450. štev.
V Ljublsani, petek diie 28. marca 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
,DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1*20» z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno g 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	a
n:	Telefon številka 118.	>:t
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
lit	Uredniitvo	in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase Se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju jo-jst pust. — Za odgovor je priložiti tnrnnPo. :
t::	Telefon	številka !1°>.
Kaj sedaj?
Drinopoije je padlo — in s tem se ]e začel zadnji del Balkanske tragedije]
Kaj sedaj?
Turška armada v Drinopolju je fvjeta — Šukrl paša vjet. Bolgarska Armada, ki je oblegala Drinopoije — te svobodna. Ima dve nalogi:
1. Urediti razmere v Drinopolju
Sogasiti goreče mesto, rešiti, kar se a rešiti in kolikor mogoče hitro pripraviti mesto, da se v njem začne hovo življenje. Vojaštvo in bolgarska uprava sta že pri delu, da se jvse to čim preje izvrši.
2. Bolgarska armada mora po kratkem oddihu naprej — iti mora na pomoč četam pred čataldžo in se vreči z vso silo na utrdbe. Kakor kažejo zadnja poročila so Turki pri Cataldži zelo oslabljeni in tako ne bo težko izbojevati zadnjo zmago pred Carigradom. Ni dvoma, da bo zvezna vojska nastopila to svojo pot.
Kaj pa Turčija?
Vsi nemški in drugi listi so mnenja, da se Turčija sedaj ne sme in ne more več upirati. Njena vojaška sila je zlomljena. Ako pridejo bolgarske čete v Carigrad — bodo zavezniki diktirali za mir zelo ostre pogoje in Turčija Jih bo morala sprejeti. — Zato svetujejo Turkom prijazni listi, da naj Turčija čim preje sklene mir.
Pred tremi meseci Turčija m hotela skleniti miru, češ da se drže Še tri glavne trdnjave: Janina, Dri-nopolje in Skader. — Sedaj Turki nimajo več tega izgovora: Janina je padla, Drinopoije je padlo, Skader bodo rešile velesile za Albanijo.
Za Turčijo je torej vse to izgubljeno. Piše se, da so v Carigradu celo veseli, da se je Drinopoije udalo. ker bodo lažje sklepali mir, ko ne bo nobenih igovorov.
»Graški Tagblatt« najbolj tur-kofilski list piše, da ie s tem konec turške moči v Evropi. Turek bo samo še za portirja pri Dardanelah (mi tudi o tem dvomimo). Ta nemški list tudi upa, da bo po tem porazu, Jz »zdravega zrna« (turškega), kt se je pokazalo v obrambi turških itrdnjav, vzklila nova turška sila v |Aziji. (Mi tudi o tem dvomimol /Tagblatt si jo seveda želi, ker bi taka zdrava Turčija tudi v Aziji služila Nemčiji!)
Lahko torej že danes sodimo, da do miru ni daleč.
*
Padec Drinopolja Je eden naj-večjih dogodkov v balkanski vojni.
—	Morebiti je prišel nekoliko prepozno. zato ga ne znamo prav ceniti. Vsled nenadnih in velikih zmag smo je tako razvedrili, da smo mislili, da morajo balkanski junaki trdnjave kar čez noč vzeti. Toda skala je skala, trdnjava ie trdnjava in tu ne
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Svojega očeta, viteza De Raga-stana, in svojo mater, kneginjo Be-atrice, si videl te dni in govoril z njima. Vedeti moraš Jorej sam, kje Ju najdeš.
Manfred, povedati ti nimam ničesar yeč...
Poslavljam se od tebe na veke. Ako se me spomniš katerlkrat, sovraži me, ako hočeš, a misli tudi na to, da nisem nikoli izpolnila svoje obljube, da te hočem mučiti... nikdar ti nisem marala storiti zlega... in misli na to, koliko je pretrpela Starka, ki ti piše te vrstice... Oh, koliko!
Z Bogom, Manfred!
Takšno je bilo čudno pismo, ki ga je držal Manfred y drhteči roki in ga čital večkrat zaporedoma.
Pričalo mu je, da je storila ciganka sicer strašen zločin, njono srce pa da vendar ni bilo popolnoma pokvarjeno. Romanopisci slikajo pogostoma docela hudobne zna-!čaje. Toda varajo se: nič ni na svetu absolutnega, niti v duši. niti v srcu človeškem: življenje se sestavila Iz nasprotij, ki jih Je mnogokrat težko razumeti. AH nismo videli.
pomaga nobena telesna hrabrost, ki se pokaže v bitki na prostem. Turške trdnjave so bile dobro utrjene in priznati se mora, da so padle v kratkem času. Spomnimo se na Plevno, ki jo je oblegala ruska vojska, na Port Artur in druge velike trdnjave zadnje dobe. Drinopoije je zgodovinska trdnjava, ki so strokovnjaki o nji sodili, da se more braniti cele mesece.
*
Te dni (18. marca) ]e minilo ravno pol leta, ko se je vojna začela.
Takrat pred 6. meseci bi ne bili verjeli, da bo v 6. mesecih konec Turčije.
Da je Drinopoije padlo šele čez pol leta — to ne zmanjša slave za-vezne vojske. Padlo je — in to je dokaz velike sile, ki jo hrani v sebi po polletu vojne Balkanska zveza.
Velika kakor neizčrpna je bila ta sila — premagala je vse težave, ki jih je prinesla s seboj ostra zima. Danes moremo komaj razumeti vrednost te velike zmage.
Zgodilo se je torej vse po načrtu, kakor so imeli v planu bolgarski generali. Bolgari so poznali krepke drinopoljske utrdbe, zato niso šli naravnost na Drinopoije, — kakor so vsi pričakovali, — ampak so odrezali mesto od Carigrada — vedeli so, da se le na ta način more mesto vzeti. Drinopoije je obdano od 11. moderno utrjenih trdnjav v krogu 25 km.
Bolgarska armada bi se bila na teh utrdbah razbila, da ni šla — preko njih.
*
Par spominov:
Dne 30. septembra 1912 se je raznesla vest, da Bolgarija mobilizira. — Dne 16. oktobra, so že stale bolgarske čete pod orožjem. — Dne 18. je izšel carjev manifest, s katerim se Turčiji napoveduje vojna. Drugi dan so že prestopili Bolgari mejo pri Mustafi Paši.
Od tu bi šla pot na Drinopoije. Toda Bolgari so se ustavili — in začudeni svet Je čital o zmagah pri Kirkilisah (Lozengradu), Lile Burga-su in Corlu. Bolgarski plan je bil predrzen in se je posrečil. Dočim so se Turki umikali proti Carigradu — so bolgarske čete začele pritiskati na utrdbe okoli Drinopolja.
Med tem je 20. septembra padla Mustafi Paša. Turki so se umikali proti Drinopolju. Vas za vasjo ie padala. Od vseh strani so Bolgari obkrožali Drinopoije. V daljayi 10 do 18 km so obdali mesto, le na Jugu je bil še prost dohod. — Prišel pa je dan zmage pri Lile Burgasu in bolgarska armada je tudi od te strani mogla prodirati proti Drinopolju. Dobili so žel. postajo v svoje roke. S tem je bilo mesto popolnoma obkroženo. General Ivanov se je na. stanil v Slivnu (Mustafi Paša) in Je od tu vodil vse priprave za obleganje. Bolgari so postavili velike
kako se je veliki profos izpreobrnil pred našimi očmi? ... Sicer pa samo pripovedujemo in nimamo drugega namena kakor jasno opisati zgodijo, ki se nam je zdela dovolj genljiva za dolgo povest.
Ko je čital Manfred Cigankino pismo, je bil preveč razburjen, da bi bil opaziti, da ni omenila Lantnčja niti enkrat čeprav se Je zdelo vedno, da ga ima rajša kakor pa njega samega.
Duševno stanje mladega moža, ko je bogve kolikokrat prečital nepričakovano sporočilo, je bilo v prvi vrsti polno radostne presenečenosti.
Nič več ni čutil svoje rane.
Tudi na Ciganko ni mislil več.
Dogodki zadnjega časa so se obnavljali v njegovem spominu.
Z razburjenimi koraki se Je iz-prehajal po sobi semtertja, Margen-tma pa je gledala to njegovo vedenje.
Izkušal si Je predstaviti kneginjo Beatriče, ki Jo je bil videl le mimogrede v hiši v ulici Sen-Deni, a ga je vendar že takrat živo presunila njena lepota in dostojanstvo.
Nato se je vrnila njegova domišljija k vitezu De Ragastanu; krčevito je stisnil roke, dočim so se rosile njegove oči s solzami.
»Takšen1« je mislil sam pri sebi, »Je torej smisel vprašanj, ki ml Jih Je zastavljal v Dvoru Čudežev, tisto noč, ko so nas napadli 1 Iskal le svojega sina... In tvoj sin ie bil pred teboj, oče mol!...«
topove. Začelo se je obleganje. Po bitki pri Bitolju so prišli tudi Srbi na pomoč. Turki so vedeli, da se začne boj na življenje in smrt.
Koncem oktobra so bili obdani okoli in okoli od sovražnikov. — Šukri paša se je pripravil na boj. Od dne do dne je pošiljal čete iz mesta, da so branile prednje utrdbe. Začeli so se težki boji za posamezne pozicije, Te boje je prekinilo premirje. Po premirju so se boji ponovili, dokler se niso končali z zmago zvezne vojske nad oslabljeno turško posadko.
*
Junak Drinopolja je postal Su-kri paša. Od konca oktobra do sedaj je branil mesto. Turki in Nemci so zato visoko slavili njegovo junaštvo. Rojen je bil v Erzerumu 1. 1854. kot sin turškega oficirja. L. 1885. je odšel v Nemčijo kot turški Častnik. Služil je v 2. reg. gardne artilerije. Pravijo, da ga je celo cesar Viljem pohvalil. Češ: »Cast je zame, da imam take častnike v svojih regimentih ...«
Ko se je vrnil domov je postal fliigeladjutant sultanov. L. 1903. se je boril proti macedonskim ustašem -t- in je bil prestavljen v Solun. L. 1908. je stal na strani mladoturkov. Toda Sukri-paša mladoturkom ni bil prav po volji: hoteli so ga napraviti za guvernerja v Tripolitaniji. Šukri je to odklonil — zato je postal komandant v Erzerumu. Ko je hotel tja oditi, je izbruhnila vojna — in poslali so ga v — Drinopoije.
*
Padec Drinopolja bo tore! zaključil balkansko vojno. Konec, ki se bliža, bo veličasten, kajti pomeni popolno zftnago slovanskega orožja, In v par dneh lahko nastopi skupna armada zmagonosno pot: marš, marš,
Carigrad le naš...
Veleizdajalci!
Prvič smo povedali javnosti o karljerl, ki jo je naredil prvi drž. prav-dnlk dr. Hoppler v Gradcu na polju zasledovanja samomorilcev. S tem pa še ni končano. Proslul je gospod prvi drž. pravdnik tudi po svojih »veleizdaj-niških« procesih zadne dobe. Evo slučaja: V dnevih prve napetosti Avstrije proti Srbiji, je bila v jedni graških krčem mešana družba, obstoječa iz sainih rojenih Nemcev. Neki gospod sl dovoli šalo In nagovori svojega že zelo vinjenega prijatelja: »Ce si upaš na cesti pred gostilno zakričati »Hoch Serbien...«
itd., plačam liter najboljšega«. Mož stopi brez najmanjšega pomisleka — saj je bil trd Nemec! — pred gostilno in zakHče: »Hoch Serbien..!« Prvi drž. pravdnik je za to ga obtožil In mož — Je bil kaznovan. Ni mu po-rnogalo Izgovarjanje, da Je dober patriot, oziroma Nemec. Moral je sedeti.
Maribor, sušca 1913.
K našemu zadnjemu poročilu, moiaino dodati popravek, ker nočemo radi spominske napake, ki se nam je bila vrinila, storiti krivice ne enemu ne drugemu, še manj pa seveda, kratiti žalostne slave, ki jo je in jo zasluži, sin slovenskega kmeta. Ovadba proti posetniku Bračiču radi »veleizdaje«, ni zakrivil upokojeni davč. eksekutor Korošec, marveč posestnik, občinski predstojnik in načelnik okrajnega zastopa v Orchovcih nad Mariborom, pro-sluli, ali bolje — zloznani pdpadnik in renegat, Vratschgo, po domače Vračko. To je mož, kterega starši so bili trdni, pošteni In zanesljivi Slovenci. Sin seveda, ki tudi v govoru še danes vdari marsikaterikrat Slovenca za vrat, ie pristen Nemec in eden najhujših propagatorjev Or-nigg-štajercijanske stranke, torej Nemcem »prijazen« Slovenec, soši-riteij šnopsarske ptujske politike, one rakrane našega slovenskega štajerskega ljudstva, mož. ki ima zbog svojega kulturno-političnega sodelovanja v tej stranki, z vsemi njenimi poboji, umori, požigi, nenravnostmi In dr. tem jednakimi zločini. Izvirajočimi vsfed alkohola, katerega razširjanje je glavna agitačna moč teh kristal-značajev, obremenjeno vest s stotinami žrtev v isti meri kot njegovi sopajdašl. Vemo, koliko je dati na ljudi take baže in zato se nam zdi obsodba, utemtjena na takih obtožbah, tem bolj — obsojanja vredna. ..
II.
Dne 14. novembra 1912 so zmagali Slovenci pri občinskih volitvah v Rotenbergu pri Št. Lovrencu nad Mariborom nad renegati in Štajer-cijanci, a to kaj korenito. Jeza teh uskokov je bila seveda silna, pa tudi navdušenje in veselje na slovenski strani naravnost nepopisno.
Ko so zvedeli o združenem uspehu, so se podali Slovenci v gostilno Jožefa Kodermanna, koder se je kmalu razvila kaj živahna zabava, v katere poteku le imel posestnika sin Karol BrezOčnik Iz St. Lovrenca navdušen govor, v katerem je dejal: »Kakor zmagujejo Srb) in Bolgari proti Turkom, tako gremo mi Slovenci naprej, ki smo zmagali pri občinskih volitvah v Rottenber-gu.« Ves čas, kar je bil Brezočnlk v gostilni, je sedela zraven njega domača krčmarica, gospa Koderman-
nova, ki sicer ne zna popolnoma v slovenščini govoriti, pač pa razume do pičice vsako besedo našega jezika. Vrhu tega je bilo navzočih še mnogo slovenskih kmetov posestnikov. tržanov, a v sosednji sobi je bil navzoč tudi orožniški stražmoj-ster tamošnje orožniške postaje. Vrata v to sobo so bila le nekoliko priprta, a objednem greje ena sama velika kmečka peč, obe sobi tako, da je vsled tega tudi tam velika odprtina. Tudi če bi bila yrata morda zaprta, bi se slišalo vsako besedico tjekaj.
Že omenjene besede Brezočnl-kove, so strašno razdražljivo upll-vale na živce renegata Lorbecka, po poklicu kovača. Že tako zelo vinjen, da je z največjo težavo komaj in komaj našel vrata in, da si prikrajša pot, oziroma prihrani hojo, prišel na pametno idejo, zvaliti se po stopnjl-cah, je, gredoč mimo gospe Koder-mannove, iecjjal z pijanim jezikom a »Že vem, kaj se Je tamkaj govorilo.« Ubral je pot takoj k poštarju, nekemu Schucheju (reete: Suhe j), koder je oni pijanega Lorbecka znal pripraviti tako daleč, da so dobili iz Bre-zočnikovih besedij sledeče stavke: »Živijo Srbi, žlviio Bolgari, žlviio Bellgrad naš car — proč od Avstrije!« Pripomnjeno še bodi, da je Lor-beck izjavil po, za Slovence ugodno izpadlih volitvah, da ga ta uspeh tako jezi, da bi se najraje obesil. Zadnje, potvorjene — falzificirane — stavke, so potem z ovadbo vred, k| jo je sestavil, napisal in oddal pristojni oblasti gozdar Gattinger, dosegli, da ie dvignilo proti Brezočniku c. kr. drž. pravdništvo obtožbo radi
—	veleizdaje. Hkratu pa so tudi naredili ti trije patroni — Schuchej, Lorbeck in Gattinger — ovadbo na politično oblast, ker je BrezočniK pobiral prispevke za »Rdeči križ« balkanskih držav«.
Ko se je Lorbeck na to streznil, mu le bifo menda žal. da se je dal izrabiti in najbrže se je tudi v tem smislu izrazil napram svojim kom-panjonom, kajti, ko ga je par dnij pozneje k njemu došli orožnik zasll-šaval, je one besede v ovadbi tajil, a jih že kmalu na to — pod priti-* skom Schnchejevlm — zopet potrdil. Možu se je najbrže zagrozilo od strani njegovih pajdašev, da bo daq v kazensko preiskavo radi obrekovanja. Da ie temu res tako, ie posneti iz pričevanja natakarice Sbul, ki je bila takrat uslužbena pri Ko-dermannu, bila ves čas v sobi, kje«! Je bil Brezočnlk. In tudi slišala vse, kar je le-ta govoril. Ne le, da je ta priča odločno zanikala protidržavne besede — kot od Brezočnika neizgovorjene — ki so v ovadbi in obtožbi, je še povedala, da jo je pai! dnij pozneje poklical k sebi poštar Schuche}, pri katerem je bil Lorbeck in ji dejal: »VI ste pa vendar slišali. da ie rekel Brezočnlk: Živijo Srbi, žlviio Bolgari, naš car — profil
--nrwwwn- -M 'i~Tur,. 4
Zdajci pa je pristopila k njemu blazna ženska.
»Poslušaj me!« ie dejala.
Manfred se je zdrznil, ko ga je tako nenadoma zbudila iz njegove sanjarije.
»Cesa želiš od mene?« je prašal kratko.
»Ciganka mi je rekla, da mi po-moreš najti mojo hčer. Oh, ne, nisem še pozabila —_rekla Je tako in nič drugače...«
»Tvojo hčer, uboga žena!«
»Da, majhno dekletce... kakih šest let ji bo ... njeni laski so plavi. Ali Je nisi videl?«
Rotila ga je s sklenjenimi rokami.
Manfred, ki se ni mogel ubraniti genotja, je bil v veliki zadregi; takrat pa so se začuli zunaj nagli korald, in yrata so se odprla, V sobo sta stopila neločljiva tovariša Ko-karder in Fanfar.
»Tak te vendar najdeva!« je kliknil Kokarder. »Ali veš, kaj se godi?«
»Kako bi vedel? Od včeraj se borim z vročico...«
»Godi se to, da bodo obesili Lantnčjal Ali moreš hoditi? ...«
»Pojdimo!« Je kriknil Manfred, ki Je v tem trenotku pozabil vesi ostali svet.
Vsi trije so planili ven.
»Oh!« Je zaihtela Margentina. »Odšel Jel... In ne vrne se nikdar ve&J...«
XIX.
Brata Luben in Tibo se prikažeta iznova.
Bralec naj se blagovoli vrniti z nami do trenotka, ko so rokovnjači, preplavavši Seno, hoteli rešiti Stefana Doleta.
Spominjamo se Še silne salve iz arkebuz. ki jih je pozdravila.
V	tistem trenotku je videl Kokarder, kako se je zgrudil Fanfar, ki je stal v njegovi bližini.
Fanfar je zaječal z zamolklim glasom.
To je pričalo, da ni mrtev.
Kokarder ga je naložil na rame; svojega tovariša ne bi bil zapustil za nič na svetu. A tudi Manfreda in Lantnčja ni hotel zapustiti v njunem drznem podjetju.
Rokovnjač je torej nainerjal spraviti prijatelja na varno in se nato pridružiti napadalcem.
S Fanfarjem na rami se je ozrl naokoli ter zagledal dvoje ylačug, ki sta mu pomigavali z očividnim usmiljenjem na obrazu.
Kokarder, pripisujoč sočutje teh ženskih svoji prijetni zunanjosti in svojim smelim brkom, se je nasmehnil In stopil naglo v revno hišo. kamor sta ga klicali.
Ko so se vrata zaprla, je Kokarder položil ranjenca na slamni-co in pokleknil k njemu, da presodi resnost njegove rame.
Fanfar, ki se mu Je vračala za-zavest. ie dvignil roko h glavL
Kokarder je naglo odpel prijatelju železno čelado.
Zakaj Fanfar je imel čelado, k, jo je dajal na glavo ob velikih prilikah.
Ko je bil rešen tega nerodnega pokrivala, je zasopel svobodneje im se spravil kmalu pokoncu. Izkazalo se je, da mu ni nič hudega, razetf, bunke na čelu, ki mu jo je bila napravila krogla, ko ga je omamila t udarcem ob njegovo čelado.
»Teciva!« je zaklical Kokarder. videč prijatelja čilega in zdravega.
»Bilo bi zaman!« je dejala ena izmed vlačug, ki se je sklanjala skozi okono in gledala dogodke z neustrašeno radovednostjo Parižank, katerim so punti in poulični boji od nekdaj priljubljene igre.
