© načrti v določenem okolju za uvajanje proi- zvodne usmeritve, © vpliv intenzivne usmerjene proizvodnje na kvaliteto okolja. Seznam možnih vidikov proučevanja je razmeroma obsežen. To pa še ne pomeni, da je potrebno upoštevati vse. Svetujemo, da napra- vite izbor tistih tem, ki so na določenih obmo- čjih najbolj značilne in izrazite. Zavedati se je potrebno, da vsaka tematika, če je podrobno proučena, lahko predstavlja sama zase raziska- vo s specifično metodologijo. Vendar pa je tudi obravnavanje večih problemov hkrati, sicer nekoliko manj poglobljeno, lahko zelo koristno in prispeva h kompleksnemu pozna- vanju tematike na določenem območju. Poglavitno literluro si bo moral zbrali vsak raziskovalec zase. Le-la naj predoči območje proučevanja in obravnavano problematiko, ki se nanaša na posamezno področje. Največ ustrezne literature je v knjižnici PZE za geo- grafijo, na filozofski fakulteti Aškerčeva 12 v Ljubljani. Tu so na razpolago tudi statistične publikacije. Medved. J., Razvoj tržne usmerjenosti kmetij- stva v SR Sloveniji med leti 1969.1974. Geografski vcslnik XL1X (1977), Ljubljana. Melik, A., Slovenija. Geografski opis. Ljub- ljana 1963. Vrišer, 1., Sistemi agrarnega izkoriščanja tal v SR Sloveniji. Ekonomska revija XVIII ( 1967), Ljubljana. Vrišer. I.. Uvod v geografijo. Ljubljana 1982. Zasnova uporabe prostora - kmetijstvo, Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje. Ljubljana, 1975. KMETIJSKE DELOVNE ORGANIZACIJE, ENERGIJA IN OKOLJE Irena Rejec Brancelj* Industrijska revolucija je posegla tudi v kmetijstvo in ga bistveno spremenila. Na eni strani mu je odtegnila veliko delovne sile, na drugi strani pa so se z naraščanjem mestnega prebivalstva neprestano povečevale potrebe po hrani. Kmetijska proizvodnja je bila prisiljena spremenili tehnologijo. Organizirali se je morala tako, da bi z manjšim številom delovne sile, uporabo kmetijskih strojev in agroke- mičnih sredstev, čimveč pridelala. Posledica tega je bila tudi skokovita rast za kmetijstvo potrebne energije( npr. fosilnih goriv za pogon kmetijske mehanizacije in proizvodnjo umet- *, Inštitut za geografijo Univerze L. Kardelja, Trg francoske revolucije 1, Ljubljana nih gnojil in zaščitnih sredstev). Povečevanje hektarskih donosov in farmska vzgoja živali terjala od človeka, za vzdrževanje njihovega obstoja, neprestano dovajanje energije. Izraču- ni so pokazali, da je količina energije, ki jo dovajamo kmetijstvu marsikdaj večja od proi- zvedene energije v hrani in drugih proizvodih. Namen naše naloge je, da izdelamo energet- sko bilanco enega ali več kmetijskih obratov, jih med seboj primerjamo in ovrednotimo njihov pomen v izbrani pokrajini (potem, ko prenesemo njihove pozitivne in negativne učinke na pokrajinske elemente). Ker je dejavnost kmetijskih delovnih orga- nizacij v Sloveniji zelo raznolika in terja speci- fično obdelavo, je oblikovanje splošnih smer- 56 nic težavno. Poirebno je poznavanje osnovne dejavnosti kmetijske organizacije. Ko imamo določen predmet proučevanja in potem, ko že imamo osnovne podatke o obravnavani delo- vni organizaciji, se lotimo sestavljanja ankete. Pri sestavljanju nam bo v pomoč priložena anketa za kmetijsko delovno organizacijo sad- jarsko vinogradniške usmeritve. Za pomoč pri sestavljanju ankete se obrnite za pomoč na mentorja ali pa na avtorico lega prispevka. Ko imamo sestavljen vprašalnik, se lahko lotimo dela. Podatke zbiramo s pomočjo ustre- znih služb v delovni organizaciji (npr. kadro- vske službe, plansko-analitskega oddelka, posameznih referentov in pospeševalcev). Seznanimo se z internimi glasili in planskimi dokumenti delovne organizacije. Poskušajmo dobiti čim širši pregled o delovni organizaciji, saj bomo le tako uspešno dokončali naše delo. Z vprašalnikom dobljene odgovore nato tabelarično in grafično prikažemo. Izdelamo karte o proizvodnih zemljiščih delovne organi- zacije (priporočamo merilo 1:25000), o dnev- nih migracijah delovne sile, o dovozu surovin in odvozu pridelkov, iid. Sestavimo shemo o letni bilanci proizvodnje in energetski bilanci (glej prilogo!). Napišemo