—    2    —
Zveza jugoslovanskih železničarjev.
Društveni shod v Ptuju dne 1. junija 1.1.
Shod je bil zelo dobro obiskan, mnogo jo bilo tovarišev z juga. Dr. Fermevo pozdravi došle. Predsednik tovariš Jarh pozdravi navzoče posebno Tržačane. Nato sledi poročilo o društvenem položaju. Čemu smo se organizirali na strokovni narodni podlagi, kakšni so naši cilji ? Poda žalostno sliko sistematičnega pregajanja in izpodrivanja našega uslužbenca v zadnjih letih. V teh težkih časih je delovala zveza, koje dela sadove je vedno skušalo izkoriščati inter-nacijonalno društvo. Bil je to posebno od leta 1910 sem neprestan boj s pristaši tako-zvane internacijonale. Namen je bil pač viden. Zgraditi so hoteli iz naših trupel Švabu most do Adrije. Na dnevnem redu so bila izpodrivanja slovenskega železničarja in osten-tativna nastavljanja zagrizenih nemčurjev in Nemcov v postajah naše zemlje. Tedaj smo strnili svoje vrste na strokovni podlagi in pričeli boj proti vnebopijočim krivicam. Navezani smo bili sami na se. Le iz nas samih smo črpali moči za težki boj. Prišel je jesenski polom. Tedaj je odpovedal Dunaj, odpovedalo je skupno vodstvo. Tudi trenutek nismo po-mišljali, iskali smo navodila zopet v naši organizaciji in nesli podivjane tolpe razbite avstrijske armade po naših ramenih skoz našo pokrajine. Prišla je stavka v jeseni v Mariboru, kojo so uprizorili zagrizeni nem-čurski in nemški hujskači, kakor razvidno iz zgolj političnih ozirov. Zopet so bili tovariši zveze, ki so pohiteli v Maribor in vzdržali obrat v težkih dneh. Delali smo za dva, za tri in stavka zagrizenih nasprotnikov se je razblinila. Vso priznanje tudi onim stanovskim tovarišem iz jugosl. socijalne stranke, ki so ohranili še čut za narod, ki so pomagali, da se je rešila naša stvar.
Prišla je pa žalostna doba hujskanja, doba izkoriščanja svobode. Trop boljseviško navdahnjenih privržencev internacijonale se je zaletel s vso silo v naše vrste in deloval po i plaščem takozvane „internacijonale" in \ njihovega „socijalizma" za ostudne namene v prid tujerodnemu elementu. Ne poznamo več tovarišev tujerodcev, osvobodili smo se in se strnili v skupno državo samo enega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Želez- j ničar, kojemu so svete relikvije lastnega naroda, ima kruh na lastni zemlji. Vsem onim pa, ki ne marajo lastnega naroda, ki ne marajo kraljevine Jugoslavije, pa pot preko meja. Organizirali smo se tedaj na strokovni in na narodni podlagi. Zastopati hočemo prvo svoj stan in ščititi s tem tudi narod, domovino. Zatorej vabimo vse stanovske tovariše v naše vrste, ki imajo z nami skupne cilje, brez ozira na politično prepričanje, naj si je klerikalec, ali liberelec ali socijalni demokrat.
Govornik omeni uspehe organizacijskega i delovanja, kakor osemurni delavnik, 100% j zvišanje draginjske   doklade.   Doseglo   se   je I
—    3
ujedinjenje zelezni&arjev Hrvatov in Srbov v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini in Srbiji z nami Slovenci. Tako je nastala iz majhnega roja, velika stanovska armada, ki bode lahko zastopala teznje zelezni6arakega stanu in hra-nila njegovo pravico. Politiki ne bodo odlo-cevali v bodoce o usodi zeleznicarjev, ampak zeleznicar   sam.
TovariS Zekar govori o tesnem zdruzenju naSega zeleznicarja s svojim narodom. Zgo-dovina nasega zeleznicarja je obenem del zgodovine nasega naroda.