Kokarder je planil k oknu.
In res! Vsaka pomoč je bila zaman!...
Videl je cesto posejano z mrtvim in ranjenci; ženske so pobirale, kar je bilo še količkaj živega, izpo-stavljaje se nevarnosti, da izkupijo same kako kroglo. Tam spodaj, na koncu ulice, je videl Lantneja, obkoljenega od stražnikov... Vse je bilo končano!...
Kokarder se je zgrudil' na stol in se bridko razjokal.
»Kaj hočeš?« mu je dejal Fan* far, ki je bil že po naravi bolj filozofski, »danes je on na vrsti... Jutri bova midvaf...«
Toda Kokarder ga ni poslušal.
(Dalje.)
od Avstrije?« Sbulova je to Scliu-cheju v obraz ravno tako odločno zanikala, kot je to storila pri glavni obravnavi dne 22. t. m. Dalje je izjavila — pod prisego — da ji je dejal Schuchej, ko je videl, da vstraja ona pri svojem: »Ja, kaj pa mislite? Vendar ne boste pustili Lorbecka v paci?!« Nakar mu je ona odgovorila, da ji »paca« nič mari, da govori le resnico, a nikakor ne laž.
Te izjave so seveda vzbudile v poslušajočem občinstvu kolosalno senzacijo, poštarja Schucheja pa so naravnost osuple in popolnoma poparile. tako, da sta se z Lorbeckom kar spogledala.
Ko je priča gospa Kodennann bila zaslišana, je kategorično izjavila, da je Brezočnik rabil le besede: »Kakor zmagujejo Srbi in Bolgari Turke, tako smo zmagali ml Slovenci v Rottenbergu.« Vse drugo je z največjo odločnostjo zanikovala s trditvijo, da ie neresnično, skraja do konca izmišljeno. Lorbeck ji je pri tem ugovarjal, češ. da je ni bilo v sobi, kar pa je zopet gospa Koder-mannova zavračala kot od Lorbecka zlagano.
Istotako so vse priče, katerih je bilo 16, izjavile, da Brezočnik ni rabil podtaknjenih mu besed. Pač pa je neka priča — Anton Ogrin — izjavila. da se ]1 zdi, da ji je zagrozil Schuchej nekega dne, ko sta se srečala na cesti, da bo on — Ogrin — zaprt, če ne bo povedal, da je Brezočnik govoril v Avstriji sovražnem smislu. Sicer si tega ne upa trditi kot nekaj čisto gotovega, ker je Schuchej govoril ž njim nemško, do-čim on nemški le slabo umeje, vendar dozdeva se mu
Vsakomur, tudi še tako malo mislečemu človeku je bilo takoj jasno, da tiči za vsem tem, za vso veieizdajnlško afero, samo in edinole — brezprimerno sovraštvo rene-gatske krvi, sovraštvo, ki je v svoji nacionalni zaslepljenosti šlo tako daleč. da je pozabilo na najprimitivnej-še forme značajnosti. da je padlo v blato krivega obrekovanja in se niti ni vstrašilo. spraviti popolnoma po nedolžnem v nevarnost čast mladega človeka in ga zakopati v zapor političnega zločinca.
Smo sicer — hvala Bogu — tako daleč, da naša javnost vidi v tem nekak politični in — recimo.tudi narodni — martirij, a v duši takega, po nedolžnem do tega prišlem, ostanejo le — in kaj bi ne! — kali gorja, kali bridkosti, saj spoznava na tem, kako zatira država, oziroma reprezentan-tje državnega miru in reda, repre-zentantje najsvetejšega v življenju človeštva. Pravice. Slovana, Slovence, kadar so njih tožniki lastni sodržavljani, da, celo sosedje, dasl se smatrajo kot pripadniki druzega naroda, onega naroda, ki s ponosom trdi, da je danes najkulturnejšl, vstvarjen za to. da vlada, da širi luč kulture ker je narod — Nemcev!!
Ali naj gleda tak človek z zaupanjem v početje teh faktorjev?! In mf smo imeli naravnost občutek osuplosti, ko je vstal zastopnik pravice, javni obtožitelj in trdil: »Prepričan sem, da ga ni tu človeka, ki bi ne bil uverjen, da je to povsem protidržavno, veleizdajsko početje, vsled česar sedi na obtožni klopi danes posestnik Brezočnik, kajti izključeno je, da bi narodno sovraštvo zamoglo pritirati posameznike do tako dalekosežnega obrekovanja.« No. mi smo bili tokrat, kot smo bili prvič, ravno nasprotnega mnenja, da to ni le »mogoče« marveč, da je to v časih, ko zatira ves državni ustro) nas Slovence do skrajnosti, fakt, ki je vsakomur jasen dovolj, dasi ga nočejo videti — gospodje državni pravdniki! Nimamo pa namena, biti osebni. Ne, obračamo se proti vsemu temu aparatu. Saj je bilo ravno v teh dveh slučajih jasno kot beli dan, da igra edino vodilno vlogo — nacionalna nestrpnost. Posebno v zadnjem slučaju je bilo vendar toll silno mnogo prič — in to gotovo ve-leznačajnih in popolne vere vrednih
—	ki so odločno bile na strani ob-toženčevl in kategorično pričale za obtoženčevo nedolžnost. Da je gospod javni obtožitelj vsaj v zadnjem trenotku izprevidel in umaknil svojo obtožbo! Ket pa tega ni storil, ne moremo druzega, kot, ponoviti izrek graškega »Arbeiterwille«, ki pravi že k prvi »veleizdajniški« obravnavi dne 21. t. m. »Staatsanwalt dr. Hopper macht In Marburg — Schuhle«.
Zagovornik obtoženca, g. dr. Leskovar, se ni zastonj obrnil z vso odločnostjo proti izvajanjem javnega obtožitelja, češ, da na verodostojnost prič Schucheja in Lorbecka ni dati niti najmanjšega, pač pa vse na ostale, posebno pa na izjave prič Kodennann in Sbul.
Sodni dvor je storil edino pravo; Oprostil je obtoženca, s tem pa zadal najhujšo klofuto — spodnještajerskemu nemčurstvu, v prvi vrsti štajercljanstvu in za njim stoječemu nemškemu, iz Slovencev sestavlje-
nemu »Volksratu«. ki je stal do zadnjega za to, značajnih ljudi tako sramotno afero. Dosedaj smo Vas poznali kot renegate, odslhdob pa Vas imamo za čisto navadne — lopove!
Dr. Verstovšek pa, ki je prisostvoval obravnavi, ima tu lepo priliko. spraviti pota, ki jih hodijo naša državna pravdnlštva. na merodajnem mestu na razgovor, da zazna zanje tudi najširša javnost.
Vojna.
BOJI ZA DRINOPOLJE.
Drinopolje je torej zopet v bolgarskih rokah. Kratko zgodovino smo podali že včeraj. Drinopolje je kakor mejnik med vzhodom in zapa-dom. Se več: Drinopolje je vez, ki veže dva svetova. Zato je bilo od nekdaj ona točka, kjer so se dogajali odločilni zgodovin, dogodki. Odločilna zmaga pri DrinopoIJu je vselej za dolgo odločila usodo Balkana in vzhodnih dežel. Tu je odločil meč končni boj med mnogimi velikimi zgodovinskimi junaki. Ravnina pod Drinopoljem je spomenik velikih krvavih bitk, ki so odločevale usodo celih stoletij.
L. 323. je premagal Konstantin Veliki Licinija ob Drinopolju (torej deset let po 313., ko je po zmagi nad Maksencijem zavladal vzhodu in zahodu.) L. 378. je bil tu premagan cesar Valens od Gotov, ki so na to vdrli v notranji Balkan. — L. 551. so Slovani zmagali nad bizantinsko vojsko in so posedli zemljo. L. 586. so Avari oblegali mesto. L. 922. so ga vzeli Bolgari in so s tem ustanovili svoje prvo veliko carstvo (Simeon Vel.) L. 1189. dne 22. nov. so ga zavzeli križarji. L. 1361. so ga zasedli Turki, ki ga poslej niso dali iz rok. L. 1363. je postalo Drinopolje stolno turško mesto, kjer so se pokopavali tudi kalifi. ko je postal po. 1. 1433. Carigrad turška prestoiica je Drinopolje kljub temu ostalo drugo turško mesto, ki je bilo Turkom zelo sveto in so se v njem dogajali veliki zgodovinski dogodki turških zmag nad kristjani. Drinopolje je bilo prehod v Carigrad.
V	Drinopolju so sprejemali Turki svoje prijatelje in zaveznike. L. 1713. je bil v mestu Karl XII. švedski kralj, (znan po svojih bojih proti Rusom, ki pa je bil od Petra Velikega premagan in se ie komaj rešil na lug k Turkom.) V 19. stol. se ie začel boj za osvobojenje balkanskih Slovanov. Vsi ti boji so se sukali okoli Drino-polja. L. 1829. se je mesto brez boja udalo ruskemu generalu Djebiču, na kar je bil sklenjen mir. (V armadi je izbruhnila bolezen.) Ob času krimske vojne 1. 1856. je francoski general Bosquet zasedel mesto s 15 tisoč možmi. Takrat se je začelo mesto deloma utrjevati, ko pa je L 1878. zopet ruska armada zavzela mesto — so Turki spoznali, da si rešijo oblast na Balkanu le, če si mesto krepko utrdijo. In so ga res utrdili. Te utrdbe so ustavile Bolgare pri njih pohodu na Carigrad — a bolgarske zmage niso mogle preprečiti. Drinopolje je v bolgarskih rokah — in usoda Turčije je zapečatena. Drinopolje ostane kot spomenik težke dobe v rokah zmagovalcev.
'bBLEGANJE DRINOPOLJA.
