Glasilo krščansko mislečih
učiteljev in vzgojiteljev.
~*9 VERI, VZGOJI, PODUKU. «a-
III. Lietnik	V	Ljubljani	15.	oktobra	1902.	Št.	20.
Važno poglavje.
‘dl£ifaZV*t' Um 'n °P^emen’t' v°lj°) pripomoči do bogastva duha in obogatiti srce z bogastvom čednosti — to je cela vzgoja. In šola ima dolžnost vzgajati. Šola je namestnica staršev, ki so po naravi prvi odgojitelji svojih otrok. Česar starši ne zmorejo bodisi radi vsakdanjih skrbi v boju za obstanek, bodisi radi intelektualne nezmožnosti, to naj nadomešča šola. — Žal, da ima naša moderna šola vzgojo srca le preveč samo na papirju! Za intelektualno plat se še poskrbi — celo preveč predmetov kopičijo po raznih šolah —, etična stran pa se zanemarja. Odtod pri vedno večjem „napredku“ in „prosveti“ vedno več sirovine in podivjanosti pri mladini. Vzroki take vnemarnosti so različni: eni učitelji ne izprevidijo važnosti srčne odgoje, drugim se ne ljubi ukvarjati se z mladino več, nego ravno zahteva „kruh“, itd. Toda še eno poglavje je: n e u m e v a n j e otroških duš — in to je važno poglavje!
Treba je študirati mlada srca, otroške značaje, če hočemo uspešno etično odgajati. Vsak otrok, ki ga imamo pred seboj, je kakor nekaka velika skrivnost, uganka — in vsak drugačna. Res da imajo otroci kot taki to in ono skupno potezo, to ali ono vzajemno lastnost. Toda koliko pa imajo na sebi različnih in kako različnih svojosti! Piinesi mi z drevesa dvoje čisto enakih listov! Glej, tako ne dobiš dveh otrok, ki bi si bila v vsem in povse podobna.
20
To so pač vsakovrstne narave, najraznolikejši značaji. Ta ti nosi sebe vsega na jeziku: oni je skrit in potuhnjen. Eden greševa iz zgolj mladostne lahkoživosti in razposajenosti: drugi popolnoma premišljeno in zlobno. Pri tem je vedro lice, jasno oko, zvonek smeh, sploh vesela zunanjost znamenje notranjega miru in nepokvarjenosti: pri onem so vsi ti zunanji pojavi le globoka hinavščina, krinke, pod katerimi se skriva notranja črvivost. Nekateri otroci so taki (pač so to bolj izjeme), da jim ne smeš nikoli pokazati kake posebne prijaznosti ali naklonjenosti — takoj jo izrabijo —: druge zopet vsaka trda beseda razpogumi ali pa zakrkne. In tako dalje, brez števila različno individualiziranih narav, brez števila neenakih temperamentov! To pa so tiste skrivnosti, v katere mora izkušati prodreti, tiste uganke, katere si mora prizadevati razrešiti učitelj-pedagog. Kajti bilo bi smešno, če bi črevljar delal črevlje vsem ljudem po enem kopitu: in takisto bi bilo napačno, če bi vzgojitelj neke splošne principe pedagogike obračal na vse svoje učence enako.
Zato bode vesten pedagog resno proučaval značaje svojih učencev in iz njih presojal njihova dejanja in po njih uravnaval svojo vzgojo: svoje nauke, opomine, navodila — pa tudi način poučevanja, opominjevanja, navajanja, itd. Kakršna bode videl tla, takšno seme bode potem vsejal, in kakor bode mislil, da bi boljše obrodilo, tako ga bode položil v mlado dušo. Tu in tam bode našel mehak, nežen značaj. Vedel bode, da treba take duše voditi z ljubeznijo, s krotkostjo, rahlo in previdno. Morda ena sama lepa beseda, en ljubezniv pogled, en rahlo karajoč nasmeh — in dobro je, v tem, ko bi grožnja ali celo kazen delovali čisto nasprotno: pregnali iz srca zaupanje in ljubezen do vzgojitelja in naselili vanje k večjemu suženjski strah, kateri ni nikoli odkritosrčen oče dobrega! Drugod pa zopet opazi vzgojitelj čisto nasprotne narave: trde, trmoglave, neupogljive. Kako ne bi precej znal, česa treba tukaj! Klin s klinom: tudi on bode trd, strog, neizprosen v svojih opominih, poveljih, kaznih.
To je tisto prilagodenje vzgojiteljeve duše duši otrokovi, ali bodisi mladeničevi, ki mora roditi najboljših sadov na polju etiške odgoje.
Seveda študiranje otroških značajev ni tako lahka stvar. Stane truda in k temu se je tudi tako lahko motiti. Zakaj iz zunanjih pojavov le moremo sklepati na notranje razpoloženje, in le iz ponavljanih zunanjih znamenj na stalne naravne svojosti — a kolikokrat, kakor že omenjeno, zunanji videz tudi že pri otroku slepi. Toda vse to pravega mladinoljuba ne bode kar nič oplašilo, da se ne bi izkušal z vsem srcem čimdalje bolj vglabljati v specificirano psihologijo posameznih mladih src. Truda pri vzgoji se sploh ne bode strašil on, ki zares ljubi mladino in svoj narod, kateri porašča iz mladine, on, ki se je posvetil svojemu znanju z določeno smerjo, živeti ne sebi, marveč drugim. — Kar se pa tiče pomot, no, tudi ž njimi se učimo: večkratna, vedno ista pomota nam končno lahko postane — pravilo.
Sicer pa kakorkoli: poglavje je važno in ni ga smeti prezreti! Kaj bi n. pr. dejali o zdravniku, ki bi šel in dajal zdravila bolnikom kar tako
tjavendan, brez vsakršne diagnoze, brez vse preiskave ? Rekli bi, da je pravi pravcati nespametnež, ki pa postane tudi lahko vsak hip — morivec ... In tako odgojitelj, če se ne potrudi, da bi poznal narave in značaje otrok, katere udgaja. Takemu vzgojitelju bi ne smeli izročati najlepših cvetov božjih na zemlji — otroških duš!	—	ab—
Slava vrlemu učitelju!
(I’ri cerkveni svečanosti ob slovesni petdesetletnici gospoda nadučitelja Josipa Čižek-a na Pilštanju dne 1. septembra 1902 govoril prof. dr. Ant. Medved.
Fulgebunt..qui ad iustitiam erudiunt multos, quasi stellae in perpetuas aeternitates.
Tisti, ki mnogotere k pravičnosti odgojujejo, se bodo kakor zvezde svetili na vse veke.
Dan. 12, 3.
