Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ 9 ŠT. 10. ® »Aparati« Ljubljana Ugodni poslovni rezultati Z obravnavo in sprejemom poslovnega poročila k zaključnemu računu je zaključeno poslovno leto. Samoupravni organi tovarne so obravnavali poslovno poročilo v drugi polovici februarja in ugotovili, da so poslovni rezultati v letu 1971 zelo ugodni. III. kongres sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije V lanskem letu smo dosegli 138,952.000 din proizvodnje po vrednosti. Planirani obseg proizvodnje smo prekoračili za 8%, v primerjavi z letom 1970 pa smo povečali proiz- Ddo pri uveljavljanju ustavnih amandmajev v Elektro-mchaniki se je pričelo s sprejemanjem akcijskega programa ob koncu lanskega leta. Za pospešena dela pri tako važnih nalogah je poslovni odbor tovarne na predlog glavnega direktorja imenoval Poseben 9-članski akcijski odbor, ki ga vodi Ivan Cvar, kadrovske službe, kot elani pa v njem sodelujejo tudi predsedniki družbeno Političnih organizacij in organov upravljanja. Akcijski odbor jc za pričetek dela pripravil razširjeno “to odbora in nanjo povabil Zvoneta Dragana, predsed-mba komisije za ekonomske odnose pri CK ZKS, da odgovarja na nejasna vpra-sanja v zvezi z ustanavlja-bjem temeljnih organizacij združenega dela. (TOZD). Na razgovoru je tov. Dragan zadovoljivo pojasnil večino "Prašanj, za bolj konkretna m specifična vprašanja pa je “H da se pobliže seznani organizacijo in samoupravami akti tovarne. v razgovoru so prisotni razoistili mnogo doslej spor-‘n in nejasnih stališč ter “Sotovili, da je ustanovitev meljn:h organizacij združe-ega dela v tovarni možna, pJ n> spornih predpostavk, jli“ Pristopom k formiranju v!i i pa bo trcba «Praviti hko analiz, predvsem za I ,r°oje proizvodnje, tchno-l°8*Je in ekonomike. vodnjo celo za 40 %. Ce vzporedno primerjamo tudi poprečno število zaposlenih, ki je bilo samo za 9,2% višje od poprečja za leto 1970 in celo za 2% nižje od plani- Sklenjeno je bilo, da formiranje enot ne bo enkratna akcija, ampak bo to naloga daljšega obdobja, ker bodo rezultati analiz znani šele v teku enega leta. Ob zaključku razgovora je tov. Zvone Dragan obljubil, da bo še nadalje sodeloval pri iskanju najboljših in najustreznejših rešitev pri uveljavljanju amandmajev. N. Pavlin ranfga števila za leto 1971, lahko ugotovimo, da je produktivnost močno porasla. Enota 500-RELEJI je presegla planirano proizvodnjo za 5,6 %, proizvodnjo iz leta 1970 pa za 41 %, ob istočasnem povečanju zaposlenih za 9,8 %. Enota 600-SVN jc presegla planirano proizvodnjo za 14,4 % in proizvodnjo iz leta 1970 za 39,7% ob povečanju števila zaposlenih za 11,2%. Nekoliko manj ugodna je realizacija izvoza, saj smo dosegli le 97 % planiranega izvoza. Tudi strukturni delež izvoza na konvertibilno področje jc bil nižji od poseženega v letu 1970, kasor tudi od načrtovanega za leto 1971. Neprimerno bolj ugodna pa je primerjava z doseženim celotnim izvozom v letu 1970, saj smo ga prekoračili za 92%. S tem se je tudi delež izvoza v skupni realizaciji povečal od 8 % na 11%. Lani nas je bilo poprečno zaposlenih 985, ob koncu decembra že 1009. Pri izrabi delovnega časa na zaposlenega smo povečali boleznine nad (Dalje na 6. strani) Tretji kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije bo 16. in 17. 3. 1972 v Opatiji. Izmed mnogih aktualnih družbeno-političn.h tem želimo posebej poudariti teme, ki se nanašajo neposredno na našega delovnega človeka. Nekatere izmed teh so: — politika osebnih dohodkov in pogoji gospodarjenja v združenem delu; — družbeno-ckonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu; V ponedeljek, 6. marca, 1.1. je predsednik republiškega izvršnega sveta SRS Stane Kavčič napovedal sestanek z gospodarstveniki sežanskega področja. Le-ti so ga v popoldanskem razgovoru nadrobno seznanili z raznovrstnimi problemi, ki tarejo delovne organizacije v tem območju Slovenije. Poudarili so zlasti, da se banke nekako obotavljajo in nerade vlagajo denar v gospodarstvo tega predela, poseben problem pa predstavlja za nadaljnji razvoj gospodarstva še pomanjkanje vode. Tudi na področju zadostnega strokovnega ka- — delovni in življenjski pogoji delavcev v združenem delu; — družbeno ekonomski razvoj do leta 1975. Organizacije združenega podjetja ISKRA bodo zastopali na kongresu naslednji delegati: Jože Čebela — Iskra Commerce, Marjan Vrabec — Instrumenti in Božo Tribušon — Avtoelektrika. ISKRA bo dala kongresu svoj doprinos, toda več o tem prihodnjič. dra imajo delovne organizacije vse več težav. Predsednik IS SRS Stane Kavčič si je dopoldne najprej ogledal novi obrat koprskega Tomosa v Senožečah, nato pa novi suhozemni skladiščni terminal ob meji pri Fernetičih, ki pomeni v dokončni izgradnji pomembno pridobitev za to področje. Medtem je obiskal tudi našo tovarno radijskih sprejemnikov v Sežani. Tu so ga predstavniki tovarne in ZP Iskra najprej seznanili z dosežki tovarne v zadnjih letih, s predvidevanji za letošnje in naslednja leta, zlasti pa jc direktor to-vare gosta seznanil s težavami, ki so nastopile z drugo devalvacijo dinarja, ko so cene reprodukcijskemu materialu močno poskočile, (>r > dajne cene izdelkom pa kljub ustreznemu dovoljenju ostale zamrznjene. Takšno stanje v tovarni lahko privede do nerentabilne proizvodnje, predvsem pa negativno vpliva na zaslužek kolektiva, ki j>? že tako dolga leta nazaj imel nesorazmerno nizke osebne dohodke in so lc-te komaj pred časom, spričo ugodnejših poslovnih rezultatov tovarne, uspeli vsaj za silo uskladiti in povišati. Predsednik izvršnega sveta si je nato ogledal proizvodnjo v tovarni, kjer se je lahko na lastne oči prepričal, v kako