Pet mesecev je trajalo obleganje Drinopolja. Dne 26. in 27. oktobra je bilo Drinopolje od ene strani popolnoma obkoljeno. Izolacija te mogočne trdnjave je bila važna strategična poteza : s tem je bil zavarovan hrbet onih bolgarskih čet, ki so operirale okolo Baba-Eskija, Bunar-Hisarja in Liile Burgasa. Sistematično bombardiranje Drinopolja se je pričelo dne
3.	novembra. Od zore do mraka so grmeli topovi proti Drinopoljskim utrdbam. Rezultat je bil, da so Bolgari osvojili tri turške manjše pozicije in sicer Setan-Tepe, Papas-Tepe in Kaltan-Tepe. V tem času so Turki večkrat poskusili prodreti krog ob-legovalcev, kar se jim ni posrečilo in so bili vselej pognani z izgubami v svoje pozicije. Takšni izpadi so se ponavljali do 2. decembra. Ti izpadi pogumnega poveljnika turške posadke Šukri-paše so bolgarske čete silno oslabile — posebno še, ker je bilo potrebno, poslati novih čet pred Ca-taldžo, kjer so naleteli Bolgari na nepremagljive ovire. Skratka bolgarska posadka pred Drinopoljem je bila oslabljena in na zmagovito prodiranje preko utrdb ni bilo misliti, dokler ne pride pomoč. In pomoč so poslali junaški Srbi, ki so ta čas že svojo nalogo korenito izvršili in še malo več. Poslali so tja eno divizijo pod poveljništvom Stefanoviča in izborno konjenico. Srbi so ponujali Bolgarom 100.000 mož, da bi ne sklepali premirja temveč z združenimi močmi udarili na Drinopolje in Cataldžo, toda Bolgari iz bogve kakšnih vzrokov tega niso hoteli, vsled česar — to lahko rečemo — se je vojska raztegnila na pomlad. Po preteku premirja ril dohajalo .važnih
sporočil izpred Drinopolja, kjer se je pa vedno in vedno vršilo bambardi-ranje. Obenem so se pripravljali ob-legovalci, podprti od novih teških oblegovalnih srbskih topov, za generalni napad, ki se je začel v pondeljek popoldne in v torek zutraj je imela združena bolgarsko-srbska armada v svojih rokah že vse utrdbe na vzhodni strani
PODROBNOSTI O ZAVZETJU DRINOPOLJA.
(Uradno poročilo.)
Sofija, 27. marca. 23. t. m. zvečer je izdal bolgarski glavni stan povelje generalu II. armade, Ivanovu, da naj napade turške utrdbe na vsho-dni strani z vsemi silami. General Ivanov je nato odredil napad na 24. t. m. Ob 2. uri popoldne se je pričel napad, ki je trajal do 8. ure zvečer. Turki so energično odgovarjali. Po 8. uri je obstreljevanje nekoliko prenehalo in med tem časom so se Bolgari pripravili za naskok. V tej noči je pričela bolgarska pehota z naskokom. Zjutraj so bolgarske čete že prekoračile reko Komdere. V tem času so začeli grmeti topovi na turske pozicije. Vnel se je strašen boj. Ko je napočilo jutro so bile v rokah zmagovalca že vse utrdbe na vshod-ni strani Kust-Tepe, Maslak, Mal-Tepe, Sabadžilar, Eskikomluk, Pa čet Džilar, Demir Kapu.
Obenem so prodirale čete proti južnemu sektorju. 20. srbski polk se je polastil griča severozapadno od KadikSja, levo krilo srbske timoške divizije je osvojilo EkmidčekSj, srbska donavska divizija pa je vzela močno utrdbo Papas-Tepe. Medtem je artilerija oblegovalcev poizkušala celi dan turško nadvladati in utrdbe razrušiti.
Cel dan je trajal boj; oblegovalci so se pod okriljem topov približali pod utrdbe. Osvojene topove so oblegovalci obrnili takoj na turške pozicije. Zajeli so 100 turških vojakov, vzeli jim 6 brzostrelnih pušk in 21 topov.
Ko je solnce zapadlo, se je premoč buigarskor-srbske artilerije vidno pokazala, več turških baterij je umolknilo, ponoči pa se je zapovedal odločilni naskok.
Začel se je oster dvoboj artilerije. Pehota je morala razdreti in premagati strahovite ovire ostrih železnih žic.
Ko se je svital dan, so naše čete zavzele utrdbe Aivasbaba, Ajdžioglu, Kestenlik. Kuračezmu, lldiztabia, To-piolu in Kaik. Zavzele so te pozicije v bajonetnem naskoku. Vse poljske topove in havbice smo potisnili v ospredje, da ojačimo svoje pozicije.
Ob 9. dopoldne so pričeli Turki v Odrinu zažigati svoja skladišča, vojašnice, bolnice in druge vojaške stavbe. Izbruhnil je velikanski požar.
V	tem trenotku so prvi bolgarski polki udrli v odrinske ulice.
SRBI PRVI UDRLI V DRINOPOLJ-SKE ULICE.
Sofija, 26. marca. Uradno se poroča: Danes zjutraj se je po strašnem boju zadnjih dni nahajala cela vzhodna fronta v bolgarskih rokah. Od vzhoda je pričela prodirati armada kar v mesto.
Kavalerlja, ki je obstojala skoro iz samih Srbov, je prva udrla na ulice. Na čelu te kavalerije je jahal srbski general Petar Zivkovlč.
Prebivalstvo je ob pogledu kavalerije divje begalo na vse strani. Vrh tega so neprestano eksplodirale razne smodniške zaloge, šukri paša je dal zažgati vsa javna in vojaška poslopja.
Sele okolu poldne so bili vsi for-ti v rokah združene bolgarsko-srb-ske armade in ob dveh popoldne je Šukri paša izročil sabljo generalu Ivanovu in predal sebe, svoj generalni štab in vso posadko.
Takoj po padcu trdnjave sta bila imenovana mestni komandant in šef garnizije in obenem tudi napravljen mir. Mesto je sedaj popolnoma mirno.
2e včeraj smo poročali o velikanskem veselju, ki je zavladalo v Sofiji, ko se je raznesla vest o zavzetju.
VELIKE SRBOFILSKE MANIFESTACIJE V SOFIJI.
Sofija, 26. marca. Uradno. Tu je prišlo danes popoldne do velikanskih manifestacij pred srbskim poslaništvom. Poslanik SpalajkovR se je s solznimi očmi zahvaljeval za manifestacije.
Pa ne samo v Sofiji Je prikipelo navdušenje do najvišje mere. Istotako navdušeno je bilo prebivalstvo tudi v Belgradu. kjer je bilo mesto razsvetljeno; v ruski dumi, v Pragi; povsod po celem slovanskem svetu.
PO ZAVZETJU DRINOPOLJA IN
ZMAGI PRED ČATALDŽO.
O vprašanju »Kaj sedaj?« po strategični strani razmotrivamo že drugje — na tem mestu hočemo le na kratko omeniti nekaj nazorov
glede veilkega pomena drinopolj-ske zmage za splošno situacijo, imenoma za mirovna pogajanja; za razmerje med zavezniki in velesilami in za odnošaje med zavezniki samimi.
Ni jih bilo malo, ki so ob vesteh o zmagovitem prodiranju bolgarsko-srbske armade proti mestu Drinopolju, vsled ogromnih žrtev se vprašali: »Po čemu žrtve? Saj mesto Drinopolje so že itak v svojih poslednjih predlogih velesile priznale Bolgarom!« Toda ob natančnejšem raz-motrivanju dobimo o pomenu zmage in zavzetja Drinopolja čisto drugačne nazore. Velesile posredujejo med Zavezniki in Turki; velesile so oni či-nitelj, ki predlaga, da pripade Drinopolje Bolgarom. Drinopolje, še neza-vzeto, bi v tem slučaju pomenilo za Bolgare le in samo koncesijo od strani velesil. Tudi velesile bi na celo zadevo gledale kot na koncesijo vsled česar bi imeli v rokah sredstvo za različne pritiske, kjer bi zahtevale velesile koncesij za sebe in ki bi jih Bolgari v tem slučaju skoro ne mogli odreči. Tedaj: eno gotovo odvisnost Bolgarske od velesil bi pomenjalo nezavzetje Drinopolja. kljub temu Bolgarom priznanega. Razven tega: znano je, da so pogoji, ki jih stavijo velesile kot podlago za mir v marsikaterem oziru manjši kot oni, ki so jih stavili Zavezniki. Morda bodo sedaj velesile voljnejše. Dalje: znano je, da so velesile odbile zavezniško zahtevo po vojni odškodnini. Po zavzetju Drinopolja bodo Bolgari še energičnejše zahtevali odškodnino. Razen tega: Porta se je še vedno obotavljala skleniti mir — boječ se, kakor smo že parkrat poročali — eventualne nove mladoturške revolucije; strah bi bil neutemeljen. Tudi je Turčija še vedno mislila na ofenzivo; še sedaj sc dovažajo nove čete z Male Azije. Padec Drinopolja in prodiranje pred Cataldžo izpametuje Porto, da se podviza in sklene mir.
—	To so posledice zavzetja Drinopolja po zunanji strani. Ostane še ena važna zadeva: vpliv zavzetja Drinopolja na medsebojna razmerja med Bolgari in Srbi. Kakor smo že zgoraj omenili, je bila bolgarska armada pred Drinopoljem že tako oslabljena, da ni misliti na zavzetje, dokler ne dobi pomoči. In pomoč so v nesebični požrtvovalnosti poslali Srbi. Na nje tedaj pade precejšni del zasluge, da je bilo Drinopolje zavzeto. In to bo na vsak način važno ob končnem obračunu, pri delitvi zavzetega teritorija, vsled česar je nastalo med obema državama že precejšnjo nesoglasje. Kakor govore poročila, se je javno mnenje ob vesti, da je Drinopolje padlo, spremenilo v prospeh Srbije. »Ljudstvo sc je kakor instinktivno pokazalo v pravi luči. Nič več ni onega srbofobstva, ki je vladalo zadnje dni in se je pojavilo v zadnji seji bolgarskega sobranja. Bolgarski narod si je dobro v svesti velike pomoči srbske armade in v svesti si je tudi, da Drinopolje brez Srbov ne bi nikdar padlo v bolgarske roke.« Tako pravi poročilo iz Sofije. — Tudi po tej strani je tedaj zavzetje Drinopolja velepomembno.
V	pravem pomenu besede se je zmešala srbska in bolgarska kri in to je močnejše kot intrige in bande v Ma-cedoniji. Balkanska zveza je sklenjena in zapečatena s potoki krvi, ki bo zvezo oživljala.
PORAZ TURKOV PRI ČATALDŽI.
Sofija, 27. marca. V istem času, ko je bilo izdano povelje za naskok na Drinopolje. je bilo izdano tudi povelje za prodiranje pred in proti Ca-taldži. Bolgarska taktika umikanja se je izkazala: na ta način so bili Turki izvabljeni v ofenzivo, predvsem zato, ker niso mogli videti v tem umikanju zvijače. Ko so pa prešli Turki v ofenzivo, so jih Bolgari z vso silo napadli in jih pognali za ono čataldško linijo, kjer so bili Bolgari pred sklepom premirja, in celo za to črto nazaj. Bolgarska armada je osvojila Arnavtkel in Cataldžo samo in višine vzhodno od Alkaka-va. Kalfakkoja in Ormanlija. Pred Cataldžo so bile poklicane cele čete, ki so imele nalogo vzdrževati v Carigradu red. Toda zastonj. Umikanje je bilo izvršeno y paniki. Bitke so trajale tri dni in so bile silno krvave.