Ti krasna cerkev sv. Mihaela, zakaj si se pa danes tako ozaljšala? Kakor nedolžna nevesta si se prelepo s pisanimi venci opletla in neko vzvišeno veselje sije iz tvojega obličja. Ti cerkev bela, ganljive slovesnosti si že videla: več častitih novomašnikov je že na tvojem oltarju opravilo prvo svojo sveto daritev; visoki cerkveni dostojanstveniki so te že obiskali; videla si že mnogo, mnogo solz teči videla si že tisoč src v nepopisnem dušnem veselju rajati, — a take slovesnosti, kakor danes, pa še niso obsegali tvoji posvečeni zidovi.
Le raduj se te svečanosti, saj se obhaja na čast tvojemu dobremu sosedu, tvojemu zvestemu prijatelju, ki te je neštevilnokrat tako rad obiskal, ki je k tebi na stotine pridnih učencev in učenk vsaki dan v šolskem letu vodil in s tvojimi orgijami svete pesmi prepeval, Bogu v slavo, svetnikom
v	čast in vernikom v pretresljivo izpodbudo!
A s teboj, ti cerkev veličastna! se radujemo mi vsi, ki smo iz različnih krajev v obilnem številu prihiteli vdeležit se današnjega praznika na prijaznem Pilštanju. Danes se morajo na nas navesti besede svetega pisma, glaseče se:	„Darovali so velike žrtve in veselili so se, zakaj
Bog jih je razveselil z veliko rad o s tj o“.') Bodi zat6 zahvaljen, dobrotljivi Gospod nad zvezdami! Veliko milost si dodelil njemu, katerega vsi iskreno ljubimo in odkritosrčno častimo, zaradi kojega smo se sedaj na tem svetem mestu zbrali.
Blagorodni, vel epoštovani gospod Josip Čižek, nadučitelj pilštanjski, obhaja slovesno petdesetletnico svoje tako važne službe.
Pač redek dogodek! Le malo, malokomu nakloni Bog tako milost! Blagor njemu, ki jo doživi! ....
To slovesnost obhajamo deloma tudi v cerkvi. Prav tako. Kjer bi se namreč lepše in dostojnejše zahvalili Vsegamogočnemu, kakor tukaj pred
') II. Esdr. 12, 42.
20*
njegovim prestolom v presvetem zakramentu ? Kje bi srčnejše zapeli „T e De um laudamus", kakor v hiši božji? Nenavadne cerkvene slovesnosti ostanejo ljudstvu v vedno sladkem spominu; pri veselih in žalosnih priložnostih govorijo o njih; še le v hladnem grobu obmolči jezik govoriti o tem, kar je nekdaj v cerkvi srcu tako milo donelo.
Prepričan sem, da bo tudi današnja slovesnost nam vsem prav dolgo
v spominu; rod za rodom bo pripovedoval o sijajni 501ttnici gospoda nadučitelja Cižeka.
A naj nam ne ostane samo spomin na le-to slavlje! Izkoristimo modro to svečanost! Ohranimo si kak hasek od nje! Današnja slovesnost namreč ni le lepa in ganljiva, temveč tudi z el 6 pomenljiva je! Za koga pa posebno pomenljiva?
I.	Pomenljiva je za vas, preljubi šolarji in šolarice! Le pomislite, koga ste v slovesnem sprevodu semkaj spremili! Čemu so pa rosne vaše oči sedaj? Kaj pa tak6 povzdiguje vaša srca? . . . Gospod, kateri to slovesnost obhajajo, so vaš ljubljeni učitelj, vaš duševni oče. Kar so vam vaš telesni oče doma, to so vam vaš gospod učitelj v šoli. Vi pa dobro veste, kakšne dolžnosti imajo otroci do svojega dobrega in skrbnega očeta;
vi veste, katere čednosti jih morajo z očetom vezati. Kaj ne, dolžni so jim skazovati gorečo ljubezen, neomejeno spoštovanje in brezpogojno pokorščino. To so tri dišeče rožice, ki morajo cveteti v srcu vsakega otroka ter delati ljubemu očetu veselje. Te čednosti ohranite vi tudi vedno do svojih gospodov učiteljev! Solar ali šolarica, ki svojega učitelja ne ljubi, jih ne spoštuje, jih ne uboga — ni dober otrok! Je že pokvarjen, hodi že po potu pogubljenja,... ah, kdo ve, kako globoko bo še nekdaj padel? Bati se je, da bo sebi v nesrečo, starišem v sramoto, Bogu samemu pa v pravično jezo. Čuj, šolska mladina, kaj pravi slaven mož, ki je bil dobrega srca ter prebistre glave, Seneka po imenu! „Praeceptorum magna ca rita s, magna re-verentia sit! . . . Do učiteljev imej veliko ljubezen in veliko spoštovanje, kajti od njih imaš oliko in dušno plemenitost.1) Drugi velik modrijan, Kvintilijan po imenu, pa pravi: Opozorim vas pred vsem na to, da naj učenci svoje učitelje spoštujejo; pomislijo naj, da so oni njihovi sta riši, ne sicer po telesu, a po razumu.”2) Zapomnite si za vselej te opomine!
Čujte lepo povest, ker vem, da šolarji radi povesti poslušajo ter se iz njih najlaglje kaj dobrega naučijo:
Učenci in učenke! Mnogoteri izmed vas so že gotovo slišali ime: sv. Karol Boromej. Pred 300 leti je živel le-ta svetnik na Laškem, v slovečem mestu Milanu. Bil je tam goreč nadškof in zel6 vpliven kardinal. O njegovem času je razsajala v istem mestu strahovita kuga. Na tisoče ljudi je že bilo pomrlo; strah je bil grozen, uboštvo neizmerno, jokanje nepopisno. Smrt je imela prebogato žetev. Kdor je le mogel, je bežal iz mesta. A sveti
l) Scncca, Benef. 6, 15.
3) Quint. 2, 2. c. 9. Obojni mesti ste posneti iz temeljite knjige: Seleetae e profanis. Scriptoribus Historiae ... in usum invetutis scholactiae Lipsiae. 1764.
nadškof tega ni storil. Ostal je. Kakor usmiljeni Samaritan je stregel bolnikom, tolažil žalostne, mrliče pokopaval. Če je našel ob cesti okuženega človeka, ga je kar dvignil na rame ter ga nesel v bolnišnico, kjer je bil on sam najbolj ljubeznivi strežnik. Nekega dne najde ob cesti bolnika. Častitljiv starček je bil. Sv. Karol stopi k njemu, ga natančneje pogleda ter globoko vzdihne: Moj Bog, vi ste tukaj?" Hitro ga zadene na rame ter ga nese na svoj dom, v nadškofijsko palačo. Položi ga v najljepšo svojo posteljo ter mu streže z najvestnejšo pazljivostjo. A ne dolgo, kajti bolnik kmalu umrje. Kardinal je že prej videl sto in sto okuženih bolnikov umirati, a pri nobenem se ni zjokal, vselej 'je bil videti nekako trdosrčen proti takim občutkom. Ko je pa temu mrliču oči zatisnil, so se mu grenke solze vdrle. Nekdo ga vpraša začuden, zakaj pa sedaj joče, ko vendar prej ni nikdar tega storil? Kardinal ves potrt odgovori: Oh kako se ne bi jokal? To je bil nekdar moj blagi učitelj“. . . .’)
Glej, šolska mladina, kak<5 je sv. nadškof Karol Boromej svojega učitelja ljubil in spoštoval! To je bila čista in plemenita ljubezen do učitelja. Šolarji in šolarice! Obudite v svojem srcu danes trden sklep, da boste imeli vedno tako ljubezen do svojih toliko skrbnih učiteljev v šoli! V četrti zapovedi je Bog slovesno obljubil, da bo že na tem svetu blagroval in osrečil tiste otroke, ki svoje stariše ljubijo in spoštujejo. A ne pozabite, da četrta božja zapoved obsega tudi ljubezen do učiteljev, in da se bosta sreča in blagoslov tudi na tiste šolarje razlila, ki jo zvesto v tem oziru spolnujejo. Nasprotno pa gorjč tistim, ki jo zlobno zanemarijo! Danes vas bodo zapustili g. nadučitelj čižek; stopijo namreč v pošteno zasluženi pokoj. Ne bodo več vaš mili učitelj, ne boste več slišali njih milih besed, njih očetovskih opominov v šoli. A nikar jih ne nehajte vedno ljubiti in spoštovati! To je vaša sveta, neminljiva dolžnost! Ravno ta dolžnost pa vas bo vedno vezala z vašimi drugimi učitelji. Če jo boste vedno lepo izpolnjevali, blagor vam! Potem bode za vas časne in večne sreče vir današnja slovesnost na čast vašemu g. nadučitelju Čižeku. Daj mili Bog, da bi se tako zgodilo! . ..
II.	Pomenljiva je današnja slovesnost nadalje za vso župnijo p i 1 š t a n j s k o. Vi, možjč in žene, vi, mladeniči in dekleta, spomnite se danes svoje cvetoče mladosti, ko ste še v šolo hodili. Ne pozabite, koliko dobrot ste takrat prejeli od današnjega slavljenca, nekdanjega svojega učitelja, g. Čižeka! 41 let so podučevali na vaši domači šoli pilštanjski. Dolgo časa bili so sami, brez pomočnika. Reči se sme, da so celo svoje življenje posvetili neutrudljivi izgoji vaše šolske mladine. Njihovi prvi učenci in učenke so že sivi starčki, priletne matere, ... in koliko jih že počiva na vašem pokopališču. Skoraj vsi prebivalci župnije vaše, ki še sedaj živijo, so bili njihovi učenci. Kar torej znate iz šole, to je večinoma sad njihov ega truda. Kak6 jim bodete to povrnili, kako poplačali njihovo dolgoletno, težavno delovanje med vami? Kak6 vneta, obsežna in kako zaslužna je bila njihova služba! V šoli so vas učili prekoristnih predpisanih
l) Več lepih vzgledov glej v navedenih „Selectae e Script. prof. Historiae0 lib. III. cap. 45—47.
predmetov; v cerkvi so z vami peli, molili, redno sv. zakramente prejemali
V	šoli in na potu, marsikje tudi na domu, so vam dajali zlate nauke, koristne opomine, očetovsko-ljubeznive nasvete; čez [gore in čez doline vas je spremljala njihova skrb. Mnogo je vplivala njihova modra beseda, a še več njihov vzoren vzgled, ki je vreden vsega priznanja. Vaš učitelj so bili vedno jeklen značaj, neomadeževanega obnašanja, dober oče, zvest prijatelj, neomahljiv slovenski narodnjak, mož trdnega krščanskega prepričanja, mož, ki je ljubil in izvrševal resnico in pravico, ter sovražil greh in sleherno krivico!
Pilštanjčani! Iz vaše župnije je izšlo mnogo duhovnikov in učiteljev, več uradnikov in trgovcev, posebno po samostanih, možkih in ženskih, najdemo zel6 veliko vaših rojakov. Vsa čast vaši župniji na tem! Radi tega Pilštanj daleč okoli slovi. Njegovi vrli sinovi in čednostne hčere vspešno delujejo in zatč splošno spoštovanje uživajo po različnih krajih naše premile domovine. A pomislite, da so vsi ti iz šole bivšega g. nadučitelja Čižeka; oni so jim delili prve nauke ter so jih lepo pripravili in krepko podkovali za više je šole. To je zasluga gospoda Čižeka, katere vi, Pilštanjčani, ne morete nikdar dovolj prehvaliti. Oni so visoko povzdignili in na široko razširili čast vaše starodavne župnije.
Bodite jim zat6 iz srca hvaležni! Ne pozabite nikdar njihovih preobilih zaslug! Njihov spomin naj neminljivo živi v hvaležnih srcih globoko vdanih Pilštanjčanov! Ime Čižek naj ostane neizbrisljivo po vseh vaših hribih in dolinah!
Molite za dušni in telesni blagor svojega bivšega g. nadučitelja! S tem jim boste vsaj nekoliko povrnili njih dolgoleten trud, njihove muke in skrbi. Vern dobro, da jim bo vaša molitev vedno v naslajšo tolažbo in najumest-nejše povračilo.
Toda še nekaj! To je pa posebno važno. Nikdar ne pozabite njihovih lepih naukov! Učili so malone polstoletja Pilštanjčane z besedo in dejanjem, z opominom in z vzgledom. Veste, česar vas danes iskreno prosijo, ko se s težkim srcem in solznimi očmi od vas poslavljajo? Nujno vam kličejo: „1 z p o 1 n u j t e, pokažitevdejanju, kar sem vasdobregaučil!“ Preljubi! višje časti jim ne morete skazati, kakor če v krščansko popolnem življenju storite, kar so vam priporočali. Najkrasnejši spomin za učitelja je
—	vedno izvrševanje njegovih lepih naukov. G. Čižek pojdejo od vas, pride leto in dan, ko bodo že v hladnem grobu mirno spali, celo spomenik na njihovem grobu bo trohnel ter se rušil; a čednosti, katere so vas učili, naj nevenljivo cvetejo, oče jih naj podeduje sinovom in vnukom, — to bo na Pilštanju gospodu Cižeku najsijajnejši spominik! . . .
III.	Z e 1 6 pomenljiva je, tretjič, današnja slovesnost za vas blagorodne gospodične in gospe učiteljice ter za vas, velespoštovani gospodje učitelji. Danes je praznik vašega stanu. G. Čižeka slovesnost je vaša slovesnost; — njegova čast je vaša čast! Cenjeno učiteljstvo tvori skupno celoto; ako se eden tovariš pro -slavlja, proslavljajo se vsi; vsi za enega, eden za vse.