nemogočih razmerah in na tesnem delovni kolektiv dosega tolikšne proizvodne rezultate in kako nujna so sredstva za razširitev delovnih prostorov, zlasti pa še za obnovo že davno zastarele in iztrošene strojne in druge opreme. — C — Predsednik Stane Kavčič si ogleduje proizvodnjo v sežanski tovarni Uveljavljanje ustavnih amandmajev Zvone Dragan, predsednik komisije za ekonomske odnose pri CK ZKS prisostvoval razširjeni seji odbora — Imenovan je akcijski odbor — Program dela bo izdan v mescu marcu. Stane Kavčič obiskal tovarno radijskih sprejemnikov v Sežani Proizvodnja elementov Resne težave za Iskro nujna z likvidnostjo vendar ob večji finalizaciji radijskih in televizijskih sprejemnikov Nobenega dvoma ni, da je za Iskro celotna proizvodnja elementov za elektroniko nujna, vendar pa je nastala konkurenca na domačem trgu sili predvsem v povečanje proizvodnje radijskih in televizijskih sprejemnikov, za katere obstaja možnost plasmana na domačem trgu in, ki bi zagotovila potrošnjo dobršnega dela elementov. Le za del izdelanih elementov bi tako morala iskati tržišče v inozemstvu, kajti ne kaže bazirati proizvodnje elementov samo na osnovi izvoza. Tuji kupci z našimi elementi namreč pokrivajo predvsem le konice in je zato takšen izvoz nujno izpostavljen vsem vplivom tržišča in občutljiv za vsakršne krizne pojave. Ta ugotovitev naj bo tudi uvod k reševanju vprašanja proizvodnje elektrolitskih kondenzatorjev v obratu tovarne »Avtomatika« v Mokronogu, o čemer se je sredi preteklega meseca obširno razpisa! »Nedeljski dnevnik«. Tovarna »Avtomatika« na Pržanu je s svojima obratoma v Višnji gori in v Mokronogu lansko poslovno leto zaključila z dobrimi rezultati, saj je dosegla za 35% večjo realizacijo • kot leto prej in jo takšen rezultat uvršča med najuspešnejše organizacije ZP v preteklem letu. Tudi podatki o ostanku dohodka in doseženi ekonomičnosti jn rentabilnosti poslovanja govore za to. Kljub tako uspešnemu poslovnemu rezultatu pa v njenem obratu v Mokronogu vse lansko leto niso izrabili razpoložljivih zmogljivosti v celoti m se je celo primerilo, da je zaradi premajhnih naročil proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev v novembru in decembru, skoraj v celoti zastala, prav tako pa je bilo tudi v prvih dveh letošnjih mesecih in je kolektiv obrata v Mokronogu ob 80 " o OD ostal praktično brez dela. O nastalem položaju so tekle temeljite razprave, tako znotraj same tovarne, kot tudi v ZP, najbolj resno pa so se činitelji v Iskri o tej problematiki pogovorili konec februarja. Tudi na tem sestanku se je jasno pokazalo, da je zagotovitev redne proizvodnje elektrolitskih kondenzatorjev predvsem odvisna od večje finalizacije radijskih in televizijskih sprejemnikov, nato šele od prodaje teh elementov ostalim domačim proizvajalcem in v izvoz. Vendar — tu se brž pojavi nov problem, resen in težko premostljiv — tako tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani, kakor tudi tovarni »Avtomatika« primanjkujejo obratna sredstva, če bi hoteli ustrezno povečati proizvod-rio tako radijskih kot televizijskih sprejemnikov in pri tem zagotoviti dokajšen odjem elementov, zlasti elektrolitskih kondenzatorjev. Predvsem tovarna »Avtomatika«, kljub lanski uspešni proizvodnji in akumulaciji resno boleha na pomanjkanju obratnih sredstev in prav zaradi tega ne more pospešiti proizvodnje normalnih in prenosnih televizorjev, ki so na jugoslovanskem trgu dovolj iskani. V pomanjkanju obratnih sredstev najdemo tudi odgovor, za kaj po lanskem uspešnem poslovanju tovarna na Pržanu letos svojo proizvodnjo povečuje le za pičle 4%. »Avtomatika« je ob pomanjkanju obratnih sredstev vložila zahtevek za del manjkajočih sredstev pri republiškem skladu skupnih rezerv, za ostalo pa skuša najti razumevanje pri bankah. Njena nadaljnja rast in s tem možnosti za še uspešnejše poslovanje v letošnjem in naslednjih letih pa je zlasti odvisna od ugodne rešitve obeh zahtevkov. Ce bi oba naslova z razumevanjem rešila njen zahtevek, potem bi »Avtomatika« lahko obseg svoje letošnje proizvodnje povečala namesto za pičle 4 % za 20 %, s tem pa tudi obratu v Mokronogu zagotovila celoletno normalno proizvodnjo ob Po drugem razvrednotenju dinarja ter nedavnih valutnih spremembah na zahodu (zlasti nemške marke), se je uvozni material, ki ga tovarna potrebuje v pretežni meri za svojo proizvodnjo, v zadnjem času podražil za 50 do 60%. Ob zamrznjenih prodajnih cenah zato tovarna v Semiču trenutno skoraj v celoti dela pod lastno ceno, kar je že v januarju in februarju povzročilo znatno izgubo. Pri nekateri vrsti kondenzatorjev, kjer dosega vložek materiala 50 ali celo več odstotkov, niti ne krijejo materialnih stroškov z doseženo prodajno ceno. Nastali položaj je terjal, da so za letos v tovarni načrtovali za 10 milijonov nižjo proizvodnjo od lanske realizacije, postavljata pa se hkrati dve bistveni vprašanji: kdo bo pokrival nastalo poslovno izgubo, ki so jo povzročila razpoložljivih zmogljivostih. Medtem je z marcem proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev v Mokronogu že stekla v polnem obsegu in je upati, da se ob prizadevanjih vseh činiteljev v Iskri položaj iz preteklih štirih mesecev ne bo več ponovil, zlasti sredstva omogočila tovarni večjo proizvodnjo televizijskih sprejemnikov in če bodo tudi prizadevanja prodajne službe rodila nova naročila, bodisi doma ali na tujem. Zagotoviti med drugim redno proizvodnjo v obratu v Mokronogu, ob obstoječih zmogljivostih, je trenutno najbolj pomembna naloga, saj sedanje tržne razmere doma in v svetu jasno govore, da pred časom predvideno povečevanje zmogljivosti v Mokronogu ni oportuno, ker