ŠUKRI PAŠA PONUDIL KAPITULACIJO SRBSKEMU GENERALU.
Belgrad, 27. marca. Poveljnik srbske armade pred Drinopoljem Stefanovič poroča: Poveljnik turške posadke Šukri paša je v torek opoldne poslal svojega adjutanta k 20. našemu pehotnemu polku s poročilom, da se želi pogajati glede kapitulacije z glavnim poveljnikom srbske armade. Ker pa je vrhovni general Ivanov odredil, da nima nihče pravice spuščati se v pogajanja s Šukri pašo glede predaje trdnjave razen njega, sem odklonil ponudbo turškega vrhovnega poveljnika. Naša timoška divizija je zavzela drino-poljske utrdbe severozahodnega sektorja. Dunavska divizija pa je osvojila fore ori mestu Karagač.
Dnevni pregled.
Proč z »Napredno Mislijo«! Pišejo nam: Cital sem zadnjo številko dolgočasne in klavrne »Napredne Misli« dr. Rostoharja, in pričakoval. kakšen odmev jajde njegov hofrats.ki članek o jugoslovanski ideji. Vesel sem. da je slovensko časopisje enodušno In popolnoma enako zavrnilo dr. Rostoharja. Prvi grajalni članek je izšel v »Dnevu«, takoj nato v »Slov. Narodu«, pa v »Slovencu« in končno prav radikalno tudi v »Soči«. Tako je dobil dr. Rostohar jasen odgovor iz slovenskih naprednih in klerikalnih listov, povsem skladen in docela isti odgovor. Zdaj menda ve, kako sodi o njem vsa slovenska domovina zavedno rodoljubnega prepričanja. Meni je bilo takoj, ko sem prečita! »Napredno Misel«, jasno, da dr. Rostohar tistega članka ni napisal brez namena in brez tendence. Cisto pa je razkril svoje lice, ko je priobčil v praškem nemškem dnevniku »Union« dva članka enake vsebine in še jasnejše tendence. »Soča« je za ta dva članka zabrusila dr. Rostoharju v obraz očitek: Denunci-jant! Streber! — In tega mnenja sem tudi jaz. Iz šterberstva je napisal dr. Rostohar vse 3 članke in iz štreberstva je postal celo denunci-jant. V Slovencih vlada že od nekdaj prokletstvo. da si pomagajo štreberji kvišku z denuncijantstvom. Nekdo bi rad postal pravi profesor; nekdo bi se rad prikupil vladi, ministrstvu; nekdo zlorablja avstrijsko misel v to svrho, da bi zlezel po lestvici hitro navzgor. Takih slučajev šteje naša zgodovina cel kup. »Soča« omenja poleg dr. Rostoharje-vega imena Karla Dežmana. Navedli bi jih lahko še več. V Slovencih treba postati le klerikalec ali nemškutar ali absolutno črnožolt, pa napravi človek karijero. Tako smo imeli že razne direktorje, inšpektorje, hofrate in višje sodne svetnike, ki so kar stekli po lestvici kvišku, ko so začeli govoriti le v nemščini, smešiti, preganjati in denunciratt druge, ki so bili najprej Jugoslovani. Moje mnenje pa je, da zdaj ne bo slovenskega društva in zavednega rodoljuba, ki bi hotel še podpirati dr. Rostoharja v njegovi nameri. Zato mu bo vsakdo poslal njegovo dolgočasno glasilo nazaj, »Napredna misel« je lucus a non lucendo. Pravilno ime bi bito temu žurtialu, bratcu »Domačina«, vsekakor le »Avstrijska misel«. Torej proč z Rostohar* jevlmi mislimi!
Napreden Jugoslovan.
Polomija v Laškem trgu je dokazala. da sloni vse takozvano nemštvo na Spodnještajerskem le na — kupljenih tleh in da z enim samim nemčurskim denarnim zavodom pade cela nemška trdnjava. To Nema dobro vedo, zato se tudi zavedajo nevarnosti, ki jim preti po tem polomu. To se vidi. koliko jc vredno nemškutarsko prepričanje — ki obstoji iz samih plačanih duš. — Nemci so že napravili plan, kako bodo rešili svojo polomijo in sicer: 1. pomagati mora vlada, da reši nekaj davkazmožnih eksistenc. 2. pomagati mora dežela, ki trpi vsled slovenske obstrukcije, 3. pomagati morajo narodna nemška društva, —• predvsem Schulverein in Siidmar-ka. — Ro nemških društvih naj se nabirajo posebni skladi za sanacijo laškotrške hranilnice in posojilnice.
4.	pomagati morajo privatniki, ki jim je na tem, da se reši nemška posest »ob meji«. (Nemcem je Laški trg:> Sprachgrenzort!) Tako čakajo Nemci pomoči. Vloge znašajo 700.000 K. Konkurz bi pahnil v nesrečo ne le mnogo tržanov, ampak tudi okoli 200 kmetov, ki so sedli na nemške limanice.
Razmere na trgu v Kranju. Z ozirom na notico z zgornjim naslovom v Vašem listu z dne 22. t. m« Vas uljudno prosim, da blagovolite priobčiti v smislu § 19. tozadevni naslednji popravek: Ni res, da bi se bila g. mesar Janez Jeršin in jaz dne 17. t. m. na trgu prepirala in da bi bil jaz njemu očital, da daje pri prodaji mesa in Špeha predobro va-go ter se radi tega nad njim jezil; res pa je, da tozadevnega prepira med nama sploh ni bilo ter da mu jaz nisem očital in z ničemur pretil. Dalje tudi ni res. da bi onega dne ne bilt obiskovali kupovalci moje stojnice na trgu in da' bi bili drli samo k g. Jeršinu, res pa je, da sem imel tudi tedaj kakor vedno s streženjem svojih odjemalcev obilo posla. — Da je moj popravek popolnoma stvaren, spričuje dejstvo, da je g. Jeršin dne 24. t. m. pod pričami izjavil, »da je omenjena notica popolnoma neosno-vana, ker je namišljen dogodek neresničen ter ga on sam smatra za hudobijo od gotove strani, ki bi ra-da delala razdor. V slučaju potrebe so priče pripravljene zgoraj omenjeno izpoved g. Jeršina potrditi s prisego. — Kranj. 26. marca 1913. — Franc Jezeršek.
Ogenj. V noči na 22. t. m. je izbruhnil na podstrešju kajžarja Alojzija Kajžarja v Tomačevem ogenj, katerega pa je lastnik kmalu zapazil in s pomočjo domačih ljudi in sose-'dov kmalu pogasil. Ogenj, ki je uničil samo del podstrešja, je nastal vsled pomankljive konstrukcije dimnika. Skoda znaša okrog 400 K.
Nesreča. 361etni tovarniški delavec Simon Krivec iz Jesenic na Gorenjskem se je dne 22. t. m. ponesrečil v tamošnji tovarni za železo. Vdaril ga je namreč železen drog po levem očesu in ga težko poškodoval.
Nogo si zlomil. Dne 22. t. m. je padel 22leini Franc Ferlič iz Medvod raz kolo tako nesrečno, da si je zlomil pri tem desno nogo.
Konj ga je udaril s kopitom. Ko Je hotel pretekli četrtek posestnik JcsiD Godnov iz Loma, sodni okral Škofja Loka, zavreti neki voz, ga je udaril pri tem vpreženi konj s kopitom v trebuh. Težko ranjenega Godnova so odpeljali v deželno bolnišnico, kjer je dne 22. t. m. vsled zadobljene poškodbe umrl.
V spanju okraden. Pretekli petek je neki gost vzel posestniku Andreju Merjascu v Svilah v tamošnji gostilni iz žepa denarnico, v kateri je imel Merjasec 5 K 20 v denarja. Merjasec je namreč v gostilni zaspal. kar pa je porabil njegov sosed in mu izmaknil že omenjeno denarnico. Tat je z ukradenim denarjem plačal svoj račun, na kar Jo je urnih nog popihal iz gostilne.
Velikanske povodnji v Severni Ameriki. Iz Daytona se poroča, da je ceio mesto štiri kilometre na široko preplavila povodenj, tako da je izginilo v valovih štiri sto otrok, ki so vsi utonili. Tudi neko bolnišnico s 600 bolniki je voda odnesla. Prometne zveze v Indiani in Ohio so popolnoma pretrgane, kakor je »Dan« že včeraj poročal. Sedaj pa se je položaj še poslabšal. Železniški uradniki pravijo, da niso kaj takega doživeli že dvajset let. Doslej se ne more prav nič vedeti, kdaj bo promet-zopet zvezan. — Po cestah Peru v državi Indiana stoji voda dvajset čevljev visoko. Veliko trupel žensk in otrok plava po vodi. Po v-sod prenočujejo žene z otroki na strehah v tesnem objemu. Ker je nastal še mraz, je pomanjkanje in sila še večja. V Indianopolisu je voda narasla in je en okraj mesta popolnoma pod vodo. V Peru se je pogreznil neki varnostni nasip v vodo. Več sto ljudi je pri tem utonilo. Na tamošnji naraščajoči reki Wabast plava več poslopij. Prebivalci so se priklenili na strehe, toda vsled silnega toka je nemogoče, da bi se jim prišlo z rešilnimi čolni na pomoč.
Velikanski požar blizu Sarajeva. V kraju Hadzizi. ki je oddaljen od Serajeva eno uro. je izbruhnil dne 26. marca t. 1. velik požar. Ogenj se je razširil in uničil slednjič dvajset poslopij. Posebni vlaki z vojaštvom so prišli prepozno.
Velika železniška nesreča. V bližini kraja Tiszolcz pri Rimaszom-batu na Ogrskem sta trčila dne 26. t. m. dva osebna vlaka v tovorni vlak! Trije vozovi tovornega vlaka so skočili s tira in so se popolnoma razrušili. Tudi več vozov osebnih vlakov je skočilo s tira. Pomožni strojevodja je zadobil pri tem smrtno nevarne poškodbe, vsled katerih je naslednji dan umrl. Več drugih oseb je težko ranjenih.
Smrtna nesreča pri zvoneniu.
V Pfalznu pri Brunecku na Tirolskem je te dni pri zvonenju kembelj zvona tako nesrečno zadel delavca Josipa Auerja, da je bil ta na mestu mrtev.
Rodbinska drama. V noči med 24. in 25. marcem t. 1. je skušal krovec Brandhart ustreliti sebe in svojo ženo, kar se mu pa ni posrečilo. Oba, mož in žena sta težko ranjena.
Železniški uradniki kot goljufi.
V Karlsruhe so te dni aretirali šestnajst železniških uradnikov radi velikih goljufij in poneverbe.
Blagajno z dinamitom razbili. Dne 25. t. m. so se splazili neznani tatovi v neko banko v Baselu in so razbili železno blagajno z dinamitom. Poslopje je precej poškodovano in tudi ves denar okraden.
116 hiš pogorelo. Kakor se iz Carigrada poroča, j.e izbruhnil v Alaji v konijskem vilajetu te dni požar, ki je uničil 116 hiš. Pri tem je našel smrt tudi eden izmed mož, ki so gasili.
Avstrijski vohun aretiran. Kakor se iz Petrograda poroča, so v obližju trdnjave Rodno na Ruskem aretirali polkovnika generalnega štaba Baunihardta, ker je tam vohunil.
LJubimska drama. Neki 25letni avditorijatni aspirant iz Lvova je dne 25. t. m. ustrelil svojo 151etno nečakinjo, s katero je imel ljubimsko razmerje. Nato si je morilec pognal Še sam krogljo v glavo. Kakor se je dognalo, je sjoril to dejanje iz žalosti. ker le bil prestavljen v. Opavo in
se je moral ločiti od svoje ljubice. To je pač bedast vzrok za umor in samomor.
Težkal avtomobilska nesreča. Ponoči, dne 25. marca 1.1. se je pripetila na šlezkem mostu v Berlinu velikanska nesreča, ki Je zahtevala pet žrtev. Neki avtomobil je zadel v električni cestni voz, pri čemer je bilo pet oseb na mestu mrtvih, dve težko in dve lahko ranjeni.
Nemoralen policijski načelnik. Te dni se je pričela v Clevelandu zanimiva obravnava proti policijskemu načelniku Kohlerju, ki je obdolžen velike nemoralnosti in zanemarjenja svojih dolžnosti. Nastopile so razne priče, ki so pripovedovale, kako je Kohler zahajal k neki gospe Shearer, ki je baje najlepša ženska v Clevelandu. Obravnavo proti Kohlerju so začeli njegovi nasprotniki, ki bi ga radi spravili stran od policije. ker jim ne ugaja. Obravnavo vodi civilna komisija pod predsedstvom sodnika Holdinga, ki je že enkrat sodil Kohlerja, pa ga je popolnoma oprostil. Glavne priče so bile neka gospa Merki, ki stanuje zraven Shearerjeve in ki je baje vse videla, kaj je Kohler delal v stanovanju Shearerja, potem mož ženske, h kateri je Kohler zahajal in neki Benjamin, prijatelj Shearerja. Obtožnica trdi, da je bil Kohler 2. februarja, 23. maja in 5. junija pri gospe Shearer v njeni spalni sobi. Posebno se gre za dan 5. junija. Okoli 8. ure zvečer je bil Kohler pri ženski, ko je nenadoma prišel njen mož domov, in ker mu na ponovno zvonenje ni hotel nihče odpreti, je razbil okno v pritličju in tako prišel v stanovanje. Napotil se je navzgor, kjer je dobil Kohlerja brez nogavic, brez ovratnice in z odpeto srajco, njegova žena pa je sedela z zmršenimi lasmi in le v lahni obleki na postelji. Sam Shearer. mož ženske je potem ženo in Kohlerja spodil iz hiše. To so glavne točke. Zagovornik policijskega načelnika bo pa dokazal, da je bil Kohler od 31. Januarja do 3. februarja 1912 doma bolan, torej ni mogel okoli hoditi. To je potrdil tudi policijski zdravnik Norton. Policijski zapisniki pa bodo dokazali, da Je bil Kohler 5. junija 1912 v službi ves večer, torej tudi ni mogel biti navzoč pri gospe Shearer. Ta teden obravnava še ne bo gotova. Kohler pravi, da je vse skupaj le zarota proti njemu, da ga spravijo iz službe.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Iz letopisov cenzure. Veselo zgodbo o dunajski cenzuri pripoveduje »N. P. Lloyd«. Ko je nekoč rajnki Jantsch posla v cenzuro »Julija Caesarja« in prosil dovolitve, da bi smel igrati to Shakespearjevo tragedijo v svojem gledališču v Pra-tru, mu je napisal uradnik v knjigo: »Igra se dovoli, samo pod pogojem, da ne bo pri nji nobenih modernih avstrijskih uniform« (!).
Prvi »cilinder«. Londonski časopisi so dne 19. t. m. slavili na humorističen način stoletni jubilej »cilindra«. Korespondent časopisa »Pale Mali Gazette« pa meni, da se le jubilej zapoznil, ker se je že 15. januarja 1. 1797 pojavil na ulici Londona klobučar John Hetherington, na katerega glavi se je šopiril nenavadno visok, svilnat klobuk čudovite oblike. Hetheringtona je kmalu obsula toča radovednežev, kar je bilo povod, da so Heringtona aretirali zaradi javnega pohujšanja. Stražnik, ki je Hetheringtona aretiral. je izpovedal tole; Hetherington je hodil po ulici z visokim, lesketajočim se pokrivalom, ki Je vzbujalo pri ljudeh strah. Pri tem nenavadnem prizoru se je nekaj žensk onesvestilo. dočim so otroci začeli kričati. Psi so lajali in nekega dečka je množica, ki je bežala, podrla na tla, da si je zlomil roko.« Aretirani Hetherington se je izgovarjal, da je porabil samo pravico vsakega svobodnega Angleža, oblačiti se, kakor mu je po volji. Hetheringtona so slednjič izpustili, toda s svarilom, da bo kaznovan z globo 10.000 kron, če se še enkrat pojavi s takim klobukom na ulici. Ta razsodba je takrat razburila časopis »Times«. V svoji številki z dne 16. januarja leta 1797. je prinesla dolg članek o ugodnostih novega klobuka, katerega imenuje »napredek v reformi obleke«. »Times« je tudi pravila, da se je novi klobuk vsled svoje karakteristike kmalu splošno priljubil. Članek je na konci ozmerjal oblasti, ker so Hetheringtona aretirali.
»Kraljica plesa«. V Milanu je umrla te dni v neki hiralnici Claudia Cucchi. Nekdaj je bila znana po celi Evropi kot najboljša plesalka. Cucchi je bila rojena v Milanu. Na odru gledališča »Scala« je dosegla toliko uspehov, da se danes, ko je balet že precej izgubil na svoji prikupljivosti, nikomur o tem ne sanja. Takrat so bili kot posadka v Milanu avstrijsko ogrski polki. Nova zvezda baleta je vzbudila pri teh velikansko senzacijo. Prva ljubezen baletke je veljala nesiteljem »belih sukenj«, — kakoi
pripoveduje grof Boltolini v »Pester Lloydu«: maršal ji je ponudil svojo roko in mladi častnik, grof. je hotel zanjo končati svoje življenje v valovih reke. — Iz Milana je odšla Cu-chijeva v Pariz in nato na Dunaj, kjer je igrala celih deset let veličastno ulogo v elegantnih dunajskih krogih. Po dunajskih uspehih je dosegla še večje v Petrogradu. Aleksander II. je šel v svojem navdušenju za Cucchijevo tako daleč, da Je pil na njeno krasoto iz njenega čeveljčka in eden izmed knezov se je hotel z njo oženiti. Toda nemirna kri je gnala plesalko naprej. Odšla je v Kairo, kjer ji je hotel Khediv položiti celi Egipet pred nožiče. Toda Cucchije-va se je zadovoljila, da ga je očarala in je hitela naprej. Slednjič se je vrnila nazaj v Italijo, katero je našla po vojni v nemiru. Njeni umetnosti in krasoti se je posrečilo izbrisati gube s čela kralja Emanuela in mu dati priložnost, da je nekaj časa pozabil na težko breme krone. Nato j® odšla v Monakovo, kjer je ravnokar kralj Ludovik II. našel v Wagnerju svojega ženija. Wagner ni bil — kakor je znano — prijatelj baleta, toda ko je zagledal Cucchinijevo prvič pri skušnji v »Tristanu«. je glasno vzkliknil: »Moj pozdrav kraljici plesa!« Tudi Verdi in Gounod sta občudovala genijalno plesalko, ki je bila nekaj časa soproga italijanskega ga polkovnika in kraljevega poboč-nika grofa Zenona. Po ločitvi z njim je živela v Milanu v svoji krasni palači v Via Capellari in sedela Je na lavorikah. V tej palači je tudi prirejala pravljičine slavnosti, h katerim je zahajala vsa prava šlehta, kakor tudi šlehta denarja, trgovine, obrti in umetnosti. Kot starajoča se žena Je iskala opore v novem možu. Toda našla Je slabega. Vse, kar je imela, Je zapravil: dijamante, vredne kraljice, njeno palačo, dg* tudi njena pisma od kronanih glav — vse je prodal za velike svote, katere je potem lahkomiselno zapravil. Slednjič jo je pripravil tudi ob čast. Claudia Cucchijeva, sedaj revica, je odprla plesno šolo v skromnem stanovanju v Milanu in to je bil začetek konca. Kmalu se jo je lahko videlo v hiralničnem vrtu milanskem vpog-njeno, staro ženico, ki se je počasi tam jzprehajala $ pogledom, vprtim v negotovo daljo. — Claudia Cucchi se je spominjala na lepe čase. — Pred kratkim je objela skromna ra-kev malika visokih oseb in malo je bilo onih, ki so spremili slavno Cucchijevo do groba. Sic transit gloria mundi — tako mine slava sveta...
Ljubljana.
— Županska volitev v Mostah ovržena. Včeraj se je raznesla novica, da je ministrstvo župansko volitev v Mostah razveljavilo. To je izreden slučaj, da je ministrstvo rešilo rekurz drugače nego vlada. O tem bomo drugič natančneje poročali.
— Padec Drlnopolja je napolnil z navdušenjem ves slovanski svet. Po ruskih mestih so pozdravili *to vest z velikim veseljem, ki se je kazalo na ulicah in na domačih večerih. Posebno navdušeno so pozdravili bolgarsko zmago na Češkem. V Kolinu so priredili slavnostno razsvetljavo, ulice so bile polne ljudstva. pozno v noč so s pesmimi proslavljali veliki dogodek. Mesto je bilo v zastavah. Enako je bilo po drugih čeških mestih. Tudi v Pragi so priredili poulične manifestacije. In pri nas? Vesela novica je razveselila vsakega. Cel dan je bilo v mestu veselo razpoloženje. Tuintam se je v gostilnah pri mizi proslavljala zmaga. Drugače je bilo vse mirno. Tako je nam strah oledenel kri, da si ne upamo več javno pokazati, česa se veselimo. Sicer je morebiti boljše tako, ker bi pri nas ne smeli tega, kar smejo na češkem.