Tovariši in tovarišice današnjega slavljenca! Ali vas ne gane v globočine srca lepa slovesnost, ki velja vašemu sodrugu in s tem celemu vašemu stanu? Se-li ne dviguje vaš stanovski ponos, ko vidite tako očividne dokaze neprimerljive ljubezni in vsestranskega spoštovanja do vrlega učitelja? Ni-li tako veličastna slovesnost sladko zadoščenje za preobilni trud in napor vašega težavnega stanu ?
Glejte, tako spoštuje, ceni in proslavlja dobro ljudstvo vrlega učitelja! Pa ne zaman. Mučen, odgovornosti poln in — mnogokrat še celo nehvaležen poklic imate. A to ne ovira plodonosnega delovanja vsakterega izmed vas,, ki pomisli, kako vzvišen, važen in koristen je vaš stan. Naj je tudi marsikje pičlo gmotno plačilo, notranja zavest o vzvišenosti stanovske naloge se. ne preceni z nobenim zlatom.
Dober učitelj je velik prijatelj in prezaslužen dobrotnik med ljudstvom. Zakaj on je poklican, v blagodejni edinosti z duhovščino širiti izobrazbo in omiko med narodom. A le-ta je dandanes, ko človeka skoraj le po njej sodimo, izvanredne vrednosti. Dandanes toliko vsak velja, kolikor dobrega zna; človek brez omike je dandanes trepetlika, katero viharji zemeljske bede upogibljejo, kakor se jim ljubi. Odkod pa zajema prijfrosto ljudstvo svojo izobrazbo? Ali ne od učiteljev, ki v ljudski šoli vsemu poduku temelj postavijo ter začnejo na njem zidati čarobno svetišče raznovrstnih znanosti. In omikani svet, takozvana inteligenca, ki se z visokimi vedami ponaša, odkod zajema prvi vir svojih naukov? Ali ne istotako na skromnih klopeh ljudske šole pod vodstom vnetih učiteljev?
Slavno učiteljstvo! Tebi torej pripada zasluga za prvotne nauke vsako-jake izobrazbe. Ti orješ trdo ledino na kateri pozneje zrastejo divne rožice toli hvaljene omike!
Cujte besede sv. Duha, ki pravi pomenljivo v sv. pismu: „Multitudo autem sapientium est sanitas orbis ter r aru m — Množica izobraženih je pa blagor sveta"!1) V ravno isti knjigi na drugem mestu zopet veli: „M eliorest sapientia q u a m vire s, et vir prudens quam fortis, —to je: Boljša je modrost, izobrazba, kakor bogastvo in boljši mož moder, kakor junak";1) in zopet drugje v sv. pismu pravi najmodrejši kralj stare zaveze: „Melior est sapientia, quam arma bellic a. — Boljša je modrost, izobrazba, kakor bojno orožj e.“3)
Velespoštovano učiteljstvo! Lepše ni mogoče povzdigniti prave modrosti, ki se razodeva v plemeniti izobrazbi. Na njenem razvoju si pa sodelovalo i ti, — toraj imaš tudi velik delež na vzneseni pohvali sv. pisma.
Menim, da mora prijetna zavest in oduševljeno prepričanje o vzvišenosti svojega stanu s posebnim ponosom in ljubeznijo do istega napolniti vsakega
‘) Sap 6, 26.
J) Sap. 6, 1.
*) Eccles. 9, 18.
učitelja; plameneče ga mora vneti, da bo svoje človeko-ljubno delovanje vedno z najvestnejšo točnostjo izvrševal.
Slovesnosti pa, kakoršna je današnja, taka dušna čutila le čistijo, povzdigujejo, poveličujejo. Koga neki ne bi osrčil dražesten pogled na šolsko mladino, na veliko množico ljudstva, na obilno zbrano duhovščino, in ta pogled poraja misel: glej, vsi ti slojevi učitelja častijo!
Učiteljstvo! Se-li ne čutiš počeščenega, ko tisoč goreče vdanih src tvojega zaslužnega uda z ljubeznijo obsipava, pred vsem svetom slavi, Bogu pa v naklonjenost in milost priporoča ? — Da, z dobro premišljenim povdarkom ponovim dejanstveno utemeljene besede: današnja slovesnost je pomenljiva za slavno učiteljstvo!	(Konec.)
Petdesetletnica ljubljanske c. kr. državne višje realke.
§;ne 4. t. m., na imendan Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I, je praznovala letos tukajšnja c. kr. državna višja realka petdesetletnico svojega obstoja. Slovesnost je bila preprosta. Ob 10. uri so se podali dijaki in profesorji, z zastavo na čelu, po razredih v uršulinsko cerkev, kjer je služil zahvalno službo božjo prečastiti gosp. konzist. svčtnik, profesor Ivan Gnjezda. Petje pri službi božji so iz posebne prijaznosti oskrbele čč. gg. uršulinke, in sicer v slovenskem jeziku, za kar jim gre dolžna pohvala toliko bolj, ker je sicer imela ta slavnost bolj nemško lice. — Po sveti maši, okrog 11. ure, se je zbralo v krasno ovenčanem vestibulu realčnega poslopja poleg profesorjev in učencev do sto, deloma zelo odličnih gostov, katere je bil slavnostni komite povabil k proslavi te petdesetletnice. Šolski svetnik, ravnatelj dr. R. J u n o v i c z pozdravi udeležence, razvije v kratkem govoru zgodovino realke do današnjih dni in se zahvali vsem njenim dobrotnikom. Na njegov govor zapojo dijaki pod vodstvom g. prof. A. Fo e r s ter ja nalašč za to priliko zloženo in komponirano nemško kantato. Potem govorita bivša učenca realke, profesor K. Schrautzer v nemškem in bivši deželni poslanec Jožef Lenarčič v slovenskem jeziku. Oba poudarjata važnost realčnega ustava; prvi pozivlje h sklepu sedanje učence k vstrajni pridnosti — drugi želi zavodu na vseh straneh kar najlepših napredkov in uspehov. — Zbor zapoje slovensko „Nebesa slavijo gospoda“ — konečno izpregovori še dijak - sedmošolec — žal, samo vnemškem jeziku —obetajoč v imenu vseh sedanjih učencev: da nočejo degenerirati od starih tradicij izvrstnih prednikov. — Potem je bil skupni obed v kazini, katerega se pa mnogo slovenskih mož, ki so v stiku z realko, ni udeležilo — vsekako zaradi prononcirano nemškega lokala ne! —
Ob priliki slavlja je izdalo vodstvo realke 192 strani obsežno slavnostno knjigo:
„Geschichte der k. k. Staats - Oberrealschule in L a i b a c h ki jo je spisal profesor na tem zavodu dr. J o s. Binder. Iz te skrbno sestavljene zgodovine po'zamemo — vsekako v znamenje apologetike - samo to, da je bil prvi direktor ljubljanske realke duhovnik Mihael Peternel.