ob pomanjkanju obratnih sredstev tako v sežanski, kakor še zlasti v pržanski tovarni, onemogoča proizvodnjo večjih serij radijskih in televizijskih sprejemnikov, s tem pa tudi popolnejšo izrabo obstoječih zmogljivosti obrata elektrolitskih kondenzatorjev v Mokronogu. želeti je le, da bi prizadevanja za pridobitev dodatnih obratnih sredstev obrodila čim boljše sadove, in da ne bi' pomanjkanje likvidnih sredstev povzročalo prevelikih težav pri oskrbi z materialom za redno delo. zvezni predpisi in bo naraščala iz meseca v mesec, če ne bo rešeno vprašanje cen izdelkov in drugo, kako ob takšnih rezultatih izplačevati osebne dohodke, skladno s samoupravnim sporazumom, ko vsakomesečna izguba dovoljuje komaj izplačilo minimalnega osebnega dohodka. Svoj delež k lastnemu nevzdržnemu stanju v tovarni pa vsekakor prispeva tudi nelikvidnost. Ker ni bilo likvidnih sredstev, s carine niso mogli dvigniti potrebnega uvoznega materiala in temu ustrezno je bila v januarju in febrarju manjša tudi proizvodna realizacija. Tudi v marcu ni pričakovati kaj prida boljšega rezultata. Vse to ogroža redne in pravočasne dobave kupcem, na drugi strani pa nastaja vprašanje nadaljnje proizvodnje, če ne celo vprašanje nadaljnjega obstoja tovarne. Gibanja v jugoslovanskem gospodarstvu so v zadnjih treh mesecih vodila skladno z načeli gospodarske reforme k stabilizaciji trga tako glede potrošnje, kakor tudi glede cen. Sočasno s tem ukrepom pa so bili izvedeni monetarni ukrepi, ki naj zaustavijo naraščanje cen in ki naj bi uredili odnose med gospodarskimi organizacijami glede poravnavanja obveznosti. V mesecu marcu je v teku tako imenovana multilateralna kompenzacija, s katero želi zakonodajalec izravnati medsebojne obveznosti gospodarskih organizacij in pripeljati od prezadolženosti gospodarstva k normalni zadolženosti. Mesec marec pa predstavlja tudi mesec v katerem morajo gospodarske organizacije po zaključnih računih izvršiti svoje obveznosti. Posledica multilateralne kompenzije po kateri so bile gospodarske organizacije obvezne do 6. 3. 72 prijaviti vse svoje zapadle dolgove na dan 15. 3. je ta, da se je občutno zmanjšal gotovinski priliv na žiro račun. Poleg tega pa se je v zadnjih treh mesecih na-splošno poslabšala struktura priliva. Povečalo se je število dvostranskih in večstranskih pobotov (kompenzacije in kri! izgubo, predpisi ? Ob ugodnih prodajnih cenah na zunanjem trgu bi bilo potrebno, da bi Iskra Commerce v nastalem položaju napela vse sile za še nova naročila v tujini, kar bi trenutni položaj tovarne lahko precej omililo. Prav tako bi bilo nujno treba rešiti vprašanje dopolnilnega programa v Semiču, s katerim bi tovarna opravičeno imela več od ustvarjenih deviznih sredstev za izvoz svojih kondenzatorjev, hkrati pa bi lahko v precejšnji meri pri dopolnilnem programu zaposlila tudi del delovne sile, ki iz objektivnih razlogov ne more več delati v proizvodnji preciznih kondenzatorjev. Ob nastalem položaju se je tovarna kondenzatorjev v Semiču po novih, nevzdržnih zveznih predpisih in po dolgih letih hitre rasti in uspešnega poslovanja, znašla v kritičnem položaju, ki neizprosno terja učinkovite ukrepe, sicer je njeno nadaljnje poslovanje resno ogroženo. — C — » Kondenzatorji« Semič Resno vprašanje: kdo bo ki so jo povzročili zvezni Zaradi dražjega materiala komaj pokriti materialni stroški asignacije) na škodo gotovi-skega priliva. S tem se zmanjšala razpoložljiva g® ta denarja za plačilo osebni dohodkov in blaga iz uvos ter ostalih obveznosti. Siti cijo v tem mesecu pa sob poleg multilateralne kompit-zacije poslabšale, kot že o® njeno obveznosti po zaklji nih računih gospodarskih» ganizacij. Kljub ukrepom, ki so M napravljeni v IC za izbolj» nje gotovinskega pritoka -celotna mreža filial in vedi prodajnih referentov s ukvarja z izterjavo, je prit» kovati, da ne bo mogoče (t! rednih rokih zagotoviti a dostne količine gotovinsktp denarja za izplačilo osebi dohodkov, to je v razdobji med 10. in 15. v mesecu. Pričakovati je, da se boli vršilo postopoma po pos mezrdh organizacijah zdi# nega podjetja meti 10. in 2 v mesecu. Enako kritično p; je stanje tudi pri nabavi is produkcijsksga materiala i uvoza. Pričakujemo, da bol nastopili zastoji v posaroa nih proizvodnjah. Poteg po trebnega denarja za izptači osebnih dohodkov in repu dukcijskega materiala bo po trefcno ¡»ravnati v roku S dni tudi obveznosti po. n ključnih računih Iskrinih a ganizacij. Glede na pričakovana g:# n ja na denarnem področji pričakujemo postopno izbri; šanje položaja v naslednji mesecih. Zato se bodo teh'-okoli likvidnosti nadaljeval vendar po vsej verjetnosti t nekoliko milejši obliki. Mladinski festival na Bledu Pred kratkim je bil ® Bledu končan seminar a mladinske funkcionarje kratit skih podjetij, kjer so M navzoči tudi zastopniki n'» dine kranjske Iskre. Ptt® vafelj i so mladini pr ik&f zunanjo in notranjo situacijo govorili so o delu z n«' sprejetimi sodelavci, o sam* upravljanju, o srednje10-nem gospodarskem razvoj1 občine, o kadrovski Pr0'>i matiki in stanovanjski tiki, o ciljih in oblikah . ,■ , ---ti» mladinske organizacije- vzoči so se živahno vkljub j vali v posamezne razpr*’^ ker pa je praksa pokari, da bi bilo delo vsebinsko bolj poglobljeno, je bila kusija organizirana P° 5 pinah, kjer so mlad'"1 funkcionarji dokaj kriti1-“ obdelali dosedanje delo ** vov v organizacijah in sesh vili program delovanja v tošnjem letu. Strokovne službe Združenega podjetja AKCIJSKI PROGRAM ZA STABILIZACIJO POSLOVAFUA Delavski svet Strokovnih služb Združenega podjetja ISKRA Kranj je na svojem 6. rednem zasedanju dne 23. decembra 1971 obravnaval akcijski program poslovanja Združenega podjetja z dne 8. 