naša opažanja in zaključke. Geografija. Leksikoni Cankarjeve založbe. Ljubljana 1977. Okolje, Leksikoni Cankarjeve založbe, Ljub- ljana 1982. Kako deluje?: Človekovo okolje, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1988, str. 256-319. Avčin, F., Človek proti Naravi, Ljubljana 1969, str. 160-169. Navodilo o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote onesnaženja (populacijske ekvivalen- te-E), UL SRS, št.21/72. Lazar, L., Ekološka optimizacija in energijska racionalizacija kmetijstva, Sodobno kmetij- stvo št. , Ljubljana 1989. Hauser, A.. Stranki proizvodi HMEZAD, TOZD kmetijstvo, Radlje ob Dravi, kot gospodarsko in ekološko vprašanje, Naše okolje, št. 1-2, str.27.33, Ljubljana 1978. Furlan. J., Bioenergijska analiza učinkovitosti proizvodnje hrane, Zbornik Biotehnične fakultete Univerze E.Kardelja, št.39, str.31-37, Ljubljana 1982. Furlan, J., Prostor-energija in proizvodnja hrane. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze E.Kardelja, št.36, str.9-15, Ljub- ljana 1980. Članki v revijah Sodobno kmetijstvo in Naše okolje. ANKETA O KMETIJSKI DELOVNI ORGANIZACIJI SADJARSKO-VINOGRADNIŠKE USMERITVE 1. Podatki o delovni organizaciji: a) ime: b) sedež: c) usmeritev: d) letnica ustanovitve: e) obseg proizvodnega kompleksa: ei) skupaj (v ha) št.kosov _ eii) sadovnjakov (v ha) št.kosov _ eiii) vinogradov (v ha) št.kosov f) lega proizvodnih zemljišč (prikazati na karti 1:25000) 2. Število zaposlenih po delovnih enotah 31.12.1988: 57 a)za nedoločen čas b)za določen čas (sezonsko) cjšlevilo opravljenih ur za sezonske delavce v letu 1988 3. Število delavcev po dejavnostih: a) sadjarstvo b) vinogradništvo c) primarna predelava č) storitvena dejavnost d) uprava kmetijske dejavnosti 4. Izobrazbena struktura delavcev: a) kmetijski strokovnjaki s sredn jo šolo višjo šolo visoko šolo b) ekonomisti s srednjo višjo visoko c) drugi strokovnjaki s srednjo višjo visoko č) vsi strokovnjaki skupaj s srednjo višjo visoko 5. Delavci po kvalifikaciji: a) VKV b) KV c) pol K V č) nekvalificirani d) skupaj 6. Vrsta pridelkov in količina v letu 1988: a) grozdje ( v tonah): -malvazija rose chardonet tokaj merlot refošk kabernel koprsko belo b) vstekleničeno vino: -malvazi ja (število steklenic) rose chardonet lokaj merlot refošk kabernel koprsko belo c) odkupljena količina grozdja od kooperantov: -količina vrsta 7. Poraba surovin v letu 1988: a) poraba sadik: - katerih koliko od kje b) poraba umetnih gnojil: -dušikovih fosforjevih kalijevih mešanih e) poraba zaščitnih sredstev: -herbicidov fungicidov insekticidov drugo č) poraba energije: -električne (kwh) nafte kurilnega olja mazuta bencina plina premoga 8. Pogonski stroji DO: -enoosni traktorji dvoosni traktorji motorni kultivatorji motorne frezc kamioni cisterne 9. Kmetijski stroji DO: -plugi orodja za predsetveno obdelavo razsipalniki škropilnice pršilniki pravilniki kultivatorji za medvrstno obdelavo drobilniki rastlinskih ostankov prikolice 10. Transportna sredstva DO: -tovornjaki nad 2 toni tovornjaki pod 2 toni osebni avtomobili dostavni avtomobili 11. Opravljena dela v DO po urah: -navadno oranje globoko oranje in rigolanjc sajenje vinogradov sajenje sadovnjakov nega vinogradov 59 nega sadovnjakov prašenje in škropljenje vinogradov prašenje in škropljenje sadovnjakov obiranje prevozi kmetijskih pridelkov predelava 12. Ali morajo delavci pri svojem delu nosili zaščitno obleko? Kateri in kdaj? 13. Poraba vode v letu 1988 (v m3) a) javni vodovod b) lastni c) površinska voda č) število populacijskih ekvivalentov 14. Voda se uporablja (v '/< )•. a) za namakanje b) za zalivanje c) drugo 15. Ali obstajajo kakšni ostanki kmetijske pridelave?: a) kateri in koliko (v tonah ali m3)? b) odstranjevanje ostankov kmeti jske pridelave: bi) deponiranje (kje,kaj in koliko) bii) odvažanje (kam, kaj in koliko) biii) drugo 16. Kam odlagajo ostanke zaščitnih sredstev? 17. Ali je na njihovem posestvu v zadnjih 10 letih prišlo do večjega onesnaženja ali škode? a) kdaj? b) kje? c) kako? d) kakšna je bila škoda? e) kdo je izvedel sanacijo in kako? Anketiral: Datum: