Izhajajo 1 in 15 vsacegn mesecu. Cena jim je za Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K., za pol leta I K. - Naročnino in za trikrat 12 lielerjev od kvadratnega centimetra, dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu._Manjše kakor 10 Dem obsegajoče se ne aprejme. Uosvodarske stvari o obiranji sadja po Bolcnjsteni. Marsikje po Dolenjskem se naLaja že dokaj žlahtnega sadja, osobito řcŠeDj, jabolk, ccspelj, tu in tam tiidi Lrusk. Dolenjske češnje bo v ůostih krajili res jako fine, namreč debele in prav finega okusa. One so take povsod tam, kjer se jih ne pusti take, kakorsne izrasto, namreč divje, kjer se jih marveč z dobrimi sortami požlahtni, Jako sloveče so vipavske ^esnje. Resnici na ljubo bodi pa povedano, da je pri vipavskih češnjah zgodnost v prvi vrsti tista, katera jim podaja slovečnost. V dostih trajih po Dolenjskem so češnje ravno tako fine, bodisi glede debelosti sadu, kakor gledé oku^, kakor vipavske, pa sloveče, v sadni trgovini ^htevane le niao. Od kod pride to? Pač od tod, ker se jih pravilno ne obira, in ker se jih vsled tega v pravi obliki na prodaj ne postavlja. Vipavec obira svoje Ěcsnje s peelji vred, Dolenjec jili pa kar z drevesa dol smuka. Smukanje češenj vzame pa blagu velik del svoje prave vrednosti, kajti osmnkane èesnjc Btí morajo skoraj sleliernemu studiti, ker so deloma zmečkane in vsled tega opolzle, mastne. Kako da smukanje dolenjskim češnjam vrednost znižuje, dokazuje nam pač najboljše ljubljanski sadni trg. Na temu pripetilo se je v poslednjih letih še skoraj sleherno leto to4e: Vipavski sadni prodajalci prodajali ao, ko je že v Vipavi češenj zmanjkalo, dolenj ske, toda s peelji obrane čcsnje, po 12 do 16 kr. kilo, ined tem pa so Dolenjci v ravno istem č^u, iste češnje, toda smukane ter v velikih košarah na trg pripeljane po 5 do 6 kr. stari ,,firkelj" ponujali. Taka razlika v ceni pri istem blaga, in zakaj ? Edino zato, ker si Dolenjec ne da toliko truda, da bi svoje češnje lepo z peelji vred bral, kakor to Vipavec dela, ampak Jih kar osm uče. No, in kakor je po Dolenjskem smukanje èesenj tako neugodnega upliva na njih eeno, isto tako Je tudi otresanje ter klatenje jabolk iû brusek Jednakega neugodnega upliva na ceno tega sadja. Naj prinese Dolenjce ie tako lepe, še tako žlahtne jabolka ali hruške na sadni trg, tiste cene, katero Vipavec za ravno isto sadje doseže, ne doseže DolcnJec nikdar. In zakaj zopet ne? Kdino zato, ker si poslednji ne da truda, da bi svoje hruške, svoja jabolka lepo obiral, marveč jih kar, kakor orehe iz drevesa otresa, klati, tako da se vsa obtolcejo. In tako postopa se po Dolenjskem tudi s češpljami, da, se celo z breskvami. Tako postopanje smatrati s c mora paČ skrajno nespametnim, in cas bi bil že gotovo, da se opnsti. Kaj pomaga sadenje žlahtnega sadnega drevja, ako se pa njegovo sadje tikoma pred prodajo po nespametnem obiranji v ceni tako zniža, da se komaj prevažanje plača. Sejajm« nekoliko solnćnic. Sploh poznata cvetlica Je tako imenovana solnčnica ali solnčna roža. Po Dolenjskem in sploh Kranjskem se te rastline ne seje dosti, prav malo kje se jo vidi. Drugače Je v tej zadevi po druzih deželali, na primer na Ruskem, Ogerskem i, t. d., kjer se te rastline prav dosti seje. Sejejo Jo pa tam za napravo olja in za krmo perutnine. Da bi se tudi pri nas solnčnice v ta namen sejale, nočemo priporočati, pač pa naj bi se jih povsod kaj malega nasejalo za paso čebel in krmenje ptičkov senic v zimskem času. Čebele imajo na solnČnicah, osobito ob času suše prav dobro došlo pašo Za krmljenje prekoristnib senic v zimskem času je pa tudi ni boljše tvarine, kakor je ravii^ «eme solnčnic. Seme solncnie Je pa tudi kaj dobra krma za ku.etino. Da solnčnica dobro uspeva, sejati se jo mora na prav dobro pognojeni svet, prav na redko. Ako pride na vsakih 360 štirjaških centimetrov ena rastlina, zadostuje gostoat popolnoma. Gostejše setve