Poda    nam     zalostno     sliko    trpljenja nasega naroda od one zgodovinske  dobe, ko smo pri&li pod nadoblast Bavarcev, Frankov, ko je pad el Ludevit Posavski v boju za svo-bodo Jugoslovanov v prvi polovici 9. stoletja. Z njegovim padcem pricela se je   ona dolga veriga trpljenja naSega  naroda, ki  je   naSla zakljucek sele preteklo jesen. Tezko   je obu-jati zalostne   apomine,   ko  je   tujec   vdrl   v naSo, tedaj 5e pi-osto zemljo,  so   bavarski in francoski mogotci delili zemljo naSega kmeta svojim vazalom,   ko je   opletal    valptov   bic pleca   naSemu   eloveku,    ko   se  je   zahotelo grajskemu  gospodu po   lepi   nevesti   naSega seljaka, da jo je s silo ugrabil in odvedel v   mo-go6ni grad. Ce si trenil pri   tern   z   oCesom, vrgli so te v jeco,   kjer   si   poginil   zalostne smrti. In naSeniu   eloveku   klonila   je   glava boljinbolj.padel mujepogum,jepostajalvedno veeji suzenj na   duSi   in   telesu.   To  je   ona zalostna   povest   neizmernega   trpljenja   pod jarmom Teutonov, Bavarcev, Frankov, Habs-burzanov. Pac tezko je  verjeti, ce   vam pri-povedujem, da smo nasledniki onih Slovenov, ki so bivali nekdaj zdruzeni za Karpati   uje-dinjeni ze tedaj   v   demokratski   drzavi.   Da smo Jugoelovani prekoracili, ker nam je bila domovina premajhna, prelaze Karpatov in si priborili ozemlje dalec proti jugu do Jadrans-kega, Egejskega in do   Marmorskega   morja. Da se je  pred  nami    tresel   sam   Carigrad, kojega bi  bili   tudi zavzeli,   ce bi ga ne bil branil izkuSeni   vojskovodja   cesarja   Justini-jana Belizar. Bili smo strah Langobardom, Fran-kom, Bavarcem, posedali smo zapadno Ogrsko, Stajersko, Kranjsko,  KoroSko, velik   del Pri-morske, zapadno Tirolsko, jugovzhodno Salz-burSko, juzne   Gorenje   in  Dolenje  Avstrijs-ko. To smo bili   nekdaj, to   je   nasa   slavna zgodovina, in kako nas je   nasla  jesen   pre-teklega leta? Bili smo ze   nekdaj   ujedinjeni Srbi, Hrvati in Slovenci, govorili smo isti jezik. Ali Ogri,  Madzari   zabili   so   klin   med   nas Slovence in med brate Srbe in Hrvate. Srbi so se ohranili, ohranili   so svojo zdravo   kri, ohraniii so svoj   ponos,   svojo  nioc,   nam   so pa   Tevtoni,    Habsburzani    zastrupljali    kri dolgo, dolgo vrtso let,   zajedali so se v naSe meso, pili so naSo kri. Kaj cuda, 6e je priSlo tedaj do onih zalostnih   pojavov   iz   zadnjih dni, ko se je hujskalo na celi 6rti proti redu, proti ustroju, obstanku naSe domovine, Ge se je vpilo na javnih shodih „zivela socijalisti6-na republika", ce se je  dokaj  casa svetlikal napis v Zagorju ob Savi „Zivela  bodoca republika" • Ko se je 56uvalo   nase   vojake,   ki so odhajali na KoroSko, naj  pomeGejo puSke v koruzo, plul je sem od Celovca   letalec in metal listke med   vrste   nasih   borilcev.   Bili so seveda polni lazi, tisk u6iteljske   tiskarne v Ljubljani, podpisani od   nekega   Setovodje vojaSkega sveta v  Ljubljani.   Nadeli smo se pac, da je vse le zgolj lumparija in laz, samo v glavo nam ni Slo, zakaj ti koroSki krvoloki pozdravljajo   v teh letakih ravno socijalne de-mokrate.   Zakaj   jim   leze ravno ti tako pri srcu ?