9. 1971 ter na osnovi tega programa in ostalih dokumentov, ki so navedeni v L točki navedenega programa v smeri poslovanja in delovanja Strokovnih služb ZP v bližnji prihodnosti sprejel na predlog vodstva strokovnih služb in po predhodni razpravi s člani delovne skupnosti naslednji akcijski program: I. V statutu Združenega podjetja je položaj Strokovnih služb ZP podan s tem, da je to samostojna organizacija združenega dela, ki sama ugotavlja in deli dohodek. V statutu so tudi navedene naloge in delovanje Strokovnih služb. Delo Strokovnih služb ZP v smeri konkretizacije in realizacije ustavnih amandmajev se bo moralo realizirati zlasti v tem, da bodo Strokovne službe pomagale s svojimi strokovnimi stališči in nasveti organizacijskim enotam v ZP pri realizaciji ustavnih amandmajev XXI. m XXII. Ta pomoč naj bi bila v obliki konkretnih predlogov posameznim organizacijskim enotam. Pri čemer pa bo seveda treba upoštevati situacijo v posamezni enoti kot tudi v celotnem ZP. V okviru svojih možnosti bodo Strokovne službe konkretno svetovale posameznim organizacijskim enotam tu-ui pristope h konstituiranju temelj-uth organizacij združenega dela, kot sklepanju samoupravnih sporazumov, kakor tudi sprejemu njihovih internih splošnih aktov. To jc ena 'zmed zelo pomembnih nalog Strokovnih služb ZP v najbližji prihodnosti. Pri tem pa mora biti seveda *udi skrb, da bodo same, ob izpolnjevanju določb statuta ZP, tako organizirane, da bodo lahko svoje naloge, ki so jim naložene po statu™> izvrševale. Mišljenja smo, da je, T skladu z ustavnimi amandmaji smatrati Strokovne službe ZP kot 'omel j ne organizacije združenega pri čemer pa se bodo že po sirnem statutu, kakor tudi naknadnih spremembah v splošnih aktih morale nekatere zadeve urejevati tako, da bodo vezane na od' ocanje tudi po organih upravljanja II. . ^'mprej bo treba proučiti in spre-loti tako organizacijo notranje delit® m poslovanja Strokovnih služb 'n imeti tako kadrovsko struk-mr°, da bodo Strokovne službe spo-p*ne izvajati tiste naloge, ki jim nalaga statut ZP. Sedaj lahko ugotavljamo, da niti po notranji or- a ganizacijski strukturi, še manj pa ] po kadrovski zasedbi, niso take, da I bi naloge lahko v celoti izvajale. | Organizacijsko-kadrovsko področje S bo moralo čimprej dokončno pri- I praviti predlog ustreznega akta o I organizaciji in delu Strokovnih 1 služb ZP z ustrezno kadrovsko H strukturo. Organizacijsko-kadrov- H sko področje mora v kadrovski po- B litiki zasedbe Strokovnih služb j predvsem gledati v smeri zasedbe j delovnih mest po ustreznih strokov- fl njakih, ki bodo z vso odgovorno- j stjo lahko predlagale ustrezne od- fl ločitve tako organom upravljanja v n organizacijskih enotah kot v ZP. I Pri organizaciji delovanja in pošlo- I vanja Strokovnih služb jc nujno I predvideti določeno teamsko delo kjer naj bi v posameznih tcamih sodelovali predstavniki iz posameznih organizacijskih enot, obenem pa bi predstavniki strokovnih služb lahko v teh teainih sodelovali s svo- I jimi strokovnimi nasveti in. pred- 8 logi ter skrbeli za funkcioniranje I in delovanje teh teamov. K realiza- a ciji teh nalog je treba čimprej pre- J iti. Sedaj pa se ugotavlja, da so J Strokovnim službam s sklepi orga- fl nov upravljanja ZP in tudi z ostali- I mi zadolžitvami dane naloge, ki jih fl v sedanji konstrukciji organizacije J in zasedbe niso v stanju realizirati I in pravočasno rešiti. Ravno tukaj I bo treba takoj pristopiti k taki or- fl ganizaciji in taki zasedbi, da bodo lahko Strokovne službe te naloge v redu opravile. Hi. ZP ISKRA je odprta gospodarska skupnost. Cilj njene razsežnosti naj bi bil v tem, da se pod okriljem ZP ISKRA združuje čimveč slovenske elektro industrije. To se pravi, da smo že sedaj priča in da še bomo priča raznim integracijskim procesom. Tukaj morajo Strokovne službe ZP odigrati pomembno vio-go. Strokovne službe ZP, v sodelo- fl vanju z ISKRA—Commerce in Za- h vodom za avtomatizacijo, morajo k I tem integracijskim procesom pri- I stopiti tako, da je vsaka integraci- j ja proizvodno-tehnično ter ekonom- fl sko-finančno utemeljena. Delovanje 1 Strokovnih služb mora biti usmer- 1 jcno še v tem, da se celokupna in- ■ tegracija ZP čimbolj utrjuje, pri I čemer igra zelo pomembno vlogo D enotna programska, investicijska, finančna ter tržna politika. IV. V okviru ZP ISKRA bodo morale strokovne službe odigrati tudi pomembno strokovno vlogo pri sprejemanju notranjega samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in delitvi dohodka. Zahteva DS ZP, kakor tudi družbenopolitičnih organizacij je, da se na temelju samoupravnega ^ sporazuma o ugotavljanju in delitvi dohodka slovenske elektro in kovinske industrije izdela tudi notranji samoupravni sporazum v ZP, ki naj bi poenotil najbolj pereče probleme iz politike delitve in nagrajevanja. Razumljivo je, da bodo morale tukaj Strokovne službe ZP posvetiti vso pozornost in delati na tem, da do tega samoupravnega sporazuma pride, seveda v kolikor ga bodo organizacijske enote v ZP sprejele. Ni prezreti tudi naporov, ki jih morajo Strokovne službe ZP sprejeti, da bi sc pristopilo k možnosti nagrajevanja dela tudi ob upoštevanju minulega dela. Tukaj je cela vrsta odprtih teoretičnih in praktičnih vprašanj. Določeni napori v praksi, pri realizaciji samoupravnega sporazumevanja, morajo biti uperjeni tudi v tej smeri. Nadalje bi bilo potrebno ravno pri notranjem sporazumu v ZP ISKRA postaviti vprašanje ocenitve delovnih mest, vprašanje minimalnega OD in kakor je že navedeno, kompleksno vprašanje minulega dela. \ . ZPISKRA še sedaj nima srednjeročnega plana ZP. V akcijskem