dajejo prešibke rastline, redkejše pa preveč drevnate, katere veter prav rad podere. Celo obdelovanje solčnice obstoji v tem, da se jo enkrat okoplje, in enkrat, ako se ravno hoče, obsuje. Neobhodno potrebno pa osipanje ni, razven v prav vetrenih krajih. Politični pregled. Presvitij cesar v Berolinu. Dné 4. maja je dospel prcsvitli nas cesar v Berolin, kjer je bil pričujoč pri razglasenjti polnoletnosti nemškega prestolonaslednika Viljema IL Nemci 30 našemu vladarju napravili krasen sprejem. Posebno znameaita je bila razsvetljava. Pri slavnostnem obedu so se govorili tudi pomembni govori o trozvezi. Za uboge in za dobrodelne namene je razdelil cesar lepe svote denarja, namreč: za mestne nboge 15.000 mark (marka 60 kr.), za mestne stražarje 2000 mark, neki bolnišnici 2000 mark, cerkvi sv. ITeclvvige, kjer je bil pri masi, 2000 mark, avstr. ogr. pomožnemu dnútvii 2000 mark in rujavim sestram 1000 mark. Državni zbor zopet zboruje od S. t. m., ter 80 seje precej viharne zaradi dveh vladnih načrtov za spravo Cehov in Nemcev za Oeeko in Moravsko. Vlada ima težko stališče, kajti o spravi ni še govora. Hrvalko in novo ogersko posojilo. Hrvaški politični krogi so opravičeno razjarjeni, ker jc ogerska vlada ae zadolžila zopet za 120 mili-Ujonov, Jamčiti bo morala seveda tudi Hrvaška ter prispevati k ogromnim obrestira, a obrnilo se najbrž no bo od posojenih milijonov nlČ za narodno gospodarstvo na Hrvaškem. Kitajska vlada pošlje letos tisoč domačih ljudi v Evropo, da se poučijo razne stroke kmetijstva, trgovine, obrta itd. Vojna v Afriki se menda bliža svojemu koncu. Ubogi liuri se morajo angleškemu prediranju vedno bolj umikati. Naj pa bo že kakor hoče. Buri so si s svojim pogumom, mirnim obnašanjem in častnim ravnanjem pred vsem svetom spoštovanje pridobili. V Indiji vlada grozna beda in lakota ; ljudje in živali ginevajo vsied lakote. Ponosni Angleži, ki imajo milijone za vojsko z Buri, da svoji požresnosti ustrežejo, ae bore malo zmenijo, kako bi svoje podložne v Indiji rešili. Previdnost pri izseljevanju v Ameriko! Neki agent je nagovoril več Tirolcev, da so podpisali pogodbo, s katero so se zavezali, stopiti v službo na havan«kih otokih ter delati pet let za mesečnih If) dularjev in z vso oskrbo. Ko 80 dospeli v Ameriko, zvedeli so Šele, da dobijo na mesec samo pet dolarjev, pa še teh 80 večino jim že zaračunali za prevožnjo in hrano, tako, da bodo zapeljani teh pet let pri najtežjem delu skoraj pravi beli sužnji. Osmim Tirolcem se je posrečilo ubežati, 22 mož pa so odpeljali na Havano, niti avstrijski konzul v San Frančišku ni mogel tega zabraniti, ker so fle pismeno zavezali. í*ÍŘe He nam: lï Črnomlja. Dne 7. maja zve(S«r ol) 7. uri je umrl atiiri fnrtii m«žnar Janez Junko v 72. letu svoje starosti, in pokopan hil dne 9 maja zjutraj B sv. mašo, kolikiii- mogoie dostojno mt;d precejšnjo udeležbo ljudstva na pukopališcu v Bojni vasi. Bil je mnog« let farni itifžnar in reći «e inoni, da je opravljal svojo sluibo vestno in nntaiiino bolj za „bořji bm" kakiir za plaňiio, It^r bo dohodki inežnanje v Crmjtiilji jako jitèb- Umrl je t«korekoí kot žrtev svojega posla Dnt^ 30. aprila, k« je dostujno okinèal Sraarnični oltar, je hotd popoliidne še oitar »v. Flo-lijana Zii Mižtiji praznik sv Floi ijana, ki je v Ornomlji zaobljabljen praznik, osnažiti in prah izbrisati. Ko se je snkal okoli kipa sv. Florijana z omdoin v roki, mu je spodrsnelo, Hotel se je uloviti ob kip sv. Valentina poleg kipa sv. Florijana, pa kij) je liil preslab, da bi ga držal, in zato je piidel s kipoin vred med velikim ropotom z altarja na kmupnita tla in ondi v nezfiveMti oliležiil. K sreňi je bil goup. kaplan v cerkvi, ki je takoj na pomoć pritekel, in «iiako gospod zdravnik. Prenesli so ine^n;irja v bliř-njo hišo in pot^m na njegov dom, kjer je nekaj dni leiial v nezavednosti, kajti prebil si je ćrepino na glavi. Prišel je Se toi ko k zavesti, da