Naročnina Dnevno ItdnJ« za državo SHS ■eieCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meseCno 33 Din nedeijskn Izdal« celote-no v Jugo-»lovljl SO Din. za Inozemstvo 100 D SCOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, peUl-vrsto* moli oglasi po IX ln 2 D, veCfl oglosl nad 43 mm vlftlnc po Din 2'50, veliki po 3 In 4 Din. v urednllk«>m del« vrstico po lO Din O Pri veClom o naročilu popust Izide ob 4 zJutreOI rožen pondelIKo tn dneva po preznIKU Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. tS'M Uohoplsl se ne vračajo, nefranMrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 32S Uprava fe vKopllarlevI ul.il. 6 j- ČeJ.ovnl račun: C/uhllana štev. I0.650 ln 10.349 sa Inserate, Sara/evošt. 7563, Zagreb št. 39.011. Praga In D«tnal št. 24.797 Edini odgovor. Gospod Uzunovič je torej zastopnikom slovenskega naroda stavil pogoje, pod katerimi morejo po njegovem mnenju edino stopiti v vlado. To je, c'a morajo slovesno preklicati kulturni in narodni program, na katerem jih je slovenski narod izvoiil. Gospod Uzunovič je svojo vlogo sicer doigral,* njegova zahteva pa ostane kakor pljuska v obraz slovenskemu narodu. Kaj pa je slovenski narod v tej državi? 'Ali je svoboden in enakopraven z drugimi ali pa je neenakopraven, g. Uzunovič. Ako je enakopraven in svoboden kakor drugi, potem sme imeti svoj kulturen in naroden program. Političnega programa enakopravnemu narodu ne daje drugi niti mu ga odvzema; svoboden narod sam sebi postavlja svoje kulturne in politične smernice in jih sam po svoji volji menja, če se mu zdi potrebno. Kdor torej kakor Uzunovič odzgoraj doli zahteva, da naj se slovensko ljudstvo svojemu narodnemu programu odreče, v tej ali oni točki, kakor se to pač njemu dopade, ta je s tem dokazal, da našega naroda ne smatra za enakopravnega in svobodnega, Zahteva, ki jo je bil stavil Uzunovič, je žaljiva tako za naš narod kakor za njegove zastopnike. Kulturne smernice, ki jim sledi ogromna večina Slovcncev, in njihov narodni program ni od včeraj, ni bil našemu narodu diktiran, ampak jo zrastel organično iz njega po razvoju njegove narodne biti, ni last samo nas, ampak tako naših prednikov kakor zanamcev, je naša sveta dedščina, katere nam ni dovoljeno zapraviti. Na vsak način je samo naša stvar, s katero ne sme nihče drugi razpolagati in glede katere nima nihče pravice nam staviti kakršnekoli pogoje. Naši poslanci pa so samo mandatarji svojega naroda, ki jim jo ljudstvo zaupalo udejstvenje svojega kulturnega, in narodnega programa. Oni imajo le dolžnost, da ga zvesto čuvajo in razmeram primerno uresničujejo; pravice ga menjati ali se mu celo odpovedovati, kakor da je samo njihov, pa tudi oni nimajo. Kdor torej slovenskim poslancem stavlja take zahteve, ta jih jako nizko taksira in globoko žali, kakor kruto žali ves slovenski narod. Nikola Uzunovič pa je s tem činom žalil tudi državo, kateri kot bistveni del slovenski narod pripada. V času, ko bi se morali pred zunanjim svetom prav posebno in z vsem poudarkom pokazati kot ena solidarna državna celota, se zdaj po ustih mandatarja krone razglaša, da imajo Slovenci tale političen in kulturen program, da ne morejo biti v vladi skupaj s Srbi in Hrvati. Nihče ni mogel izkazati Mussoliniju večje usluge, kakor mu jo je s tem izkazal gospod Uzunovič, ki zastopnikom našega naroda izjavlja, da so separatisti, nemogoči v vladi, torej protidržavni. Kajti samo tisti ne more biti v vladi, ki je proti državi. In ako gospod Mussolini zida svoje