programu ZP je postavljena zahteva za čimprejšnjo izdelavo srednjeročnega plana ZP. Strokovne službe ZP bodo morale ravno pri sestavi tega plana biti zelo aktivne in v soglasju z organizacijskimi enotami ZP dati kreacijo politike razvoja ZP. VI. Velika odgovornost strokovnih služb je tudi v delovanju organov upravljanja ZP in družbeno-politič-nih organizacij, kakor tudi do organov upravljanja v Strokovnih službah. Razumljivo je, da mora biti gradivo za obravnavo na organih upravljanja ZP, katerega v glavnem pripravljajo Strokovne službe ZP, pripravljeno pravočasno, razumljivo ter strokovno in z vso odgovornostjo za posledice, ki iz tako pripravljenega gradiva in predlogov, ki jih sprejemajo organi upravljanja ZP kot sklepe, izhajajo. Na tem področju bo potrebna večja zavzetost, večja skrb in večja odgovornost v delovanju Strokovnih služb ZP. Tudi do delavskega sveta Strokovnih služb ZP morajo Strokovne službe delati z vso odgovornostjo in striktno ter pravočasno izvajati njegove sklepe. Tesna mora biti povezava z družbenopolitičnimi organizacijami v ZP ter jih pravočasno opozarjati na probleme, ki se pojavljajo v ZP kot v posameznih organizacijskih enotah ZP. S pravo- , časnim obveščanjem družbeno-poli-I tičnih organizacij ZP o vseh prob} lemih, sc bo lahko marsikateri problem rešil brez konfliktov. Vil. V strokovnih službah ZP bo tre- Iba pristopiti čimprej k dosledni realizaciji statuta ZP, kakor tudi resoluciji o družbenekonomski politiki ZP ISKRE, ki v svojem okviru navajata delovanje Strokovnih služb ZP. Strokovne službe bi morale predvsem opravljati funkcijo in aktivnost iz katere bi izhajala projekcija gibanja celotnega ZP . ISKRA. Razumljivo je. da bi ta projekcija morala biti usklajena s hotenji in odločitvami naših organizacijski enot. V tem okviru bi morale čimbolj postati gonilna sila glede gibanja ZP kot celote v nadaljnji prihodnosti, ter v zvezi s tem pripravljati ustrezno gradivo za organe upravljanja ZP. To pa bo zahtevalo predvsem ustrezno kadrovsko sestavo v Strokovnih službah ZP. Tukaj bi morah' delo Strokovnih služb učinkovite kontrolirano po organih upravljanja ZP in tudi v njihovem delovanju postavljena vsa odgovornost. Mišljenja smo, da bi moralo ravno leto 1972 biti obdobje, ko bi se morale Strokovne službe prilagoditi takemu okviru. VIII. Posebna odgovornost in skrb bi morala biti v Strokovnih službah za tiste organizacijske enote, ki v svojem poslovanju pridejo v težave, zlasti pa imajo v ekonomskih rezultatih izgubo. Tukaj morajo Strokovne službe zelo hitro in učinkovito reagirati, a v skladu s statutom združenega podjetja podvze-ti vse ukrepe, da se čimprej izvrši sanacija v taki organizacijski eno-9 ti ZP. Potrebna jc posebna strokov-9 na pomoč in angažiranost Strokov-| nih služb v takih primerih. : Tu so navedene le bližnje naloge B delovanja in poslovanja Strokovnih 9 služb ZP. Razumljivo je, da je cela fl vrsta nalog delovanja Strokovnih 8 služb dana v akcijskem programu | ZP, v zadolžitvah organov upravlja-X nja ZP, prav tako pa tudi v nalogah fl in zaprosilu organizacijskih enot ZP. 8 Da bodo lahko vse te naloge Stro-fl kovne službe izvajale, kakor je že navedeno, morajo biti temu ustrez-o no organizirane in zasedene ter moa rajo imeti aktivno pomoč organov 3 upravljanja ZP kot organizacijskih ' enot. Le s skupnim delom bo mož-| no ustvariti določene programe o S delovanju ZP in izvajanju nalog, ki 1 stojijo pred ZP. DS strokovnih služb ZP ISKRA » Elektromehanska« Kranj Ukinitev nočnega dela za žene S 1. februarjem so vsa delovna mesta v nočni izmeni prevzeli moški Delavski svet tovarne »Elektromehanika« v Kranju je na 14. zasedanju dne 28. 12. 1971 sprejel sklep in sicer na predlog odbora za družbeni standard, da se s 1. 1. 1972 ukine v tovarni redno nočno delo za žene. Dokončno je bil ta sklep realiziran s 1. 2. 1972, ker je razumljivo, da bi v proizvodnji nastopile težave, če bi prehitro ukrepali saj je bilo treba delovna mesta nadomestiti z moškimi. Navedeni sklep je zelo pozitivno odjeknil v kolektivu, posebno še med tistimi ženami, ki so bile vezane na tro-izmensko delo. Redno nočno delo žena je bilo uvedeno na posameznih strojnih skupinah v termoplastih in v ob-delovalnici obrata ATN. Skupno je bilo zaposlenih na redni nočni izmeni okrog 40 žena. Temeljni zakon o delovnih razmerjih vsebuje določila, da se v načelu ne smejo razporejati na nočno delo žene in mladina pod 18. letom starosti. Od te absolutne prepovedi zakon dovoljuje s pogojem soglasja nočno delo, kadar to zahtevajo posebne resne okoliščine. Ta možnost se pa v naši republiki močno izrablja, saj statistični podatki prikazujejo, da je še v letu 1970 v Sloveniji delalo v nočni izmeni 19.735 žena in mladine. Seveda so tu močno zastopane tekstilne tovarne. Naša tovarna je vsako leto s posebno vlogo zaprosila Republiški sekretariat za delo za dovoljenje za nočno delo žena. Le-ta je s precejšnjim zadržkom do lanskega leta dal privoljenje. Pristop k reševanju tega problema so vodila tudi dejstva, ki ga je prikazovala zdravstvena statistika. Obremenitve zaposlenih žensk v današnji družbi so prevelike, glede na njihove psihosomatske sposobnosti (mati, gospodinja, delavka v gospodarstvu) zlasti pa še žensk, ki delajo v nočnih izmenah. Posledice, ki sledijo takemu načinu dela so specifične in se kažejo v prezgodnji izčrpanosti in pogostnemu bolovanju. Zaradi tega tudi ugodnosti, ki so jih imele naše žene v tretji izmeni, ne odtehtajo posledic, zato lahko z zadovoljstvom pozdravimo ta pozitiven sklep, ki so ga sprejeli samoupravni organi naše tovarne. J. Z. » Instrumenti« Otoče Zveza borcev o svojem delu Aktiv Zveze