je prťjel sv. ])cpotnico in zakramente za umiraj^će. Naj v miru pofiiva! Mulo dnij poprej se je ponesrečil giobukop in posestnik Malerić v Vojni vasi. Ko je kopal grob za neko staro ženico, mn jh šibra od kamna skočila v oko. Pa delavtd mož si ni dal toliko Časa, da bi sel tiikoj k zdravniku, ker je misld, da ne bo tako hndo; in posledica je bila, da mn je oko med groznimi bolečinami iîiteklo, in je videti sedaj namesto očesa samo udrta jandca. Nesreča nikjer ne počiva. Domače vesti (Darilo) Blag. gos[>od veletržee Vaso Pe-tričio v Ljubljani in gospod Janko Euprecht sknpnit z ^osp, dr. Albinom Poz ni kom darovali go po eno delnico „I. Narodnega doma" društvu Narodni čitalnici, za kar tem potom izreka odbor javno za-hyalo. Prosimo tudi druge nai'odnjake-delničarje, da se spomnijo Ťíarodne Čitalnice. Odbor. (Imenovanje.) Žandarmerijski poročnik v Novem mestu gospod Scliindler postal je s I. majem n;id poročnik. (■{• Viktor Furlan), e, in kr. topničarski nadporočnik nmrl je 11. maja v Ljubljani, kjer je bil radi zdravja na odpustu, star 35 let. Rajni gospod, sin bivšega novomeškega naddavkarja, se je v Novem mestu Soial, ter je tu v dobrem spominu. (f Ferdinand Mahr), lastnik sloveče trgo\'-ske šole v Ljubljani, visoko spoštovan in obôe priljubljen, umrl je v starosti 83. let. Naši trgovci, kteri so se v Ljubljani izobraževali, so tudi njegov zavod obiskovali, (Heliodor Pekarek), grajski oskrbnik v Pleterjah, umvl je 11. t, m., 64 let star. Iz časa njegovega službovanja v Pogancah pridobil si je v Novem mestu vsled njegove.ga blagega značaja mnogih prijateljev. (Naznanilo.) Na obrtni nadaljevalni šoli v Kudolfoveni se sklene šolsko leto 1899/1900 v nedeljo 27. maja. Puvodom šolskega sklepu se bodo v gimnazijski risalnici razstavili izdelki obrtnih učencev. Vsi, ki se zanimajo za napredek obrtnega šolstva, zlasti obrtniki in trgovci, se vijtiđno vabijo, dîi si ogledîijo to razatavo. C. kr. gittuiHzijsko ntvnateljstvo Jtot vodstvo obi tne nadaljevalne Šole. V Rudolfovem, dne 15, n)!iiii 1900. (Koze) SR biido sfaole letits aleiieťSe dneve: Petek L junija dopoludiie (id 11. tlo l^í. me na «omii ^I'Sjiodn dor. Defriinceschija v Novem "lestu; popnludne ob 3, uri v Šmilielu. — Torek (ine 6 junija ol» polu 1. uri pop. na Riiperčvrhu; v Sto))iĆith ob 2, uri pop; v Podgrada ob 4. uri pop, — Sredo dne 6, juniju ob 8. uri v Vavti VHSi^ ob 10. mi lia ňicab, ob íl. Oil na Toplicah. Popoludne ''b. mi im PoijajiJili in ob 4. uri y Ůennoíiijicah. — Petek 8 jiinija v Velikem Kalu zju;r:tj ob polu fi- v Mlini iie-t^i ob 9. uri in v Prečini ob 11. uri d'piiludne, V Soteski ob 3. uri popoludne, — Sb-boto 9 junija ol» polu 8. uri zjutraj ua SlHtenek«, ^b polu 9. uri v BrusnicHh, ob 10. tiri zjutraj v Gra-CHrjevt^iii turnii. Popoludne ob 2. uri v Beli cetkvi, "*',polu 4 uri pri g, Zorkotu in ob pnlu 5. mi v St. Petni — Piegledovanje se bo vršilo v Novem meat« četrtek dne 7. junija od 11.— 12, ure 941 k 34 h; novili deležev je podpisanih 58; za-rtru/.tiili delt'žev 1) liiĚiinih 1189 K 60 h. Tt^daj stanje klincem aprila 17.044 K 40 h; hranilnih vlog je vpla-7194 K iiO li, povrnenili 3092 K; stanje koncem fti"-!!« ,54.914 K 34 h; posojil se je d:ilo 6900 K; vfnenih je aRO K; stanje koncem aprila 77 040 K. (Okrajna posojilnica v Krskem) stavlja dnevni red »vojt^ga že objavljenega ohčnega zbora maja volitev enega uda naielstva, oziroma nadzorstva. • (V bdlnišnico Usmilj. Bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca aprila ^08 boinikov, ktrncem marca jih je ostalo 70, skupaj '78, Od teli se jili je ozdravilo 85, zboljŠalo 18, leozdravljeni bili so 4. "Umrli so 3. V oskrbovanji f'stahi jiíi je 68. Oskrbovaînih dnij se je nabralo tekem preteklega meseca 1915. _ C (Bolniňnica za ženske). Za zgradb» bolnišnice za Ženske v Noveim mestu dovoMa je slavna mestna obňtna Novo mesto svoto 31.000 K in slavna Kranjska hranilnica je obljubila za sedaj svoto 10000 K. i^lavni deielni zbor izrekel je da je pripravljen podjetje s primernim zneskom podpirati. Upanje je torej •*!