— Gostovanje gospodične Nord-gartove. Sinoči je nastopila v ulogl »Tosce« gdč. Nordgartova. Gdčna. Nordgartova je ostala iz prejšnjih sezon našemu občinstvu v dobrem spominu, zato so se njenega poseta vsi razveselili. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno. Nastop gdčne. Nordgartove je občinstvo pozdravilo z aplavzom. Po prvem dejanju ji je bil naklonjen lep šopek. Glede Tosce velja to, kar smo o nji napisali zadnjič. Pela se je tako, da dela naši operi čast. Gdčna. Nordgartova je v igri razvila ves svoj živahni temperament in je podala Tosco v vsej njeni sladki naivnosti, strastni zaljubljenosti, v odločni bojevitosti in slastni maščevalnosti. Njen glas je močan in naraven. Zato je nudila krasne trenotke, ki jih je »Tosca« polna. Po dejanjih je sledilo dolgotrajno ploskanje, ki je bilo odkrit znak priznanja. — Jutri se »Tosca« ponovi.
— Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani priredi svoj II. letošnji poučno-zabavni večer jutri v soboto, dne 29. marca ob polu 8.
zvečer v Narodnem domu. pritličje desno. — Predava tov. Fr. Črnagoj:
§ 24. drž. šolskega zakona. K temu večeru svoje člane najuljudneje vabi odbor.
— Dražba. Dne 9. aprila t. 1. ob
11.	dopoldne se vrši v sobi št. 16 c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani dražba Iv. Počivavnikovega posestva vlož. št. 152 kat. občine Šentepe-tersko predmestje I. del. To posestvo obsega hišo št. 85 na Sv. Petra cesti s postranskimi poslopji, vrt in njivo. Cenilna vrednost znaša 38.770 kron 80 vin.; najnižji ponudek pa 19.358 K 40 vin. Posestvo je pripravno za gostilno in mesarijo.
— Državna policija v Ljubljani.
V	sredo je došk) z Dunaja poročilo, da je imenovan za ravnatelja državne policije v Ljubljani grof Klinigl. Država bo prevzela izmed uradni-štva mestne policije samo pol. kane. Toplikarja in pa 52 mož mestne straže. Državna policija prične poslovati 1. aprila.
— Čedne razmere pri ljubljanskem užltninskem zakupu. Prejeli smo: Prglednik užitninskega zakupa v Ljubljani, Pelko po imenu je hudo črno pobarvan. Proti naprednim paznikom in družnikom užitninskih paznikov je silno strupen, onim pa, ki so klerikalnega mišljenja pa nudi naprednjakom na rovaš vse mogoče udobnosti. Obratno pa so napredni užitninski pazniki deležni vseh šl-kan in zapostavljanj. Nal bo mraz in grdo vreme — vedno mora napredni užitninski paznik nastopiti najslabša mesta. Možakar Je tudi član »Sloyenske Straže«, kar spričuje dopisnica s Štefetovim podpisom, v kateri mu Štefe naznanja, naj pobere članarino od zadružnikov in naj Jo odpošlje. Pelko se je tudi izrazil, da bo vsak. ki kritizira obnašanje preglednikov, že »svoje dobil«. To Je seveda zaradi tega. da bi se vsak bal resnico povedati. Radi tega nepravilnega in krivičnega nastopanja omenjenega preglednika, prosimo vse merodajne faktorje, da tega preglednika dobro podučijo, kako mora svoj poklic pravično vršiti.
— Moderen boter. Prejeli smo: Moderen boter je vsekakor neki konjski prekupčevalec, trgovec s premogom itd. v Ljubljani. Vezal je svojemu stričniku birmo in mu je pri tej priliki tudi dal birmansko darilo — žepno uro. Ko so bili v vili »Lenka« pod Vrhom pri Škofljici, so se nekaj z materjo birmanca sprli, na kar je boter zahteval uro nazaj. To mu je mati birmančeva tudi vrnila. Žlahtni boter pa je potem uro prodal za šest kron in Je polovico denarja zapil. To nal bo v bodoče svarilo vsem birmancem, da si bodo izbrali prave botre z zagotovilom, da bodo darila birmancem tudi ostala.
— Kap ie zadela včeraj opoldne v tobačni tovarni delavko Marijo Cepelnik iz Št. Vida.. Bila je takoj mrtva.
— Samoumor vojaka na straži.
Včeraj se je na hodniku za prisilno delavnico ustrelil prostak 17. pešpolka Viktor Zupan, doma iz Zagorja ob Savi. Bil je takoj mrtev. Kakor se govori, je Zupan nedavno prestal kazen, ker je dezertiral ter je bil o Veliki noči doma na dopustu. Na dopustu se je stepel ter se je sedaj skoro gotovo bal kazni. Ko je šel danes na stražo, njegovi tovariši na njem niso opazili niti najmanjšega razburjenja.
— Kinematograf »Ideal«. Velika privlačnost današnjega špecijalnega večera je velikanski film »Ljudje med ljudmi« po Viktor Hugojevem romanu: »Les miserables«. Film je
čez 4 kilometre dolg in se bode predvajal v 4. oddelkih in sicer vsak petek en oddelek v 3 dejanjih. To umetniško delo je imelo povsod največje uspehe in je pustilo na obiskovalcih največji utis. Ostali spored je poln naravnih posnetkov in znanstvenih slik. tako da se vsakemu po-set tega vsporeda najtopleje priporoča. Jutri Asta Nielsen.
Roparski napad na gostilničarja.
Prebivalstvo Smichova, praškega predmestja, je bilo dne 25. t. m. zjutraj nenavadno razburjeno vsled vesti, katere skraja ni hotel nihče verjeti. V Komenskega ulici Je bil namreč
■ umorjen gostilničar.
Zalibog, ta novica se je kmalu potrdila kot resnična. 501etnega gostilničarja Vaclava Jelinka je neznan zločinec napadel, ne sicer umoril, kakor je pravila govorica, ampak smrtno ranil. Ob 1. uri ponoči je imenovani gostilničar in lastnik gostilne »Pri belem levu« zaprl svoj gostilničarski lokal, spremil je svojega natakarja do vrat, na kar se je napotil domov spat. Stanoval je v isti hiši, kjer je imel gostilno, toda v prvem nadstropju. V svoje stanovanje pa je
moral iti čez dvorišče. Ko je Jelinek korakal po dvorišču in se veselil počitka, je nenaodoma
skočil iz teme neznan človek In udaril gostllničraja s sekiro po glavi.
Napadalec je udaril reveža štirikrat, iztrgal m: iz rok platneno vrečico, v kateri je imel gostilničar 120 K, ktere je iztržil čez dan, preskočil je nizek zid poletnega restavracijskega vrta iu je izginil v nočni temi. Hčerka gostilničarja je zaslišala, ko je oče dvakrat klical na pomoč. Poslušala je še nekaj časa, ker ni hotela verjeti svojemu sluhu. Bilo Je tiho. Čez deset minut na to Je vzbudila vsa nemirna in prestrašena svojega brata in mu povedala, da je slišala klicati svojega očeta na pomoč, ako Je ni varal sluh. Oba sta sedaj hitela doli na dvorišče, kjer se Je jima nudil grozen prizor.
Oče Je ležal na dvorišču nezavesten
s krvavo glaivo
blizu vodne sesalke. Sestra in brat sta brž poklicala mater, hišnika in sosede. Tudi policijo so takoj obvestili o groznem zločinu. Ta Je takojf prišla na lice mesta s policijskim' psom. S pomočjo tega so
našli bUzo vrtnega plota okrvavljeno sekiro
in nekaj raztresenega 'denarja. Policijski zdravnik, katerega so tudi takoj poklicali na mesto zločina, jai ubogega gostilničarja najprej obve-* zal, nato pa odredil, da so ga odpeljali v bolnišnico. Stanje gostilničarja je bilo brezupno. Ničesar se mu ni moglo več pomagati. Zločinska, strašna roka je izvršila tu svoje dejanje
—	temeljito. Treba Je bilo čakati samo še na smrt. Ta Je prišla kmalu, zakaj
gostilničar, žrtev zločina, je ie isti dan umrl
vsled zadobljenih ran. Gostilničar Jelinek je dobil dvoje ran na temej eno blizu senca in drugi dve za levo uho. Sekira, s katero je zločinec izvršil svoje grozno dejanje, je bila 15 in pol cm dolga, s skrhano ostri-; no in s 30 cm dolgim držajem. Bila je okovana in malo ožgana. Rabila se je najbrže pri sekanju premogaT pri štedilniku.
Kdo Je morilec?
Kakor je razvidno iz omenjen n ih podatkov, gre tu za roparski umor. Ropar in morilec Je stegnil svojo črno roko na gostilničarja $ hrepenenja po zlatu. Videlo se Je, dj( je imel ves teren dobro preštudirali in da se Je dobro spoznal v domačij običajih gostilničarjeve družine, Zbral si je tudi trden datum — velt-i konočen pondeljek, ko se v gostilnah skoro za polovico več iztrži kakor ob drugih praznikih ali nedeljah. —i Policijski pes je našel poleg krvave sekire pri vrtnih vratih tudi gumi z£l peto na čevljih, katero je morilec v hitrici izgubil. Najprej jle letel suni na hišnika v dotični hiši, kjer se ja izvršil umor. Aretirali so ga, toda kmalu nato izpustili, ker se je dognalo, da Je nedolžen. V usodni noči j$ policija preiskala tudi vse znane lokale, kjer bi se lahko zločinec skri-^ val. Več sumljivih ljudi je bilo areti-> ranih, vendar se doslej še ni našel pravi krivec. Ko ga dobijo, bo »Dan«j o tem že poročal.
Društva.