Ta Peternel pa je bil čudovit mož. Samouk se je izuril v polihistorja in politehnika in ni ga bilo v tistih časih tehničnega podjetja, pri katerem ne bi bili vsaj za svet vprašali Peternela. — Rodil se je 1. 1808 na Lanišču v občini Nova Oselica, šolal najprej v Idriji (1818—1821.), potem v Gorici (1822), kjer je započel tudi gimnazijske študije, katere je (1823) nadaljeval v Celovcu in dovršil v Ljubljani (1824 —1829). V takozvani »filozofiji" (sedanji 7. in 8 gimnazijski razred) se je na ljubljanskem liceju že takrat posebno odlikoval kot matematik in prirodoslovec. Dijaku še mu je profesor Schulz zaupal častno nalogo, da je pregledal skupno s Fr Močnikom njegovo izdajo Vegovih logaritmov, če je brez napek in pogreškov. V letih 1831 —1835 je Peternel dovršil bogoslovje in bil dva meseca po svojem mašniškem posvečenju poslan na Dobrovo pri Ljubljani za subsidiarja.— Potem je služboval kot kaplan v Moravčah do 1839, v Poljanah nad Škofjo Loko do 1843, v Šmartnem pod Šmarno goro do 1850, in končno v Vodicah. — Kot kapelana Vodiškega pa so ga pozvali na novoustanovljeno realko za direktorja, kajti znana je bila po vsej deželi njegovo učenost v realiških vedah.
Do leta 1860. je Peternel vodil zavod in pisatelj zgodovine sam pravi, da tedaj pač ni bilo nikogar, ki bi bil zamogel mlademu ustavu uspešneje pomagati na noge nego baš Peternel. Podvojil je — pravi dr. Binder — tedaj svojo pridnost, poglobil svojo iznajdljivost — vse je nosil sam na svojih ramah, in z veseljem, samo da je zavod procvital.
Leta 1860 je rektorat prevzel Moravec R. Schnedar, toda Peternel je ostal na zavodu profesor do leta 1874.
Veliko je žrtvoval za realko duhovnik Peternel — sklepa dr. Binder njegov kratkoočrtani življenjepis — toda hvaležnosti ni žel zato. No tako se gndi šolniku-duhovniku še dandanes in povsod!
—	ab —
Nekaj učnih slik.
(Iz dnevnika.)
Nebesni oMok.
(.Druga učna slika)
Opomnja: 1. Vsako novo učno tvarino smatramo lahko v izpopolnilo že obravnavani tvarini. Torej izprašaj učitelj najprvo pri uvodu v učno uro zadnjo lekcijo.
Na ta način posamezne predstave znane tvarine posredujejo razumevanje novih predstavnih vrst.
2. Na podlagi v tej lekciji dobljenih stavkov — (glej obrazec na deski) — učitelj lahko priobči skrčen stavek.
Učivo: „Nebesni o bi o k, “ Orožnov zemljepis sa meščanske šole I. stopinja, str. 1.
Uvod v učno uro.
1. Ponovitev. Sedaj ponovi učitelj najprvo zadnjo lekcijo n. pr. O čem smo se zadnjič učili? Kje so vse stvari? itd.
2. Opazovalna naloga.
a) Učenec prečita opazovalno nalogo.
b) Razgovor o opazovalni nalogi.
Učitelj stavi različna nalogo zadevajoča vprašanja. Tudi prečitajo učenci zabeležena opazovanja. Učitelj pa pri tem izbira uporabne prestave, jih urejuje ter popravlja napačne pojme.
Naslanjajoč se na opazovalno nalogo stavi učitelj vprašanje: O čem se bomo torej danes učili? Učencev odgovor dovede potem učitelja k obravnavi nove lekcije.
I. Pripravljalna stopinja.
a) Smoter: Danes bomo torej govorili, kakšno je nebo glede barve, oblike i. t. d.
b) Obnovitev znanih predstav: Kar so otroci opazovali, ponovi učitelj v glavnih vprašanjih, n. pr. Nad nami je nebo. Dozdeva se nam, kakor bi bilo velika votla polkrogla. Kaj pa je pri hišnem poslopju tudi tako (približno) okroglo kakor nebo? — Kletni oblok.
II. Empiriška stopinja.
Vprašaje in razlagaje dobi učitelj sledeče stavke: Nebo je modre barve. Nebo je okroglo. Nebo je visoko. Nebo je najvišje nad nami in najnižje na straneh. Nebo ima neko sličnost s kletnimi in drugimi obloki in se imenuje radi tega tudi nebesni oblok ali svod (Himmelsge\volbe). Nebesni oblok ima največ sličnosti z votlo polkroglo, katera se kakor nebesni oblok razprostira na vse strani Prvih pet stavkov napiši učitelj na desko. Pri šestem stavku pa zadostuje, če napiše učitelj samo vprašanje: S čim ima nebesni oblok največ sličnosti. (Glej obrazec!)
III. Logiška stopinja.
Sedaj razloži učitelj najprvo, zakaj se nam dozdeva nebo modre barve in okroglo. Gledč modre barve zadošča, če učitelj opozori učence, da se nam brezbarvna telesa v daljini in v mogočnih plasteh dozdevajo barvna.
V	to svrho se lahko omeni, da je voda v mali, beli posodici brezbarvna, a v reki pa temnozelena ali pa svitlovišnjeva ter ta slučaj potem uporabi
pri brezbarvnem zraku. Pri drugem svojstvu omeni učitelj obliko zemlje, ki ravno to povzročuje.
Tudi skrči prvih pet stavkev v en stavek. (Glej obrazec!)
IV.	Tehniška stopinja.
a) Več učencev odgovori vprašanjema: Kakšno je nebo? in: S čim ima nebesni oblok največ sličnosti?
b) Na dana vprašanja odgovore učenci pismeno v svoje dnevnike. Učiteljevo navodilo glede oblike lahko odpade ter obsegaj samo stvarni moment.
Sklep učne ure.
Smoter prihodnje zemljepisne ure in opazovalna naloga. V to svrho vprašaj učitelj: Kje je nebo najvišje? Kje najnižje? Kaj se nam dozdeva tam, kjer je nebo najnižje? — Nebo in zemlja se dotikata Da, tam (na straneh) kjer je nebo najnižje, se nam dozdeva, da se nebo in zemlja dotikata ter tako tvorita krog in krog nas črto. O tej črti se letos še nismo učili. Kaj nam torej preostaje za naslednjo zemljepisno uro? — Da se učimo o tej črti. — Prav, torej opazujte: Kakšna je ta črta? Kje je naše stališče — to je, kje stojimo v tej črti? Ste li kateri strani neba bližje ko drugi? Vidimo li celo zemljo? Vidimo li vedno isti del zemlje, če menjamo stališče? Učitelj je napisal vsa ta vprašanja na desko, učenci so si jih pa zabeležili v svoje dnevnike kot opazovalno nalogo.
ObFazee na deski.