Tukaj, kjer zdaj zborujemo in ne dalec od tod, razSli smo se Jugoslovani sredi pe-tega stoletja. Srbi in Hrvati na jug, mi Slovenci ostali smo deloma tukaj, deloma smo prodirali na zapad. Nastale so od onega casa le navidezne razlike med nami. Ni cuda, saj zato so s tako vnemo skrbeli Obri, Madzari, Franki, Habsburzani. Kupa naSega trpljenja bila je v jeseni do vrha polna. Iskrica nase nekdanje svobode, je tlela pod pepelom skoz tisofi let, da zaneti nekoc grozen pozar. Za-celo je pokati tarn nekje na jugu v jesenskih dneh, pocile so zvezi in  sesulo se je v prah,
kar je bilo gnilega, trhlega in nam je zasijalo solnce svobode, srece v svobodni domovini ujedinjenega naroda. Po ve6 kot tisocletnem trpljenju, potovanju vrnili smo se vsi zopet domov in v bratskem objemu jo zopet lezal Slovenec, Srb, Hrvat. Narod, tebe se oklepajo tesno vsi stanovi, domovina, v tvoje narocje hitimo, prvi v tej tekmi mi zeleznicarji! Ne poznamo brezdomovincev, poznamo le tebe, tovaris Jugoslovan in tebe domovina Jugoslavia. Razvili smo prapor, mogocno pla-pola, na kojem se svetlika napis: „Tovari$, narod, domovina". In smelo trdim danes: domovina, to smo mi stanovi in narod je domovina. Na strokovni in na narodni pod-lagi strnili smo svoje vrste, da Seitimo domovina — tebe in sebe. In kadar bodo storili to tudi drugi stanovi, tedaj bo premagan notranji in zunanji sovraznik, tedaj najdeS tudi ti tovaris Trzacan, pot na svojo rodno grudo. Tedaj bo zavrSala zmagoslavna pesem dalec tarn od Qosposvetskega polja, dalec tja do Soluna, koje zvoke bo 5ul tudi, naj si je zmagoslavni Pariz, oSabni Berlin, po-nosni Carigrad, pa ce se tudiimenuje — Rim.
TovariS Rogli6 govori o   mednarodnosti.
Krivo se tolrnaci ta pojem. NaSinasprot-niki povdarjajo internacijonalo in bi radi tujerodce spravili na boljSa mesta. Posledica je, da tarn, kjer tujec sledi, ne more domac clovek do kruha. Nemec bi se razpasel na naSem ozemlju, kakor se je zgodilo v pre-tekli dobi, tebi domacin, pa naj ne osta-nejo niti drobtine, ki padajo raz njegovo mizo. Najprej kruha dotnacinu, vodilna mesta nam in ce bode kaj ostalo, potem pa pokli-cemo tujerodca ce ga bo treba, ki bode tako delal, kakor bomo mi poveljevali. Naroda se tedaj oklenimo in delujmo tesno z njim, or-ganizujmo so na narodni, strokovni podlagi. S tern zajezimo tudi vhod tujemu zivlju, tuji konkurenci. Tako delajo danes narodni socijalisti v vseh drzavah. Zakaj so se locili v Italiji, Franciji, Cehoslovaski re-publiki socijalisti od internacijonale in zakaj jo na8i socijalisti tako zagovarjajo in se bo-rijo za njo ? Namen je pac razviden. Poma-gajo tujerodcu do kruha, pri tern pa odvza-mejo domacinu najboljSa mesta. Kadar bodo Nemci poklicali Slovence v svojo dezelo in jim izrocili ravnateljska mesta, tedaj storimo to tudi mi. Pro6 tedaj z internacijonalo, iz-rabljanjem socijalizmaindemokratizma, drzavi in lastnim tovariSem v Skodljive namene. Da pa lahko udejestvujemo svoj program in do-sezemo svoje cilje, treba je izobrazbe v vsa-kem oziru. Vstopajmo v organizacije, ki raz-Sirjajo znanost in vedo, kojih voditelji in sodrugi so ob ednem tudi odgojitelji.
Tovaris Seljak prinaSa pozdrave tovarisev iz Trsta in se obraca na organizacijo, da se ta potegne za Solanje njihovih otrok. Ce so 2e gmotno udarjeni in ce ze morajo stanoviti v barakah in zeleznii^kih vozovih, vsaj njiho-vim otrokom   naj se nudi poduk.
TovariS Karba pozdravlja tovariSe be-gunce. Ljubezen nas druzi vse in njihova bol je tudi na9a bol. Treba bi ze bilo vendar enkrat vrefii hujskace zeleznidarje crez mejo in napraviti tako prostora tovariSem iz Trsta.
TovariS Veronek spodbuja sodruge v Ptuju, posebno one iz tamoSnje delavnice, naj se ne dajo begati po razlicnih lazi-vesteh, koje trosijo naSi naspotniki v svet, kakor razpustitev ptujske delavnice.
Predsednik Jarh se zahvali za pozdrave trzaSkih sodrugov in zatrjuje, da bo „Zveza" vse ukrenila,   da  se izpolnijo njihove teznje.
Na to se voli pripravljalni odbor za ustanovitev podruznice Ptuj. Predsednik: Turin Viktor, odborniki: LenarciC Franc, Jencic Anton, Brumen Anton, TomSiC F. Haladea Andrej, Cernele Franc, Petrovic Franc, Kramberger in Konda.
Predsednik zakljuci shod ob 13. uri.