račune na našo tozadevno notranjo slabost, mu nuja zato argumente sam bivši mandatar krone, ki je v tej visoki lastnosti insinuiral celemu narodu, da je proti državi, oziroma njenemu edinstvu in tako državo samo v očeh vsega inozemstva diskvalificiral. Tak državnik je mogoč samo v Jugoslaviji. Mi smo s svojim narodnim, kulturnim ln političnim programom prišli po svoji svobodni odločitvi v to državo iu nam nihče ni rekel, da nas zato odklanja. Ta program ni nič drugega kakor afirmacija, da smo Slovenci, to je samosvoj narod, da imamo pravico do nadaljnjega nemotenega razvoja svojega jezika, svoje samobilne kulture in samouprave v okviru edinstvene države in v sporazumu z ostalima dvema bratskima narodoma. To je načelno stališčet vsega našega naroda, ki mu ga tudi vidovdanska ustava, katero kot fakt priznavamo, ne jemlje, ker sama ne izključuje možnosti, da se legalno izpremeni in v oblastnih samoupravah cel6 sama pušča odprto sicer ozko, pa vendarle pol. do razvoja ta-iste v resnično zakonodajno avtonomijo. Ustava tudi principijelno no moro bili v protislovju s tem našim stališčem, ker se sama označuje za demokratično in implicito, govoreč o jeziku, predpostavlja enakopravnost slovenskega naroda. Prav zato pa, ker je bas v tem oziru pomanjkljiva, nejasna in v centralističnem smislu priostrena in se našemu duhu slabo prilega (da ne govorimo o praksi!), stremimo za njenim Izboljšanjem. Saj vendar ustava ni zato ustvarjena, da negira našo narodno eksistenco I Tn zato, ker se naš narod prizadeva, v njenem okviru vsaj kolikortoliko * Ko smo pisali članek, Sc ni bilo znano, da s. jc Uzunoviču zopet poveril mandat — Od, ur, zfisigurati svoj kulturni in nacionalni obstoj ter svoj gospodarski napredek, pa skuša ta okvir legalno razširiti, da bomo vsestransko kot narod zadovoljni — se nam odreka pravica udeleževati se vlade! Ali smo enakovreden narod v tej državi, g. Uzunovič, ali smo pa — po Vašem naziranju namreč — le nepotrebna, nadležna in zgolj za državne dajatve dobra pars subjeeta — to vas vprašamo! Gospod Uzunovič najbrž meni, da smo mi kakšna hrvatska seljačka stranka, naš načelnik dr. Korošec pa kakšen Radič. Mi smo svobodno to državo hoteli in jo hočemo, ne bomo si pa, kot zvesti in lojalni državljani, dali od nikogar predpisati, kakšen naj bo naš nacionalni program. Mi nismo v boljše-viški Rusiji ali v fašistični Italiji, kjer je en sam človek država, narod in program, vse drugo pa ničla, ki ne sme imeti lastnih pogledov na državo. Mi se tudi ne damo sumničiti kot protidržavni in revolucijonarni ali separatistični elementi, .če se naši nazori povsem ne strinjajo z onimi g. Uzunoviča ali kakšnega drugega v centralizem . zapičenega vlastodržca. fe manj pa -smo Slovenci kakšne vlačuge, da bi svoj politični program prodajali za kakšne odpadke z vladne mize. Poštenim ljudem in strankam program sploh ni za nobeno ceno na prodaj — takšni so naši nazori, g. Uzunovič, ki smo pošteni državljani in ne kakšna korumpirana družba. In če je g. Uzunovič vajen pogajati se za vlado na takih podlagah in predpostavkah, ga le globoko pomilujemo kakor nam je žal, da smo edina kulturna in demokratična država v Evropi, kjer more državnik, ki sestavlja vlado, imeti take nazore. Slovenski narod pa gre mirno preko g. Uzunoviča. ki je vsaj bil odkrit. Z zaničevanjem pa se spomni SDS, ki je največ pripomogla k temu in je najbolj odgovorna za to, da se sme tako s Slovenci postopali. Ta družba je kriva centralizma, ta družba je Slovence