Nebo je modre barve(.), (Nebo) je okroglo(.), (Nebo) je visoko(.), (Nebo je) najvišje nad nami in najnižje na straneh(.) (Nebo) ter ima neko sličnost s kletnimi in drugimi obloki in se imenuje radi tega tudi nebesni oblok ali svod (Himmelsgewolbe).
S čim ima nebesni oblok naj večjo sličnost?
—	308 — Šolske vesti.
Učiteljska imenovanja. Provizornini učiteljem na ljudski šoli v Postojni je imenovan absolv. učit. kandidat g. Fran Silvester. Za učiteljico v Ptuju je imenovana gospodična J. Ros s m a n n. Učiteljem v Mozirju je imenovan gospod Jožef Armič, učitelj v Sorici na Gorenjskem, nadučiteljem pri Sv. Marjeti v ptujski okolici je imenovan gosp. Ivan Z un k o vic, za učiteljico v Velenju je imenovana gdč. Ana Pfeifer, nadučiteljem pri sv. Marku v ptujski okolici g. Mihael Vauhnik, nadučiteljem v St. Pavlu pri Pragarskem gosp. Jožef Fišer, nadučiteljem v Zgornji Ponikvi g. Ivan K o d e r m a n n, nadučiteljem v Pilštajnu g. Mihael Germovšek. Učiteljem pri sv. Nikolaju, okraj slovenjegraški, je imenovan g. J o ž e f P e i 11 e r, učiteljem v Šmihelu pri Gorenjemgradu gosp. Jožef Pušenjak, učiteljem v Žalcu gosp. Rajmund Vrečer, za učiteljico pri sv. Križu, okraj ljutomerski, je imenovana gdč. Elvira Vipauc, za učiteljico v St. Jernerju, okraj Konjice, provizorična učiteljica gospodična Marija Bezlaj. V pokoj je stopil učitelj g. Simon Strenkelv Središču. V Strugah je bil nastavljen za učitelja-voditelja Franc Petrič, učitelj v Leskovcu. V Velikih L a š č a h je ustanovljena paralelka I. razreda. Nastavljena je ondi izprašana kandidatinja gospica AnicaSuflaj, hčerka ondotnega sodnega svetnika
Višja dekliška šola v Ljubljani. Za tekoče šolsko leto se je v višjo dekliško šolo v Ljubljani vpisalo 96 gojenk, in sicer jih je v prvem letniku 39. Število gojenk je ostalo neizpremenjeno, ker jih je bilo lani istotoliko.
Žensko učiteljišče v Gorici. Minoli mesec so se izvršili na ženskem izobra-ževališču v Gorici sprejemni izpiti. Oglasilo se je k izpitu 83 Slovenk; tri so odstopile med izpitom, od ostalih 80 pa je bilo sprejetih le 40, ker le za toliko število je v tem zavodu prostora.
Rekurz za slovenske šole v Trstu je ministrstvo odbilo. Zdaj bodo tržaški Slovenci stavili svojo zahtevo pred upravno sodišče; odnehati nečejo prej, da dobč, kar zahtevajo v imenu pravičnosti in kulture.
Slovenska šola pri sv. Jakobu v Trstu, ki jo vzdržuje šolska družba sv. Cirila in Metoda, je prenapolnjena. Posamezni razredi imajo po 100 otrok, na stotine otrok je pa moralo oditi. Stališče slovenskih voditeljev v Trstu je postalo neznosno. Od edne strani krati vlada Slovencem najelementarnejše potrebe, od druge strani pa zavedni tržaški Slovenci zahtevajo slovenskih šol, da se jim otroci ne potujčijo.
Izpiti učne usposobljenosti pred ljubljansko izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole se začno v petek, dne 7. novembra t. 1. Prošnje je vlagati potom predpostavljenega okrajnega šolskega oblastva najkasneje do r. novembra. Odgovora na prošnjo ne dobi nihče, ampak naj vsakdo pride v petek, dne 7. novembra, v določene prostore tukajšnjega učiteljišča.
Razpisane učiteljske službe. Na razširjeni, v tretjem krajnem razredu ze nahajajoči štirirazrednici v Artičah pri Brežicah je popolniti dve učiteljski mesti stalno, ozir. začasno. Prošnje do 3 nov. t. 1. na krajni šolski svet.
Drobtine.
f Dr. Jožef Pavlica Dne 5. oktobra t. 1. je v Gorici umrl mož, ki zasluži, da mu v našem listu postavimo skromen spominek. Saj je z njim vse dobromisleče učiteljstvo na Goriškem izgubilo odkritosrčnega prijatelja in dobrohotnega svetovalca. Navdušen za pravi napredek je bil rajni dr. Pavlica dobro spoznal, kolikega pomena je ljudsko šolstvo in učiteljstvo za bodočnost slovenskega naroda. In ohraniti narodu k rščansko šolo, učiteljstvo pa odtegneti uplivu brezvestnih zapeljivcev in je organizovati v krščanskih društvih, to je bil eden najpoglavitnejših smotrov njegovega delovanja. ^Društvu katoliških učiteljic na Primorskem'1 je bil več let duhovni voditelj. In s kolikim veseljem je pozdravil ustanovitev „51omškove Zveze" ! Ko se je v Gorici pripravljal osnovalni shod za podružnico te „Zveze,“ je bil dr. Pavlica duša vsemu gibanju. Žal, da ga je zadnja leta trdovratna bolezen odtegnila javnemu delu. Prepričani smo, da bi bil s svojo prepričevalno besedo in s svojim vplivom zelo pospešil krščansko organizacijo med učiteljstvom na Goriškem. Rog ga je zdaj poklical k sebi! Klanjajoč se njegovi previdnosti stojimo z globoko tugo v srcu ob grobu tega velenadarjenega moža. Mir in pokoj njegovi plemeniti duši!
Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primorskem je imelo v torek ob uri pri sv. Ignaciju sv. mašo za-dušnico za svojega ranjkega ustanovitelja in duhovnega voditelja prečastnega gosp. dr. J o ž e f a Pavlico.
M. H W.
Naglušnost ljudskih učencev. Profesor Ortmann je preiskal 7537 ljudskih učencev ter dognal, da je 284 naglušnih, ker imajo ušesne bolezni. Med otroci je več na-
glušnih učencev kot učenk. Navadno so bolni v ušesih otroci revežev in umazanci. med katerimi so infekcijske bolezni nekaj vsakdanjega. Preiskava je dognala, da so za ljudske šole potrebni redni zdravniki.
,,Učiteljski dom“ v Celovcu. Težave in nasprotstvo, s katerim se imajo boriti rodoljubi na Koroškem, trudeč za vzgojo slovenskega krščanskega, učiteljstva, dobro osvetljuje sledeči članek celoškega „Mira“ :
Učiteljski dom začel je letos podpirati nekaj pripravnikov. Poiskalo se je dobrih zasebnih stanovanj, mladeničem se je določil strog, krščanski hišni red^ in gospodje odborniki so prevzeli nadzorovanje gojencev.