borcev v naši tovarni je pretekli teden na svoji redni konferenci preverjal aktivnost v preteklem letu in si zadal nov akcijski program za bodoče obdobje. Naša organizacija šteje 25 članov, za katere lahko ugotavljamo, da so, v kolikor jim vsaj zdravje dopušča, aktivni tako pri družbenopolitičnem delu v tovarni, kakor tudi na terenu. Skrbno spremljamo in sodelujemo pri vsej pomembni problematiki, ki nastaja v naši organizaciji, seveda pa še posebej gojimo medsebojno zaupanje v stilu tradicij narodno osvobodilne borbe. Prav tako smo aktivno vključeni v dejavnost Zveze borcev pri Združenem podjetju ISKRA KRANJ in v terenskih organizacijah. Za naše bodoče delo smo sprejeli dokaj obširen program dela, ki nam nalaga stalno aktivnost. Se bolj kot dosedaj se nameravamo vključevati in sodelovati pri razreševanju splošne problematike naše tovarne, poudarjati in širiti tradicije narodno osvobodilne borbe in negovati tovariške medsebojne odnose. Interes borcev do svoje organizacije pa je viden tudi v tem, da se naših skupnih sestankov udeležuje večina članov, saj so posamezni člani odsotni samo zaradi bolezni ali kakšnega drugega nujnega zadržka. Z željo, da bi čim bolj vsestransko delovali in uspešno vodili našo organizacijo, smo izvolili tudi nov 5-članski odbor, v katerem so naslednji člani: Konrad GOLOB, Vera DEŽMAN, Jelka FISTER, Slavka POGAČNIK in Rudi DROL. Naš novi predsednik je Konrad GOLOB. Konferenca se je tudi spomnila petih svojih članov, ki so v preteklem letu odšli Komunisti tovarne so se sestali 17. februarja 1972 z namenom, da bi proučili stališča in sklepe občinske konference ZK Novo mesto, se seznanili z akcijskim programom 2. seje konference ZKJ ter v sedanjem političnem trenutku analizirali svoje delo ter aktivnost v nadaljnem razdobju. Komunisti v naši tovarni niso bili dovolj učinkoviti v boju za samoupravne pravice delavcev, kakor tudi za izvrševanje sklepov samoupravnih organov. Na splošno ugotavljamo in to velja tudi za nas komuniste, da smo bili neenotni, idejno nevtralni, organizirali smo se sicer iz aktiva v osnovno organizacijo v prvi polovici lanskega leta in od takrat šele smo začeli z organiziranim delom. v pokoj. To so: Viktor TI-SLER, naš dosedanji predsednik, Terezija MEŽNAR, Julijana LAMBERGAR, Pavel LAMBERGAR in Franc REBERŠAK. V skladu s tradicijami bodo vabljeni na razna tovariška srečanja in druge skupne akcije, ki jih bo organizacija prirejala. K. G. Komunisti se moramo boriti za boljše medsebojne odnose v tovarni, za doslednejše samoupravljanje in za izvrševanje njihovih sklepov, za večjo produktivnost dela, za uresničevanje gospodarskega plana za leto 1972. Osnovna organizacija je jasno spregovorila o nalogah, ki čakajo komuniste v prihodnje, v zvezi s tem pa sprejela tudi stališča in naslednje sklepe: 1. Osnovna organizacija bo morala utrditi enotnost v akciji in odgovornost do sprejetih nalog, stališč, sklepov, kakor tudi odnosov do delavcev. Sestanki v osnovni organizaciji morajo biti vsak mesec in komunisti se jih morajo redno udeleževati. V osnovno organizacijo bo-treba pritegniti več mladih Sklepi seje 00 ZK tovarne usmermških naprav Novo mesto Tov. H. Tahirovič je zaposlena v Iskrini tovarni gospodinjskih aparatov Reteče pri Škofji Loki. Pred 8. marcem, dnevu žena, je na razna, vprašanja takole odgovorila: »V tej tovarni sem zaposlena deveto leto. Doslej sem bila zaposlena v montaži TV stabilizatorjev, po ukinitvi le-te, pa pri montaži peči »Globus«. Osebni dohodki se sučejo poprečno od 880—900 N din, zato je treba pri izdatkih gledati na vsak dinar. Zaradi občasnih zastojev ki jih povzroča pomanjkanje materiala sledijo premestitve na druga delovna mesta, kar vsekakor vpliva na zmanjšano delovno storilnost. Nekoliko boljše osebne dohodke bi si sicer pridobila po tečaju PK, kar pa zaradi družinskih razmer ni mogoče. Imam dve hčerki, ki zaradi prepolnega vrtca nista bili sprejeti v varstvo, in morata biti v mojem delovnem času kar doma, zato jih popoldan, ko je tečaj PK, ne morem puščati same. Na vprašanje, kaj delam v prostem času, lahko povem, da ga skoraj nimam, če pa najdem kakšen predah, pa rada berem ali pa gledam TV. Kdaj enaki pogoji ? delavcev iz mladinske organizacije. Ob izjemnih dogodkih, ki zahtevajo takojšnje ukrepe, pa se mora osnovna organizacija sestati takoj. 2. Onovna organizacija je ugotovila, da se štipendiranje za tovarno enotno izvaja v okviru ZP, vendar opozarja, da je pri sprejemanju novih štipenditov treba upoštevati nadarjeno mladino iz vrst delavcev tovarne ter širomaš-nejših družin v občini — komunisti se morajo aktivno vključiti v javno razpravo okrog osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter skrbeti, da bo pravilnik dejansko vsklajen s samoupravnim sporazumom kovinske in elektro industrije; — pri razdeljevanju sredstev za individualno izgradnjo se komunisti zavzemajo, da je le-ta treba razdeliti med delavce, ki so več let v tovarni in imajo manjše osebne dohodke; 3. Komunisti, ki so v organih samoupravljanja tovarne, se morajo zavzeti za san» stojno, svobodno in javni ter odgovorno delo organa, kakor tudi posameznika W za takšne odnose, v katerih bo lahko vsak povedal brel strahu to, kar misli; 4. Osnovna organizacija bo do konca marca izdelala pr» gram idejno-političnega usp» sabljanja. Osnovna organizacija nalaga vsem komunistom tovarne, da svojo družbeno-poh' tično aktivnost in samoupravno ativnost nenehno bogatijo z lastnim idejno-političm-usposabljanjem, pri čem£t naj jim bo v pomoč list k» munist ter vsa partijska M» ralura. 