označevala kot separatiste, ta dražba je huj-skala na nas Belgrad, ta družba je slovenski narod črnila na vseh mestih kot po svoji večini protidržaven in revolucionaren, je lagala, da sovraži Srbe, da noče edinstvene močne države in ga natolcevala, da se pusii politično voditi od inozemstva. Ta stranka je vzrok, da slovenski narod tretirajo tako, kakor ga, ker ga je sama poniževala, denunci-rala in ga celo kot narod hotela izbrisali. Drugi krivec je HSS, ki je položila svoj narodni program na žrlvenik korupcije in centralizma v Belgradu ter hoče, da bi mu zdaj še Slovenci napravili svoj poklon. Tej radi-čevski komandi so se podvrgli tudi naši sa-mostojneži, ki bi istotako radi videli, da bi SLS kot prava predstavnica slovenskega naroda zlezla pod kavdinski jarem. Slovenski narod pa bo imel ob volitvah v oblastno skupščino sijajno priliko pokazati tako SDS kakor radičevcem, da je o njili enega samega mnenja: da kot hlapci slovenskemu narodu sovražnega centralizma nimajo pravice do politične eksistence! In to jim tudi bo pokazal in tako dal edino pravi odgovor tudi g. Uzunoviču in njegovim. o mavi Mandat za vlado ima zopet Uzunovič. Davidovič je moral mandat vrniti. Nedostojne intrige radikalnih prvakov. Borlia med centrumaši in pašičevci. — Radikali bi radi izsilili volivno vlado. — Krona proli tem intrigam. — Radikalna izmotavanja. Bolgrad, 22. decembra. (Izv.) G. Davidovič je zvečer Nj. V. kralju mandat vrnil. Z ozirom na številčno moč g. Davidoviča so mnogi takšen izid tudi pričakovali. Treba pa je pri. biti dejstvo, da Davidcvičeva moč ni v številu njegovih poslancev, marveč v njegovem programu in veliki moralni Kili. Ta program, ki ga ie izdelala celokupna opozicija, in sicer Demokratska zajednica, Jugoslovanski klub in zemljoradniški klub, je brezdvoma takšen, da z druge strani napram njemu ni mogoče postavljati nobene protivrednote. Kdor je poznal ta program, je bil raditega zelo iznenaden. Vprašanje ali je g. Davidovič v sedanjem težkem trenutku znal na primeren način upo-i rabiti vso silo, ki tiči ravno v tem. G. Davidovič bi bil smel vsled odličnega svojega programa stopiti pred vsako narodno skupščino in zaklicati: Gospodje narodni poslanci! Naj Mnogi tudi mislijo, da je v tej volji za volitve potrdilo g. Uzunoviča tudi sedanje stanje radikalne stranke pri volitvah v oblastne skupščine. Radikalna stranka je namreč v vseh okrajih nastopila razcepljena in je postavila dvoje, troje, ponekod celo četvero radikalnih list To pomen.ja pravo razsulo radikalne stranke. To razsulo pa bi bilo prezgodnje, če bi Be pokazalo že pri volitvah v oblastne skupščine. Zato hočejo sedaj izpiliti volitve za parlament V tem slučaju bi se volitve v oblastne skupščin* gotovo sistirale. Zelo malo upanja pa je, da bi drugI ustavni faktor na sistiranje volitev pristaL Lahko celo trdimo, da je to skoro izključeno, ker se na najvišjem mrstu resno želi, da bi se pričela decentralizacija uprave. V poučenih krogih se tudi zatrjuje, da krona v sedanjem trenutku še ni voljna formalno dati volivnega ; mandata, marveč da še vedno vztraja na tem, j na bi prišelo do delovne vlade. Zato je bilo danes opaziti v radikalnih progih precejšnje pre- senečenje. Slab vtis njihovega dopoldanskega preje rešimo težko gospodarsko* krizo, potem j sklepa, s katerim so soglasno odbili pogajanja bomo govorili o strankarsko-političnih vpraša- i demokrati, so poskušali zboljšati ra razne nji. Kdor glasuje proti, je v sedanjem trenut- uauine s tem. da so