>ravi(5erio. da se podjetje v koristni blagor bolnega í-í^nstva posreči. * (Bolnišnica „Usmilj. bratov v Kandiji" premajhna.) Ko se je leta 1894. otvo-I'll» bolnišnica, imajoča 22 postelj, se je vedelo Že laprej, da ne bode zadostovala pereťi potrebi. In res ie sezidalo leta 1898 novo poslopje, v katerem je prostora za 80 bolnikov. Kdo bi si bil mislil tačas. da se bode v kratkem pokazalo, da tudi to število-ne bode zadostovalo. Ze sedaj se morajo bolniki » kroničnimi, dolgotrajnimi, će tudi ozdravljivimi boleznimi, odklanjati. Iz tega je iazvidn<>, kako prav je imel g. poslanec Pfeifer, da je z o^ čudovaiija vredno vstrajnostjo dosegel v deželnem zboru povišanje deželne letne pCidpore; snj vendar vsukdo ve, da samo z milodari ni mogoi^e oskrbovati takega števila bnl-nikov. Želeti bi bilo, da lii si posamni gg. deželni poshtnci sami ogledali ta moderno urejeni zavod ter se osebno prepričali, da je denar, podeljen v podporo Usimlj. bratom, povsem dobro naložen, in deželi sami, oziroma njenim prebivalcem v veliko korist. Naj ne skrili dežela sama Zii kiiiicentiacijo bolnikov, temveč naj ae ozira tudi na resnične dejanjske potrebe dežele. V kratkem bo treba tudi tistnnoviti bolnico za ženuke, ktera je, odkritosrčno rečeno, še bolj~polFgTrna7Xo možka, če je o tem sploh mogoče govoriti z ozirom na že prej omenjeno število možkih bolnikov. Od tukaj-ěnih eg. zdraynikov smo poizvedeJi, da prihaja v ordinacijo na dom na 100 možkih bolnikov 130 do 140 ženskih. Hvalevreden je tedaj sklep občinskega odbora Novega mesta, s katerim je obljubil, da prepusti prihranjeni bolniški zaklad v znesku 31.000 K okrožnemu zdravstvenemu zastopu, kterega načelnistvo se je z veliko vnemo poprijelo tega važnega vprašanja. Upamo, da bomo imeli v teku treh let v našem me-stu prepotrebno žensko lioiuico. (Dražba). Gospodarski odbor mestne općine Metlika naznanja, da bode zaradi zgradbe oziroma podaljšanja pokopališča pri «v.EokuvMet-liki zmanjševalna licitacija dne 11. junija 1900 ot> 8 uri dopoludtie na licu mesta. Vse delo cenjeno je na 14.168 kron 70 vin. Od tega zneska pripada za zidarsko delo 8054 kr 70 vin. in za vožnjo zemlje 61I4kron, To delo oddalo se bode narpoprej vsako zase, če bi pa potem eden skupaj ceneje prevzeti hotel, pa tudi enem« samemu podvzetnikn. Kdor hoče licitirati, vložiti mora vadij po 10% od cenilnega znt^ska in sicer v gofovim denarju, ali v državnih obligacijah, preračunjanih po dnevni vrednosti ali pa tudi v knjižicah kake hranilnice ali posojilnice. Lici-tacijski pogoji, proračun in stavbeni nHfrt leži v občinski pisami v Metliki, kjer si j'h lahko vsakteri med uradnimi urami ogleda. (God sv, Janeza Nepomuka) bo jutri, in danes na večer utegne biti lepa razsvetljava in živahno gibanje ob Krki Lansko leto smo mislili, da bo danes že lep kip Sv, Janeza pri novem mostu stal, ali, varali smo se. Mnogi prijatelji te misli, ki se hočejo resno potruditi za ta kinč mesta, so pobiranje doneskov za letos opustili iz važnih vzrokov. Upamo, da le za letos. V ta namen nabrani novci, ki so bili v „Dol Novicah" že izkazani, se nahajajo v hranilnici pod št. 4II0 in niedništvo „Dol, Novic" vedno rado daljne doneske nabira v to svrho, ter jih bo v svojem listu objavilo, ter tačas v hranilnico naložilo, (Ribiška razstava v Salcburgu). Odsek „ribištvo" salcburške C. kr, kmetijske družbe priredi pňcodom VII. avstrijskega zborovanja ribičev od 2. do 10, septembra 1900 v Salcburgu občno ribiško razstavo, katere se lahko udeleži vsako društvo, vsak zavod, vsako podjetje, vsak ribič, trgovec etc. ino-in tujezemstva. Podrobnosti in vspored se lahko pogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, (Pasji kontumac) je vpeljan vsled steklin» v občini Adlešiccj izvzemal vas Bojance in v občini