5. Posebno skrb moramo posvetiti mladim delavcem tovarne in jih načrtno spr» jemati v zvezo komunistov. Osnovna organizacija bo prihodnje obravnavala o vsakem od svojih sestanka vprašanje o sprejemanju ml dih v ZK. , OO ZK tovarne »Usmen niki« Novo mesto »Naprave« Ljubljana Poslovanje v letu 1971 Različno obdavčeni dohodki Predsednik komisije zvezne skupščine za spremljanje in uresničevanje dostavnih dopolnil Roman Albreht je v Novem Sadu v govoru predstavnikom delovnih organizacij tudi dejal, da pomembne prvine minulega dela ustvarjajo delež opredmetenega dela konkretnemu, potem stanje vloženih sredstev, takoimenovana »odgodena potrošnja« in odnos davčne -politike do minulega dela. Vložena sredstva v nekurantno ali drago blago predstavljajo izgubljeno minulo delo. To pa velja tudi za neobogateni kapital. Ko obogatimo vloženi denar, se mora ta potrošnja vrniti delavcem, ki so vse do tega trenutka prejemali nižje osebne dohodke od dogovorjenih. Za pospešeno reprodukcijo so potrebna tudi večja vlaganja. Najnižji davek je treba uvesti na osebni dohodek, ki izhaja iz dela v organizaciji združenega dela. zasebne lastnine, vendar pa spet ne tak, da bi onemogočal takšne dejavnosti. Delavcu, ki odhaja v pokoj, je treba omogočiti «plačo« delavca, ki ga bo na delovnem mestu nasledil. Res tega danes ne moremo uresničiti, vendar pa bi bilo treba, da jutri postane že stvarnost. »Mladi, mladim.».« V primerjavi z letom 1970 smo v letu 1971 v »tovarni elektronskih naprav« dosegli ugodne rezultate: . v 000 ND smo za osebne dohodke izplačali 64,4 % sreds lev. Zelo visoka fluktuacija zaposlenih kaže, da <;o bili izplačani osebni dohodki le prenizki za vzdrževanje solidne personalne situacije. Cenimo, da bi morali bili osebni dohodki za približno 10% višji od dejansko izplačanih, saj kar polovica delavcev, ki so odšli, navaja kot razlog odhoda prenizke osebne dohodke. Tako smo v letu 1871 poslovali s 428 zaposlenimi, kar je za 8 % več kot v letu 1970, pri tem pa smo imeli precej delovnih mest nezasedenih. Ko ocenjujemo skupne rezultate poslovanja v letu 1971 ugotavljamo, da so dobri, obenem pa vemo, da nas v letu 1972 čaka obilo dela pri reševanju težav, ki so se samo v letu 1971 — tudi glede na splošne pogoje gospodarjenja še zaostrile — to je predvsem pri problematiki višine in sortiranosti zalog in pri odpravljanju neugodnih posledic, ki jih ima ta neurejenost na tem področju na delovanje organizacije ter na ekonomske rezultate tovarne. —K— čeprav . je bilo uredništvo dokaj pozno obveščeno, da je bila 18. februarja v Kranju koncertna prireditev pod naslovom »Mladi, mladim ...« v organizaciji mladine tovarne »Sava« Kranj, je prav, da o tem poročamo, saj je sodelovala tudi mladina kranjske Iskre. Dobro obiskana prireditev je bila v koncertni dvorani delavskega doma v Kranja, tudi mladine iz Iskre je bilo precej, pri programu pa so sodelovali Helena Vin, Ljuba Gerš, ki sta peli narodne pesmi in zabavne pesmi, Janko Hvasti je recitiral, Mira Govekar iz Iskra Commerce (nabava) je igrala na klavir, več članov Iskre pa je plesalo v folklorni skupini »Sava«. Mnenje gledalcev: Prireditev je lepo uspela, sodelovanje mladih iz več podjetij pa se je izkazalo kot usješon način dela na kulturnem tod-ročju v kranjski občini. K S. 1970 1971 Indeks proizvodnja 33.566 36.977 110 fakturirana prodaja 38.841 52.829 136 ostanek dohodka 3.745 6.399 171 štev. zaposlenih 398 428 108 povprečni OD 1.519 1.657 109 povprečne zaloge 36.766 46.622 127 Proizvodnja, večja od rezultatov v letu 1970 za pribl. 10%, je sicer za okoli 4 milij. ND nižja od postavljenega gospodarskega plana za leto 1971, vendar se v tem letu prvič pojavi lastna proizvodnja v panogi visokofrenkven-čna telefonije ter nekaterih artiklov iz programa UKV-zvez. Za razvoj tovarne je posebno važen start v panogi tele- , fonije, katera že v letu 1972 obeta (ter v prvih mesecih kaže) precej ugodnejše rezultate kot v letu 1971. Izdelki iz programa v tej panogi bodo v naslednjih nekaj letih predstavljali v tovarniški proizvodnji pomemben delež. Vsi naši napori bodo torej usmerjeni na to, da pri tej panogi v letu 1972 nadoknadimo zaostanke v proizvodnji in se na trgu pokažemo kot resni ponudniki. Tržna perspektiva za nekaj naslednjih let kaže ugodne perspektive, ki jih naša tovarna, pa tudi ZP ISKRA, ne smeta prepuščati ostalim potencialnim proizvajalcem v Jugoslaviji. Podpora tej panogi dejavnosti tovarne je pomembna tudi zato, ker smo v letu 1971 zaključili s proizvodnjo nekaterih aparatur za JLA, tako da se nam v letu 1972 kaže v poslovanju s tem nadvse pomembnim partnerjem začasno znižanje obsega poslovanja, katerega nadomeščamo ravno v panogi telefonije, v naslednjih letih pa se potegujemo za na-daljne aranžmane tudi v panogi usmerjenih zvez. Glavne težave pri izpolnjevanju proizvodnega plana so bile v desortiranosti zalog. Zaloge so po svojem obsegu §icer v letu 1971 dosegle ne-zaviden rekord, saj smo za Proizvodnjo 36.977.000 po planski ceni potrebovali (?) ¡tar za 46.622.000 zalog. Slika Je sicer nekoliko ugodnejša, & ob proizvodnji upoštevajo dopolnilno — komplementarno — prodajo; vseeno Pa ugotavljamo, da v vprašanju zalog leže skorajda vse sedanje težave v poslovanju tovarne. Ob zalogah moramo navesti dva vidika tega problema: prvič neverjetno ne-sortiranost pri nekaterih izdelkih ter drugič veliko ne-nkvidnost v celotnem poslovanju ter zelo visoke dodatne Ktroške zaradi nelikvidnosti. " istem letu smo torej govo-fni o dveh pojavih, ki sta navidez nezdružljiva: o po- manjkanju materiala ter o daleč previsokih zalogah. Temu spletu problemov smo posvetili v letu 1971 mnogo časa in pozornosti: nekatere personalne in organizacijske spremembe dajejo realne osnove za izboljšanje