Prosilcev se je oglasilo 25, izmed teh se je vzelo v podporo pet najboljših, naznanili so se c. kr. pripravnici v sprejem, a izmed teh so štiri zavrnili. Enega, ki je z zelo dobrim vspehom končal I. gimnazijski razred, so odklonili, češ, da zna premalo nemški, druge tri pa. ker nimajo posluha in ker menda tudi premalo nemški znajo.
Sicer je običajno, da se v pripravljalni razred na pripravnici sprejema, kdor se najpoprej oglasi, le kdor je obisk zamudil, ga odklonijo, kedar je število, kar jih morejo sprejeti, polno. Naši gojenci so bili pravočasno oglašeni, vsi so imeli zelo dobra spričevala. Že pred sprejemom smo tirjali, da morajo fantje imeti vsi dober posluh, in poročalo se je društvenemu odboru, da imajo vsi posluha dosti.
V	deželnem zboru je že sicer lani naš poslanec Grafenauer grajal šolske oblasti, da vkljub pomanjkanju dobrih učiteljev iz pripravnice odganjajo dobre mladeniče, če ne znajo dosti peti. Saj petje pri vzgoji
ni prvo in lahko se sploh pogreša. A naj si bo. Grafenauerjeve besede, katerim so pritrjevali vsi poslanci brez izjeme, so bile bob ob steno ! Slavna celovška pripravnica smatra dobro petje še zdaj kot najvažnejšo zmožnost koroških učiteljev. Ljudstvo bo pač srečno, če bo dosti peti znalo:'
Da so našemu društvu odklonili štiri fante, gotovo ne moremo več smatrati kot slučaj, in le radovedni smo, kaj k temu pravi deželni šolski nadzornik.
C. kr. šolski nadzornik je opetovano v deželnem zboru na pritožbo Slovencev, da ni slovenščine zmožnih učiteljev, odgovarjal, da jih nima. To pomanjkanje je tako veliko, da je deželni šolski svet letos sklenil, prositi c. kr. naučilo mini-sterstvo, naj dovoli posebnih štipendij za Slovence, da bi jih več v šole prišlo Zdaj imamo društvo, ki hoče pripravnike podpirati, nadzorovati, vzgajati, in glej : ne sprejmejo jih. Ce se je to nalašč zgodilo, in bojimo se, da je tako, potem je bilo vse neresnično, kar je c. kr. deželni šolski nadzornik govoril v deželnem zboru.
A naši učenci baje ne znajo dosti nemški t Osem let so hodili v popolnoma nemške šole, slovenščine skoro brati ne znajo: par tednov so v šoli kaj slovenskega slišali, potem nič več — in zdaj niso sposobni za pripravljalni razredi A deželni c. kr. šolski nadzornik je v deželnem zboru trdil, da se Slovenci v enem letu že popolnoma naučč nemščine. C. kr. deželni šolski nadzornik! Priznali boste nam : Morebiti naši fantje res niso znali nemški, potem je vse neresnično, kar ste Vi rekli v deželnem zboru, in nekako nam se čudno zdi, da tak gospod, kot Vi, ali ni dosti poučen, ali pa da nalašč govori neresnico. Ce pa znajo nemški, potem ni resnica, kar se je na pripravnici trdilo.
Ali pa nimajo posluha. Nekdo je vzel
dva teh fantov in jih pripeljal h gospodu, ki dobro ume godbo. Ta gospod, gospod Stres, ki se je šolal na Rezenski šoli za godbo več let, ta gospod nam je dal pismeno spričevalo, da ima izmed dveh fantov, ki sta bila pri njem, eden izvrsten posluh — saj je Rožan, in Rožani so vsi dobri pevci, drugi pa je sposoben za godbeno izobrazbo, sicer pa slabši, kot prvi. Vprašali smo enega, kako je bil skušan. Naročili so mu, naj poje pesem: „Leise zieht durch mein Gemtit.“ Bržkone si je fant pri tem mislil, da mu hočejo iskati uši (Lituse) ali kaj sličnega, in je bil osupnjen, ker pesmi o ušeh ni znal.
Ne vemo, ali so si gospodje, ki proti Slovencem tako postopajo, svesti, kako krivico delajo: i. starišem, 2. mladeničem. Cela dežela donaša svoje davke za vzdr-žavanje šol, mar hočejo zdaj rabiti proti nam tisto sredstvo, katero je cesar Ju-lijan-odpadnik rabil proti krisfijanom : Ni jih pustil v javne šole, da bi ostali neumni hlapci, in da bi nikdar ne prišli do veljavnih in vplivnih služeb.
Tako postopanje nas mora le ojačiti. Vse to ne dč nič, društvo podpira zdaj že osem mladeničev in mora svoje delovanje najprej ko mogoče razširiti in najprej ko mogoče napraviti popolen kon-vikt. Dobrih šol in dobrih učiteljev nam je pred vsem treba: Ne bojmo se žrtev, ki jih stvar tirja!
A mladeniče moramo in hočemo dobro p r e s k r b e t i, da jih ne bo sram materinega jezika in verskega prepričanja. Tako pa pride, da mora društvo dodati k temu, kar plačajo sami, za vsakega precejšnjo svoto. Prosimo zato vsakogar, ki ljubi mladino, komur je pri srcu blagor dece, ki hodi v same ljudske šole, naj nam pomaga vzdržavati naš MUčiteljski dom!“
Ne izgovarjajmo se s tem, da so nam
učitelji sovražni! Mladeniči pridej z doma verni, kakor drugo ljudstvo, a ko so v šolah, pridejo dostikrat v dotiko z zlobnimi ljudmi, slišajo marsikaj slabega in vrh tega se jih mora polastiti neka mržnja do duhovščine, ko vidijo, da se skrbi za druge dijake s semenišči za pripravnike pa nima nikdo gorkega, čutečega srca.
Potrebujemo dobrih učiteljev na Koroškem dvojno: v verskem in v narodnem oziru, a potrebujejo jih Slovenci tudi drugod: Nujno potrebo po dobrih šolah spoznavamo, zakaj pa se ne zgodi ničesar odločnega.1' Šolske postave ne bomo predrugačili, in najboljša postava nam nič ne pomaga, Če nimamo dobrega osobja, ki bi jo izvrševalo. Če pa na ti strani ne moremo skoz zid, imamo na drugi strani proste roke: skrbimo za vzgojo pripravnikov, branimo in ohranimo jim versko in narodno prepričanje. To nam ni nemogoče, veliko sredstev je treba, a zmoremo jih, če se zavemo svoje dolž nosti, storiti vse, kar je v naših moččh, za blagor vernega slovenskega ljudstva.