Tribuče v črnomeljskem okraju, dné 7. avgusta 1.1. Stekli pes j« ogrizel dve osebi, ktere so v Pasteurjev Institut na Dunaj ptmlali. (MiijnikoY izlet) BovoraeÀkili dijakov bo prihodnji četrtek, in sicer gredo gnrnjeginmazijci v Kostanjevico, obiskavSi mimogrede zaniuiiveje kraje, kakor na pr. Pleterje itd., spodnjegtmnazijci pa I. in II. razred v Toplice, III. in IV. razred pa menda se ni odločen. (Cigana in ciganko,) ki so v tovaršiji z znanim ciganom Heldom Novljana ubiii in dnige grozovitosti uganjali, so ujeli in pri tukajšnjem sodišču zaprli. (Srebrno verižico) je našel gospod sodni oâcijal Josip ČeÉelifi. Kdor jo je zgubil, jo dobi pri opravništvu Dol. Novic v Krajčevi prodajalni. (Kočijo brez konj) je zdaj večkrat videti v mestu in po okolici. To je takozvani mrjtor, s kterim se vozi gospod okrajni komisar pl. dr. Stadler. Iz Ljubljane Čez Žužemberk v Novo mesto je potreboval gosp. komisar samo štiri vožnje ure. Kuri se stroj z bencinom, in zadostuje za 10 kilometrov voinje, to je na pr. iz meata v Mirno peč za 30 kr. bencina. Vožnja je kaj zanesljiva. (Iz Semič a.) [Popravek.] Gosp. M. Bulovec, nunski spovednik v Ljubljani, je daroval za semiške orjlje ne 10, ampak 100 kron. Cerkveno predstojništvo v Semiču. (Reški tržni običaji.) Reška trgovska borza je izdala v nemškem jeziku od r6,ske trgovske in obrtniške zbornice sestavljene „reške tržne običaje" (Fi-umaner Platz-TJsancen), kateri so bili do sedaj samo v laškem jeziku objavljeni. Dobé se pri tajništvu reške trgovske borze, ako se vpowije 1 K in poštnina. (Pisanice) se imenuje lepa knjiga ljubkih pesmic za mladino, katere je zložil |ie.siiik Oton Zupančič. Časopisi so te pesmice prav ugodno ocenili. Cena trdovezani knjižici je 80 vin., po poŠti 5 vin. več. Založba L. Schwentnerja v Ljubljani, (Glasba.) Gospod Janez Laharnar je izdal zbirko moikih zborov in Čveterospevov, kutera zbirka bode prav ugajala in je dobro došla. Izmed enajstih spevov nam dopade posebno 5. in 10. Melodija teče neprÍ3iíjei;\o ia živaiino in posamezni glasi ne delajo nobenih težkoč, da te speve vsak zbor iahko oviadnje. Oklic. Firm. 46 Gen. I, 01/6 Podpisana •odciija naïitanja, da ae ja pri obstojeii tvrdfei „Eramlnica in posojilnica v Uetliki, lej^ietrovnna zadruga x na-omejeflo zaveKo" v iadružaecn registru iavráií I, vpis na rednem obáneiu eboni dne 26. marca 1900 «prejetih Bpretuenjeaih zadružnih pravil, po katerih (§ 1, itua zadruga namen razmere svojih Slanov v tiravnent in ^niotnera oziru zboljSavatl ; zlasti spodbujati varÉnost in B Bvojiio zadružnim kreditům preskrbovati Bvojiin udom v gospodarstvu potrebna denarna sieJbtva, kterega doseg» s tem, da a) sprejema in obrestuje hranilne vloge in pa vioge y tekočem raĚnnu; b) si pridobiva tiadaljna denarna sredstva, kolikor bo za dosego zadmžtiega smotra potrebna s svojim zadružnim kreditom; c) daje svojim članom posojila; d) oskrbuje STojim ilanom inkaso j e) oskrbuje svojim ilanom po meri teh pravi! {§ 41) gospodarske potrebšSine in pospeSiýe s kreditom skupno pr(ř-dajo gospodarskih pridelkov; f raniirja gospudarsko znanje s prirejanjem poduinih predavanj in raïffovorov o guspodarslfih zadevah; g) podpira s^oje Ělane b svetum v gospodaiekih ladevah ia hj zabranjuje prepad kmetskega stanu tudi s tem. da v zadružnem okoliSiu ležeča kmfrtijska posestva, ki so zvrSilno na prodaj, po laeri razpoložljivih kapitalij kupuje pod pogojem, da je opravičeno upanje, prodati jih skupaj ali jio delih aa ngodnejo ceno; 2 se sklepi vsakega obćiiega zbora od načelstva razglašajo X naznanili v nradniui nabitimi; 3. se dan, nra, kraj in dnevni red obínega zbora razglaSa vsaj osem dni prej v dnevniku „Slovencu", izliajajoćam v Ljubljani; — II. izbris Ivana Pezdiriïa kot «Jstopivšega uda naieletva in vpi» Matije Tomca iz Primostka St, 14 kot novo izvoženega ud» načelstva. C. kr. okrožnd sodliie v Rudolfovem oddelek III, dne 17, aprila 