sedanjega stanja. Vemo tudi, da bomo z razčiščevanjem materialne in likvidnostne problematike ustvarili pogoje za razčiščevanje tudi na področjih, ki so sedaj v »senci« največje težave npr. pri razvoju, pri odnosih s kupci, pri delovanju služb v tovarni, pri disciplini in delovnem efektu itd. Prodaja je v letu 1971 potekala deloma preko ISKRA-Commerce, deloma direktno z JLA. V odnosih z »ISKRA-Commerce teče prvo leto poslovanje, v katerem ugotavljamo prednosti takega načina poslovanja, pa tudi pomanjkljivosti, ki jih bo v bodoče treba odpraviti, tako da bodo sorazmerno visoki stroški za tako prodajno pot tudi upravičeni. Skupna prodaja je dosegla v letu 1971 znesek 52.829.000 din, kar je približno za 36 % več kot v letu 1970. Približno polovica te prodaje je potekala preko ISKRA-Commerce. Izpolnitev plana prodaje v letu 1971 bi bila lahko še ugodnejša, če bi se dosortiranost materiala ne odrazila tudi na skladišču gotovih izdelkov, kjer imamo že precejšnje zaloge prodanih, a nesortiranih izdelkov. Ostanek dohodka v skupnem znesku 6,399.000 din je nekaj nižji od gospodarskega plana; glede na velike težave in dodatne stroške zaradi nelikvidnosti je znatno manjši, kot bi pri doseženi proizvodnji in prodaji lahko bil. Tako bodo sredstva ostanka dohodka razporejena v poslovni sklad, v višini okoli 4 milij., omogočila odplačilo anuitet ter minimalen ostanek sredstev za obratna sredstva. - Pri osebnih dohodkih kažemo navidez zadovoljivo poprečje 1657 din, kar je za 9% višje kot v letu 1970. S tem zneskom se gibljemo v okvirih sprejetega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter se približujemo delilnemu razmerju, sprejetem v gospodarskem planu. Delilno razmerje po gospodarskem planu je 62,6 % sredstev za osebne dohodke, dejansko pa Proizvodnja ZP v januarju 1972 Šifra Organizacija 1/1971 Izpolnitev 1/1972 000 Odnosi v % odnos do odnos do . -mes. plana let. plana 1 2 3 4 5 6 7 30 Elektromehanika 30.226 37.287 95.7 7.3 123.4 40 Elementi 11.180 14.432 89.3 7.4 129.1 50 Avtomatika 6.685 10.033 85.2 8.4 150.1 59 Sprejemniki 7.339 5.432 74.3 4.9 74.0 60 Aparati * 9.943 11.634 80 8 6.8 117.0 70 Avtoclektrika 18.126 12.172 84.5 6.9 67.2 71 Elektromotorji 5.290 9.246 88.4 7 ! 174.8 72 Naprave 1.506 1.468 55.5 1.9 97.5 73 Elektronika 967 ‘849 103.5 5.9 191.2 74 Kondenzatorji 5.411 4.944 75.3 6.4 91.4 75 Instrumenti 2.554 3.251 104.0 8.1 127.3 76 Polprevodniki 1.541 2.064 50.6 3 j 133.9 77 Usmerniki 1.573 1.902 73.4 6.1 120.9 79 Gospodinjski aparati 5.937 5.004 12.0 4.3 84.3 80 Industrijska oprema 805 790 100.0 6.8 98.1 97 Orodjarna 462 481 80.2 4.3 104.1 SKUPAJ TOVARNE 109.545 121.989 82.7 6.4 111.4 11 ZZA 4.697 4.279 93.0 54 91.1 20 Commerce — pr. dej. 3.402 4.520 103.7 7.4 132.9 20 Commerce — inžen. 11.778 20.730 97.8 6 G 176.0 78 CAOP 180 250 100.0 7.2 138.9 SKUPAJ ORGANIZACIJE 20.057 29.779 97.9 6.1 148.5 ZDRUŽENO PODJETJE 129.602 151.768 85.3 63 117.1 Ugodni poslovili rezultati ISKRA COMMERCE LJUBLJANA vabi k sodelovanju in sprejme v redno delovno razmerje 1. ORGANIZATORJA za organizacijsko področje uvoza Pogoji: — izobrazba II. ali I. stopnje ckonomsko-organizacij-ske smeri’ — zaželena praksa — odslužen vojaški rok 2. REFERENTA KADROVSKE EVIDENCE Pogoji: — končana gimnazija ali srednja strokovna šola upravno administrativne smeri 3. ADMINISTRATORJA Pogoji: — dvoletna administrativna šola — zaželena praksa 4. TAJNICO Pogoji: — upravno administrativna šola — znanje nemščine in angleščine Cenjene ponudbe sprejema kadrovsko-socialna služba Ljubljana, Masarykova 1 r, v roku 10 dni po objavi razglasa. kranjski tovarni (Nadaljevanje s 1. strani) 30 dni skoraj za tretjino, kar je vplivalo na znižanje časa prisotnosti na delu. Nekoliko smo znižali tudi delo v podaljšanem delovnem času. Tudi na področju nagrajevanja smo dosegli lepe uspehe. Poprečni mesečni osebni dohodki so znašali 1729 din, kar predstavlja za 22,9 % višje osebne dohodke kot v preteklem letu in za 9,4% višje od načrtovanih. Zelo razveseljivo je tudi dejstvo, da zelo uspešno realiziramo priporočila sindikatov o naj nižjem osebnem dohodku, saj praktično nihče ne zasluži izpod 1000 din poprečnih osebnih dohodkov na mesec ob normalnem delovnem učinku. Osebni dohodki so bili obračunani in izplačani v okviru dovoljene mase, katero dobimo z izračunom po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. S takimi izplačili tudi nismo porušili delilnega razmerja, določenega z gospodarskim načrtom, temveč smo ga celo izboljšali v korist skladov. Poslovni stroški so v primerjavi z doseženo realizacijo nekoliko nižji od planiranih. V stroških so nastopile nekatere spremembe in sicer: — nagrade racionalizator-jem bremene po določilih samoupravnega sporazuma materialne stroške in ne osebne dohodke; — nagrade za dolgoletno delo v tovarni se izplačujejo iz sklada skupne porabe; — bistvena sprememba je prekvalifikacija obresti na poslovni sklad iz zakonskih obveznosti v obvezno posojilo za nerazvita področja; podobno se obravnava tudi prispevek v skupne rezerve gospodarskih organizacij. Produktivnih ur smo porabili za 5,4% manj, kot smo jih načrtovali, oziroma samo za 6,7 % več od leta 1970 ob 40% večji proizvodnji od preteklega leta. Ti podatki nazorno prikazujejo močan porast produktivnosti, ki je delno posledica izboljšanja tehnologije in spremenjene strukture proizvodnje, vsekakor pa je povečanje produktivnosti predvsem odraz intenzivnega angažiranja celotnega kolektiva. Lani smo dosegli pomemben korak naprej v vezavi sredstev v zalogah R-3. Koeficient obračanja teh zalog smo dosegli v letu 1970 samo 1,94, v letu 1971 pa 2,3, kar je posledica relativnega