,« so smeje se kričala dekleta, ki so se vračala z veselega petja na vasi. »Ali naj ti me pokažemo tvojo hišo?« »Pokažite, pokažite, ljubeznive gospodične!« »Gospodične? Slišite, kako je danes vljuden Kalenik? Treba, da mu pokažemo, kje je doma. Ne! Prej nam mora zaplesati hopaka!« . (Dalje prihodnjič) B€1 D6R ‘VGs/r\cl" rAnSIAU. KlAaenFURt.ALteR-PLAOSOJ List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.—šil., lemo 80.—šil., za 'inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorili urednik: Janko Tohnajer, Radišc, p. žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja,.Celovec, Viktringer Ring 26. — Tol. štev. uredništva in uprave 43-58.