1900. Oklic. Listnica uredništva. (Gosp. Tanez Jereb, pospstnik v Plesu). Proti plesnobi oidium Ing od pepela rabiti. Vam strokovnjaki ne priporočajo. Oni slučaj nejbrž ni bila prava pleaaoha. Dopis, če mogoče prihodnjič. Pozdravi Vredniiitvo. Darovi za novomeško dijaško kuhinjo. Dobrotniki iz Mesta in Kandîje 60 K, v. č. g. župnik J. Plevanič 10 K, gospa Rnpredit 12 K, gospod dr. Sclieg'.ila 26 K. Dr, Jqs. liAarinl(o. Lotsrijske številke. Trst 5, maja 76 15 18 56 9 GradflC 12. „ 59 23 5 19 44 Preklic. Obïalujem, da sem Novina Matijo iz Cerovca pri Toplicah št. 7 dolžila nepoštenosti, ker je pošten človek. (108) Mîirija Goršo. Firm. 46. Gen. L—Ů3/S Podpisana sodnija naznanja, da se je pri obstoječi tvrdki : „Kmetijsko društvo v Metliki, registrovoBa zadrugo z omejeno savezo" v zadrnžnem registru izvrâil I. vpis na reilneni občnem zboru dne 26. tnaroa 1900 sprejetih spremenjenih zadružnih pravil, po kteriîi (§ 2.) 1 ima zadruga namen a) razpeSavati in predelovati kmetijske pridelke in obrtn« iadelke svojih udov; b) oskrbovati svojim udom gospodarske, obrtne in gospo-diniflke potrebščine vsake vrste; c^ natanoftjftti in vzleržavati zadružna skladiSfia v dosego pod a) in h) navedenih smotrov; d) pospeSavati sploh kitietijsko gospodarstvo slojih udov, zlasti o tem, da: 1. simje naprave in naredbe v povzdigo kraeti,istva in du-mače obrti svojih udov, 2, daje v gospodarskih zadevali svojim članom svete, 3 prireja podućne gospodarske shode ter iadaj« primeru« knjige iu tiskoriue, 4. se primernim potom pri zakonodavnih driíavnih in samiv Upravnih ohlastnijah poteza za kmetijstvu koristne zakone, naredite in naprave, 6. deli svojim udom javna priznanja, odlikovanja in daril» za posebno hvalevredna prizadevanja in vspebe na polju kmetijstva in domače kmetske obrti — ali pa si prizadeva, taka priznanja, odlikovanja in darila doseči za svoj« ude pri dmgih pristojnih faktorjih; 2. iihajaji (§ 17) razglasila v imenu zadruge pod zadružno tvrdko in se podpisujejo po dveh udih načelstva; — 3. se javna razglasila vrSijo (S 18) po jedenkratnem objavljenja v glasilu gospodarske zveze „Narodni Gospodar," hi izhaja v Ljubljani; n. izbris Matije Simončiča kot iistopivËema uda načelstva in vpis Matiie Tomca iz Primostka St, 14. kot novo izvoljeneg» nda načelstva. — C. kr. okrožno sodišče v Rudoiroven oddelek III, dne 27. aprila 1900. Oklic. Firm. 49. Gen. Í.-63/2 Poapisana iotlaija nainanja, da se je pri nbstojeiSi tvrdki „Kmetijsko Jmštvo v LoSkeni iiotokn, re^istroïaTia ladruga « omejeno zavezu' v aadružtiein registru iavršil 1. rpi! na rednem občueua jsboru dne 1. aprila 1900 sprejete spremembe pravil v g 2. Srka o) valed katere ima zndrug« tQdin»men, oskrbovati svojim ndoia raanovrstnu pijaío; — 2. izbria mldtopivŠib sledečih nduv načelstva: Dragotm SeliŠkar, Aloji Knrrtiš, Jakob Bartd, Anton Bartol, ter vpis novo izvoljenih ndoř naíelítva: Alojzij Kiiava, ptisestdk s Hrib» it. 39, .Južef Benčina, posestnik iz Retij St. 24, Ivan řtoěir, po-aestûik i* Retij St. C2, Hat. Enavg, posestnik iz Maleea loga It, 10, C kr. okrožna sodlËâe v Rudolfovem oildelek III, ____due 27. aprila 1900. _ _AJ;0/OU 9" Hazglas v Novem mestu je na prodiij hiša na Velikem trgu, Ht. 74, O tem se popnišii pri Instniku v hiši 77, v I. nadstropja. (i06-l) rgovina Jakob Petrovcič „pri Ňkofu" v Trebnjem priporoča Eti" svojo zalogo skropiînic proti penmosperi, raznovrstne mehov« u žvepljapje trt, bakreno galico, žveplo, pravi gorenjski mavc (gips), roman in portland cement, kakor mnogovrstno manufakturno in špecerijsko blago, železnino. porcelan itd. (10-1) vpoklic dediča Franceta Gregorčiča, ôegar bivaliàce ni znano: C. kr. okrajno sodišće v Riidjlfovem nRzaanja, da je 29. januarja 1900 na Lesnici étv. 9 pri ay. Petru tnkujánjegíi okraja uitirl vžitkar Janez Gregorčič. Ker ni napravil (»poroke (testamenta), spada med dediče tudi pokojnega brat France Gregorčlii, ki je bival pred Jeti na Hrvatskem. Imenovani, čegttr bivališče ni znano, se poziva, nuj se v enam letu po niř.je razvjdnein dnevu pri tem sodiáĚu uglasi in pri avi za dediča, ker bi se zapuščina obravnavala z dediči, ki se bodo priglasili, in z Janezom Rifelj, poaestniku na LeSuici štv. 1, ki um je za oskrbnika postavljen. C. kr. okrajna sodrtija v Rudoifovem oddelek I, __ňiie 1. tnaja 19«).