Glasniki svobode so naši „napredni„, česar pa še ni nihče trdil, ampak sami pravijo tako. Njihovo glasilo „Tovariš“ katerega urednik je prejel za svoje „delo“ že lepo plačilo, umeva svobodo takole : „Kaj pa to pomeni? Nadzornik g. I. Supanek, ki ne sprejema rad obedov posebno pa prenočišča od naprednih učiteljev, posebno tam ne, kjer so primerne krčme, prenočil je na 25. m. m. pri nadučitelju g. Jurkoviču, t. j. pri najimenitnejšem Slomškarju slov. Stajarja. Ker je g. nadzorniku gotovo znano mišljenje in delovanje omenjenega g. nadučitelja, ker pozna g. nadzornik razmerje dotičnega nadučitelja z učiteljstvom šmarskega okraja kakor tudi z učiteljstvom njegove šole, moral je imeti gotovo poseben povod, da je izkazal čast temu osamljenemu Slomškarju. Jeli hotel pridobiti Jurkoviča za
našo stvar, ali je hotel iskati krepila pri Slomškarju, vendar ne vemo, zato pa vprašamo, kaj pa to pomeni r“ Ali ni to drzno in nesramno? Sedaj vidimo, da se bodi tudi naStajarskem med učiteljstvom kak dete k ti v, kakor jih je na Kranjskem med „naprednimi“ več, katerih se nekateri nadzorniki tako boje, da se ne upajo spregovoriti s kakim znanim Slomškarjem par besedi.
V isti štev. poroča, da so na Francoskem zaprli 2500 redovniških šol, ker „Francoska vlada je izprevidela, kako po-gubonosen in obstoju države nevaren element so klerikalci ..“ „Francoski „Kavci“ so iz sebe.“ Seveda ne od veselja zaradi Combesove gonje katera je zelo vplivala na učitelje logaškega okraja, or-ganizovane v „d r u š t v u učiteljev*.. Ti „svobodomisleci“ se tega veselč. Seveda v Ljubljani ni Combesa, a vendar so poslali v Ljubljano prošnjo, „da se nadomesti n e i z p r a š a n e novomeške učitelje-patre z izprašanimi posvetnimi učitelj i“.
To pa samo zaradi ljube svobode. „In deželno učit. društvo naj stori potrebne korake“ . . .
Nimamo namena zagovarjati redovniške šole, ali kar je res, je pa res: zali p a n j e v r e d o v n i k e - u č i t e 1 j e in redovniške šole med slovenskim narodom narašča v tisti meri kakor pada zaupanje v učiteljstvo, ki so le nespametni, dasi zelo predrzni glasniki liberalne „svobode“ in „omike“. Sami liberalci ne zaupajo njihovim šolam. Listi so poročali, da so liberalci največjega mesta v logaškem okraju izročili vse svoje hčere, katere se šolajo, v samostanske šole. In ti liberalci morajo pač poznati svoje somišljenike !
V deželi že itak zelo primanjkuje učiteljev, sedaj naj pa odstranijo še tistih
par redovnikov, ki se pečajo s poukom v ljudski šoli.
Gangl rad fantazira! Dve leti je bil na Dunaji; hodil se je sprehajat v prostorno vseuči lisko avlo, — toda ostal je le stari Gangl. Tudi v Trstu je fantaziral, in sicer tako le: „Vedno mu (t. j. Učit. Tovarišu) je bila sveta naloga, da brani čast tako slovenskega kot istrsko-hrvaškega učiteljstva, da se bojuje za svobodo (!) šole in omike (!) in na tem stališču bo vstrajal tudi v bodočnosti, pa bodi to komu prav ali ne.“ In tej neresnici so ploskali.
G. Kristijan Bogateč je dejal, da učiteljstvo „ne sme trpeti cenzure, despotizma, teroriziranja in denunciranja. . .
Na Kranjskem mora mo, vsaj Slorn-škarji. Mi smo „vogelfrei“ ... Pa p r i d e dan!...
Slavni možje — slabi učenci. Znano je dejstvo, da učenci, ki so se v šolah odlikovali, v praktičnem življenju ne igrajo vedno prve vloge. Obratno pa se večkrat zgodi, da je marsikak učenec, ki ni kazal v šoli posebne pridnosti in nadarjenosti, pozneje postal učenjak in slaven mož. — B is mark se v šoli ni nikdar odlikoval, pisatelj Valter Scott je bil strah in trepet vsem svojim učiteljem, slavni angleški politik Swift je dobil pri izpitu na visoki šoli v Dublinu tako slabo spričevalo, da ga v Ox-fordu niti sprejeti niso hoteli. Vojvoda Weliington je bil kot otrok len, in tudi Napoleon ni kazal posebne brihtnosti, dokler ni prišel na vojno šolo v Brienne. Genialni podobar Thorwaldsen je drugi razred domače ljudske šole trikrat
ponavljal, botanik Karl Lin.nč je moral na željo svojih učiteljev zapustiti gimnazijo in se lotiti črevljarstva, dokler mu ni pomagal neki zdravnik. Glasbeniku Rihardu Wagnerju so rekli njegovi učitelji, da iz njega ne bode nikdar kaj prida in da tudi za glasbo nima talenta. Aleksander Hu m b o 1 d t je bil kot otrok tako slaboumen, da so ga učitelji soglasno smatrali nezmožnim za učenje. Najmanj pa se je v ljudski šoli odlikoval slavni kemik Liebig, kajti ta je bil med svojimi učenci vedno zadnji.
Emil Zola. Začetk o m tega meseca je umrl znani francoski romanopisec Emil Zola. Našli so ga zjutraj zadušenega v sobi. Vse protiversko in liberalno časopisje (tudi „Učit. Tovarišt£) mu ob grobu poje slavo in poveličuje njegova dela. Mi pa se ob tej priliki spominjamo, koliko zla so ta slovstvena dela učinila na svetu. Tisočem in tisočem je Zola s svojimi opolzlimi romani otroval srce in uropal sramežljivost In ko je že do sita prebrskal blato vsakovrstne nemoralnosti, je izbruhal še svoj divji srd do katoliške cerkve v zadnji svoji trilogiji: „Lourdes,“ „Rome in Pariš.“ Tu bogokletni pisatelj tira v blato vse, kar je kristjanu sveto in vzvišeno, tu se roga vsemu, kar je nadnaravno in krščansko. To delo je gotovo pohujšalo več ljudi, kakor je besedi v njem! In za to ga s „Tovarišem“ vred v zvezde kuje ves liberalni svet in žaluje po njem. — Zola je bil pozvan od Boga na račun, njegova dela pa so ostala in bodo še poslej širila svoj pogubni vpliv. Komu ne pridejo na misel strašne evangeljske besede o pohujšanju?
..Slovenski učitelj" izhaja dvakrat na mcsec (1. in 15.).
Cena mu je na leto 5 K, na pol leta 2 K 50 h.
Urejuje in izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren: Ivan Rakovec. Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se pošiljajo: Uredništvu „Slovenskega
učitelja“ v Ljubljani.
Tiska Katoliška Tiskarna.