Telovadni odsek »Sokol« Kam-nik-Preser]e je priredil na Veliki pondeljek v telovadnici ob 4. uri popoldne burko «Nemški ne znajo«, kf je nepričakovano dobro uspela. Vsi igralci — to Je bil prvi njih nastop’
—	so povoljno rešili svoje vloge. Sestra Rezika Je bila vseskozi ljubka in pravo narodno dekle; njen oče župan Koren je bil na svojem mestu, ustvarjen za take uloge. Zlasti so> ugajali Miha Robat (br. Košir) $ svojo »cuštelengo« in kmetje Tone, Jože. in Janez (bratje Umek, Rogelj1 in Susman) s pravim »znanjem nemščine. Tudi drugi bratje so pokazali, da znajo nastopiti na odru. Udeležba' je bila ogromna. Skoro ni bilo prostora. Posebno mnogo je bilo vidett ženstva. Poleg igre Je bil govor, ki je bil dobro uspel. Sestra Petelinova je lepo deklamirala. Moletovo »Sokolsko himno«. Tudi proste vaje sol precej dobro izpadle. Izvajale so se na gram. plošče. Telovadnica je bila’ umestno dekorirana z zastavicami in sokolskimi grbi; zlasti je ugajal napis nad odrom »Kdor Slovenec, ta Sokol.« Burka se ponovi na Belo nedeljo ob 4. uri pop. z drugim novim sporedom. Na zdar!	D.
Iz Kamnika pri Preserju. Opozarjamo slav. občinstvo, da ponovi tel. odsek »Sokol« Kamnik-Preserje na Belo nebeljo ob 4. pop. burko »Nemški ne znajo«. Drugi spored bo nov Zato se nadejamo zopetne velike udeležbe. Na zdar! Odbor.
Godbeni odsek N. D. O, v Trsta priredi v nedeljo Izlet v Rlcmanje, kjer se bo vršil v prostorih «Narod-
Gričar & Mejač, Ljubljana
:: ::	ZEPrešemovsb	■ulIIcsi	šte^r. ©.	::	?:
lajvečja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame.
Točna postrežba. r~ 	  Solidne	cene.
nega doma« javen shod, ki ga sklicuje zidarska organizacija N. D. O., po shodu pa bo veselica, na kateri bo svirala godba N. D. O. Natančnejši spored objavimo. 2e vnaprej vabimo tržaško slovensko delavstvo, da se udeleži tega izleta.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
ALBANIJA IN SKADER.
Kaj so sklenili v Londonu.
London, 27. marca. Reuter poroča: Včerajšnja konferenca poslanikov je sprejela vse predloge glede severnih in vzhodnih mej Albanije. V najkrajšem času bodo zastopniki velesil sporočili srbski in črnogorski vladi sklepe.
Albanske meje.
Frankobrod, 27. marca. »Frank. Ztg.« poroča iz Londona, da je po-slaniška konferenca doslej določila mejo za severno Albanijo, ki se drži od izliva Bojane toka reke, objema fTaraboš, gre do Zon ja čez skadersko jezero do lukanskega zaliva in čez Buzi, Klementi do Gusinje Planine, Nadaljno mejo označuje razvodje Lima in Drina do Djakove, ki bo srbska; ob Belem Drinu gre meja proti Prizrenu, kateremu se zapadno izogne. Ljuma in Diatrit postaneta albanska, mesto Debar pa srbsko. Črni Drin je meja do ohridskega jezera.
London, 27. marca. Glede na južno mejo Albanije nameravajo raztegniti Grško do doline Kalamas, kar se je imelo zgoditi že leta 1880., pa se je takrat razbilo ob odporu Albancev.
Korak in svet velesil Črnigori.
Berlin, 28. marca. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da so se velesile zjedinile glede note, ki jo podalo zastopniki velesil črnogorski vladi. Nota bo vsebovala svet velesil, da naj Črnagora prestane z bombardiranjem Skadra. Prevladuje upanje (!), da se bo kralj Nikita temu svetu vklonll. V slučaju pa, da se kralj ne bo oziral na svet, tedaj bodo velesile storile hitre korake v svrho odhoda civilnega prebivalstva Iz Skadra.
Velesile bodo posredovale v {	Carigradu.
Dunaj, 28. marca. Oficijoznč se poroča, da bodo posredovale velesile v najkrajšem času v Carigradu z nasvetom, da naj naroči turška vlada Essad paši, da pusti civilno prebivalstvo iz Skadra.
Obstreljevanje Skadra se zopet :	prične.
Dunaj, 27. marca. Iz Cetinja poročajo, da poteče danes ob 4. popoldne rok, ki ga je dovolilo črnogorsko vrhovno poveljništvo za odhod civilnega prebivalstva. Kralj je odredil, da se prične po poteku tega roka silnejše obstreljevanje Skadra.
(Iz teh vesti je razvidno, da niti črnagora, niti velesile niso vzele sklepa poslaniške konference, tako tragično, kot sklep prvi hip izgleda. Tudi v Belgradu so mnenja, da usoda Skadra še ni zapečatena.
MEDNARODNI POLOŽAJ.
Mirovna pogajanja. Odgovor zaveznikov.
Atene, 27. marca. Odgovor zaveznikov na predloge velesil se bo zakasnil.
London, 27. marca. »Temps« izvaja, da je zavzetje Drinopolja zelo podprlo zaveznike in da bodo isti nastopili za svoje zahteve z večjo odločnostjo.
Berlin, 27. marca. Tukajšnji merodajni krogi sodijo, da bo imelo zavzetje samo na zaveznike vpliv; na mirovna pogajanja pa ne.
Dunaj, 27, marca. Tukajšnji di-plomatični krogi sodijo, da pospeši zavzetje Drinopolja mir.
Dunaj, 28. marca. Uradno se poroča iz Sofije: Vlada čaka na pritrditev ostalih zavezniških vlad glede sprejetja predlogov, ki so jih dale velesile kot bozis za mirovna pogajanja. Seveda pa se bodo taisti morali nekoliko razširiti.
PO ZAVZETJU DRINOPOLJA.
Odpust črnovojnikov.
Sofija, 28. marca. Vsled zavzetja Drinopolja bo mogoče odpustiti domov vse moštvo črne vojske, kar se v najkrajšem času zgodi.
Velikanske ovacije srbskemu poslaniku.
Belgrad, 28. marca. Kakor se poroča iz Sofije, je prirejal narod sbskemu poslaniku v Sofiji Spalaj-kovlču navdušene ovacije pri odhodu iz katedrale, kjer se je brala svečana maša za zmago. Množica je spremljala poslanika do doma, kjer so se ovacije ponovile.
Listi o srbski pomoči.
Sofija, 28. marca. Požrtvovalno sodelovanje srbske armade pri obleganju Drinopolja ln neprecenljive zasluge neprekosljive srbske artilerije priznavajo vsi bolgarski listi.
Vtis poročil o zavzetju v Cetinju.
Cetinje, 28. marca. Vest. da je Drinopolje zavzeto, je napravila tu globok vtis. Narod se je zbral pred bolgarskim poslaništvom, kjer je prirejal ovacije, člani kraljeve rodbine, ministrstva in dostojanstveniki ter diplomatični zbor je častital bolgarskemu poslaniku. Ministrski predsednik in cetinjski župan šta poslala častitke v Sofijo. Kralj je častital kralju Ferdinandu.
Vtis in razpoloženje v Carigradu.
Carigrad, 28. marca. Do včeraj zvečer ni bilo nikakega uradnega poročila, da je Drinopolje padlo. Vendar so se pa raznesle vesti o zavzetju iz Soluna. In čudno: na množico niso te vesti napravile nikakega vtisa, »Alah je tako hotel«, so govorili na ulicah. Mir na ulicah ni bil porušen. Nasprotno so politični krogi strašno poparjeni. Bilo je že več tajnih zborovanj, kjer se dolži mlado-turško vlado, da je ona zakrivila poraze.
Vojni ujetniki v Drinopolju.
Sofija, 28. marca. Dosedaj še ni izšlo uradno poročilo o številu vojnih ujetnikov v Drinopolju. Zatrjuje se pa, da znaša njihovo število 70.000 mož, med katerimi je 16 paš in sam prestolonaslednik.
KOKOVČEV BO DEMISIONIRAL.
Petrograd, 28. marca. V dumi se je širila vest, da bo Kokovcev demi-
sioniral, ker dvoru blizu stoječi krogi niso zadovoljni z njegovo mirovno politiko. Imenovan bo najbrže za veleposlanika v Parizu; sedanji veleposlanik v Parizu Izvolski bo veleposlanik v Londonu.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Izjavljamo, da gosp. Ivan Pirc, blagajnik Mestne hranilnice v Kranju ni v nobeni zvezi z notico o razmerah na trgu v Kranju.
Od^vnrni urednik Radivoi Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«,
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 60 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Insercnti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovlrje. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, LJub-ijana-Oiince 92^
Kolo (Waffenrad) malo rabljen, se ceno proda. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.	226-3
Kupujte
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
»Dan
je edini slovenski neodvisni politiSkl dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah m praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno te K 1-70.
tt je razšfrjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo / rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Ti o*.** prinaša interesantne ^1/dil jn znamenite zgodovinske romane.
T|atl« prinaša znamenite ^l-rcul sodobne politiške karikature.
je odločen zagovor-nik vseh zatiranih.
*
Sirite „Dan44 med ljudstvom.
Spretnega krojaškega
pomočnika
delovodjo
samo za boljša in salonska dela, s prav dobro plačo in trajnim mestom, sprejme takoj krojaški mojster
Fran Kraigher, Gosposka ulica 5.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako m |i ■!■ mi || modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
^ Krojaštvo
Ivan Kersnič
v Ljubljani
Sv. Petra cesta 32,1. nad.
(poleg kavarne »Avstrija")
najnovejše mode, soliidno delo, zmerne nize cene, znano pohvalna postrežba.
Kupi se rabljeno moško in žensko
kolo.
Kdo, pove »Prva anončna pisarna".
Gospodična
se sprejme v boljšo trgovino s čevlji, Ponudbe z navedbo plače pod šifro »150 C", poštno ležeče, Ljubljana, do 1. aprila t. 1.	227
Opozarjamo vse one, ki se bodo izselili na Balkan, bodisi da dobe službo, ali da kupijo posestva itd., da dobe v tem oziru vsa potrebna pojasnila, ako pišejo na „Informacija Balkan4', Belgrad Birčaninova ulica 27 in prilože v pismo 60 vin. v znamkah.
Senzacija za Veliko noč!
Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke. Krasna izbira kostumov za dame in deklice v najmodernejših fagonah in najsolidnejšem blagn.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano	nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
TO
Ustanovljeno leta 1900.
.iiii.iiim Odlikovana iiihi.hii.
Parli im
London 1905
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
vencev m
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. = Cene brez konkurence. =
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da si vsakdo lahko izbere.
Fr. Iglič
Ljubljana
• • • •
Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča sl a vitemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne.mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija.
Cene najnižje!
Notni stavek.