__ Št. 9825. (101-1) Oddaja občinske lovske pravice. Občinski lov selske obiíine rtmihel-Stopiíe oddal se bode v zakup za ćas od 1. ai^gusta t. I. do julija 1905 polom javne dražbe, katera se bode vršila pri podpisanem okrajnem glavarstvu rtno 7, jimi.iu t. L «b 9. uri dopoldne. To se daje z prisLavkom na občno znanje, da zamore vsakdr» najemne pogoje tuuradno v nradnili «rah, ali pa pri javni dražbi pri dotičnem koniisarjn Poizvedeti. C. lir. okrajno glavarstvo v Rudoifovem dne 9. mnja 1900. _ itaenovanf© î m Pl- Fichtennu, v prvem nadstropju je oddati s prvitii junijem. (103-1) V prodajalno v Novem mestu sprejme se kot ^vrat deček, ki je spolnil 14. leto ter je dovrSil vsaj ^razreda srednje šole. Kje, pove ursdništvo. (iio-lj se odda z dvema sobama, eno kuhiiyo, klet in drvarnico. (102—) Več se izve pri Francu Murn, Kandija, št. 18. V hiši kat. društva lokodekkih pomočnikov, st, 171 v Novem mestu se odda 1. avgusta (103-1) v prvem niidstropju, obstoječe iz treh sob i. dr. HiSil na prodaj iz proste roke z vsemi gospodarskimi poslopji i» sadnim vrtom, ^ njive, 3 de e hoste, ure od železniške postaje Trebnje. — Plača se počaka. Več se izve pri lastniku Gašperju Horvat, Vavpča vas, fara in pošta DoUrnče. (106 TTîïfl ^^ proste roke v Žabji IXin d vasi at. l7, pet mnut od Nove^ga mesta. Obstoji iz treh sob, kuhinje s Štedilnikom, prodajitl-nice, novo zidanega hleva in dveh svinjakov; poleg hiše je tudi lep sadni vrt. Cena 1700 fild. — Več se izvé ravno tam. (io3-2) 'Ifiwrai mestnem polju se dá po ceni v na-Jft"*® jem. — "" Novomeeto. Natančneje pové Jos. Ogoreutr, (102—ĚJ Šivalnih strojev v Ljubljani, Dunajska cesta št 13. Zastopnik za Dolenjsko f Friderik Skušek, trgovec v Metliki. (215—19) anez Jax-a ^ najstarejša in na{veÈja ^ v tovarniška nlcp v : s : : m m i m m © O Otvoritev nove špecerijske trgovine v Ljubljani. Hinko Fajdiga in Robert Waltand ^ nazniiajata s tem najuljudneje, dfi-iiim blagom ter dežehiintl prid Iki. Opozttrjava slavno «bčiDHtvu na nHjino nnvo m veliko zaL go, bikor kavo, riž, olje, rum, Ëaj, moko vse vrstd slanino i. t. d, ter prosiva za prav obilen obisk. (loi); Kupujeva tudi kurja jajca najdražje. f. ® Gostilna pri Skaberne-tu Ulin s popolno novo pripravo s d. tečaji in 5 Btopami se odda v najem ali se pa tudi pnida. Več se izve pri lastniku Francu Giavan, mlinar v Kotih, posta Dvor pri Žužemperku, 96-2) Itanovai^© trebniini prostori z razgledom na trg, je takoj odd;iti. — Na prodaj je tudi iz proste roke htaa, át. ÍÍ63. (104) Ludovig Ferllč. ■v 1* samostojen delavec, ztuožen tudi nekoliko O 9 v piaavi, Fsprejiue se pod zelo iigodnimi pogoji; neomoženi imajo prednost ; kje pove upravmšt*) „Dol, Niivic " (88-3) se [ e da na l aiun. khkor se je čitalo v „Dol. Nov." Št. 4. dne 15. febr. 1900, temveć sem gostilno v svoje rake prevzel, ter bodem skrbel, da slav. občinstvu, z dobrimi jedili in pijačo najljolje postrežem. Gi'wtilno katei'O sem do sedHj «nm izvrševal, oddal sem v rokf dobro ziiaiieniu in slo\eeeiint kapelniku g. Fil. Emeršić-u, ka-teii je tildi V tej stroki dotiro izvfžitan, ter se bode potrudil, da svdjiin čast. goatom z vsem dobm [H'Streže, ter ga tiajtopleje priporočam. Novo mesto, 28. apii!?* 1900. z vseia sjtoStovaujeni Anton Jakaz. v obtli gofctilnicih ře toĚijů pristna iluleiijska in idtTijanska vida, ter RduiiiglianB-oTa marčna piva (97-2) i V skladišču kmeíijskí' ])udMižni<'e v Novem iiienta se prodfija (101—21 modra plica, zïsplo ifi umetna pDiila, Zglnsiti se je za te potrebščine pri F. Perkotu nst Giavnetri trgu. — Cene glej mej domačimi vestmi. AOTA-áS) primerne šolske ved- nosti, se tskaj sprejme v prodajalno z manufakluniini blagom. Kje, pove upiav-niňtio „Dol. Ninic". (63—4> Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovana ziidrnga z neomejen« zavezo, tiÏK paa^ÏEv© *sr ^Eíjiabljaaai Bprejema In izplaćuje hranilne vlo^e fn obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilnicne knjižice se sprejemajo kot j^otov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. css-s) • J • . r • m • ^ Opekarna Zalog (Breitenan), m pošta Novo mesto. Opoka za zid 1000 kom. po . . . 11- gld. 1 Opeka za aimnikc prikrojena 1000 ko- madov po......... 20- „ ^ i Opeka za oboke 1000 komadov po . 11 „ 1 SireŠna opeka „ „ » . 12- „ 1 „ „ žlebiiik komad po . 05 „ „ „ (Falzdachziegel) tisoč komadov po........ 38- „ Strešna opeka (Falzdachziegel) h ka- trivnom prevlečena 1000 kom. jio 48- „ 1 Strešna opeka (Falzdaclizlegel) žlebnik komad po......... „ Oi>eka za tlak gladka tiHOČ po . . 22- „ 1 „ „ „ okrašena (gekupt) tisoč 35- „ Okrajki (Uesimsziegei) 50m dolgi po •15 „ I Eđp Na zalitevanje in po naročilu tudi drnge vrste opeke. * Zgornje ceneveljnjo pri opekarni Zalog (Breitenan), 1 Na železniški voz na lastni pro^ri v ZaiogU (Breíteňau) naldžena opeka po 50 kr. več. Na postaji Rudotfovo naložena opeka za zid 1000 komadov po U gld. ,, ,, Straža )) )) M 71 „ 14 gld. i „ „ Mirna peč „ „ „ ^ d „ „ ISifld. 1 „ „ Trehnje „ d i? d h „ 16 gM. i A, grof Thurn. • • • 1 II..... - .. . .. 1 i* 1 é Podpisani usojam si slav. p, t. občinstvu uljudno naznnnjati, da sem svojo trgovino zzatnino,8rebrnino,zdra- kamen i m uram gocenim preselil iz večletnega bivanja v Ljubljani v Novo mesto ter da sem isto tukaj otvorii (107-1) na Vel. trgu v pl. Sladovičevi hiái Za vsa Hpttdajd^a pfipravila tega oVirta se t^plo priporoma, ter prosi, z zagotovilom dobre in hitre postrežbe, za ninfjgobtojen obisk s spoštovanjem iifk« SETÍO, (107-1) Na prodaj iz proste roke % m m. Zalogo koles inia Dobijo se ^ tudi nekoliko ral)]jcna, skoraj nova kolesa za dame ill gospode po 70 do 80 gold. Na v Žabji vasi št. 29 z vrtom in kozolcem, vse v dobmn redu, Ve6 pove lashjik raïiin lam Va prodaj ali v najem je oddati posestvo pri Materi Bužji na Znplazu, zraven Cťírkve. Nahaja se tam dobro znana jfnstilna. Na tibSirtiem zeiiiljisfu je hiša, kovať^nica, lilev; zraven jf vinograd, njive, senožet in dosti sadnega drevja vsake vrste. Več se izve pri gospodarju Jožefu Sknda, Stefan, posta Trebnje. (I06j proda ve iko posestvo mm m J 10 minul oddaljeno od farne cerkve. Dale se prcstovoljno prodajo 3 vinogradi in tri hoste. Natančneje se izve pn Mariji Johant, posestnica. pri Sv. Trojici na Mostec, jiošta Triisfîe. (108-1) V Smarjetf, v sredi vasi. Iz proste i-iike se proda hisa z opeko krita, zraven; vse. gi'spodai'Mko poslopje in nekaj vrta. Dolii se pa se laliko zia\en I v nofiiad znova zasajen in že pre-ceplen, 1 njiiH, 1 gdzd. 1 tjavnik; dobi se še več ali manj zraven po ielji "\"se skupaj se ceni na 2fj00 Rold. Va kupa se laliko obrestuje. Prijiravno za kakega v pokoj idoťega in za vsako jibrtnijo^ Več o tem pove lastnik in posestnik v řšmarjeti his. st 24. (110—1) ' Za Novomesto in okolico ! Podpisani priporočam svojo zalogo marcnc in vlcžane^pivc v sodčkih in steklcnicali, iz Steinfeidske pivovarne bratov Reininghaus v Gradcu. Povekšale so se tudi ledenice in sem dobro preskrbljen z ledom tako, da laliko tudi zunanjim gostilničarjem postrežem z ohlajeno pivo in z ledom. Vsojam si slavnemu občinstvu in p. n. gostilničarjem naznaniti, da sem letos |M)leg zaloge pive vstanovil tudi vinsko tergovino na debelo. Imam v zalogi pristna naravna črna in bela Istrijanska kakor tudi različna Dotenjska in štajerska vina, vsi po jako niskih cenah. Z odličnim spoštovanjem Nn«n meito: OilfroToni undnik, isdajktetj. uloinik in timkar J. Kralee,