v javnost spuščali najfan- dr. Korošca. Belgrad, 22. dec. (fzv.) Včerajšnja izjava uašega voditelja g. dr. Korošca se še vedno živahno komentira v vseh političnih krogih. Kakor rečeno, je v splošnem izzvala zelo ugoden vtis z ozirom na svojo možatost in dostojanslve-nost. Radikalno »Vreme« piše danes o njej sledeče: i> V radikalnih krogih se misli, da je ta Korošceva izjava v gotovi meri zbližala stališče radikalov in Slovenske ljudske stranke. G. Korošec je dal v pogledu »klerikalizma« svoje stranice pojasnila, ki bodo naredila dober vtis. Glede svojega stališča o avtonomijah je g. dr. Korošec naglasil, da to ni državno politično vprašanje, marveč da pomenja avtonomija široko samoupravo, ki jo zahteva vsaka demokracija. Edino, v čemer g. dr. Korošec ni jasen, to je narodno edinstvo. Glede državnega edinstva se misli v radikalnih krogih, da je g. dr. Korošec popolnoma jasen iu precizen. Glede narodnega edinstva g. dr. Korošec neprestano govori o slovenskem narodu. Da se lahko razumemo: ali smatra on slovenski narod kot poseben od srbskega in hrvatskega, kar bi nasprotovalo političnemu pojmovanju vseh važnejših strank v državi, bodisi srbskih, bodisi hrvatskih, bodisi slovenskih. Treba je sicer vedeti, da se tudi v našem narodnem jeziku naziv narod jemlje pogosto tudi kot naziv enega dela uaroda. Ako je k. dr. Korošec irovortf v tem ku sovražnik ljudstva! če bi za takšen program v narodni skupščini ne dobil večine, bi lahko mirno stopil pred krono in prosil za volivni mandat. Takoj se je videlo, da je kriza zašla «a etranpota. &lo je za to, ali bo predsednik demokrat ali radikal, med radikali pa za to, ali bo pristaš centruma ali pašičevcev. Srbske stranke se v težkem času niso znale obdržati na višini in niso znale odgovarjati državnim in ljudskim interesom. To je usodepolno za celo državo, v kateri živijo tudi Slovenci iu Hrvati. Danes še ni čas, da bi se smelo pomisliti nato, da se nahajajo tudi med Slovenci in Hrvati sposobni ljudje, ki bi znali našo, v strankarsko blato zavoženo politiko pripeljati na pravi tir. Kako dolgo še? V radikalnem klubu igrata šahovsko igro dve struji, centrumaši in pašičevci. Centrum je dosegel, da je moral predsednik narodne skupščine predlagati najprej g. Uzuno\iča za mandatarja. V klubu se je ta struja popolnoma postavila na Uzunovičevo stran in ni hotela pomagati opoziciji, da bi se iz bodoče kombinacije odstranila g. Maksimovič in g. Trifkovid, ki sta bila največji oviri uspehu pri sestavi takšne vlade, kakor se je mandat glasil. Ko je g. Uzunovič vrni! mandat, je Pašičeva struja zopet molčala, ne da bi v klubu vsaj z enim glasom predlagala svojega predestiniranega voditelja za sestavo vlade, g. Trifkoviča. K( je dobil mandat g. Davidovič, se Pašičeva struja zopet ni oglasila, da bi predlagala kot akt vljudnosti, da se radikali vsaj pogajajo, marveč je soglasno sklenila, da se radikalna stranka, ki ima 130 poslancev, sploh ne pogaja s stranko, ki ima 50 poslancev. Težko je, da bi Pašičeva struja v zadnjem trenutku svoj položaj v klubu popravila. V sedanjem trenutku se ona najbolj boji, da bi g. Uzunovič in g. Maksimovič dobila volivni mandat. Njimi trabanti namreč že razglašajo, da bodo v tem slučaju padale glave pašičevcev. V strahu in zavedajoč se svoje nezmožnosti, je Pašičeva struja nujno poklicala v Belgrad g. Aco Stanojeviča, da bi ji pomagal voditi taktiko. Toda dvomljivo je, ali bo g. Sta-nojevič prišel v Belgrad pravočasno in ali morda ne bo njegov prihod v Belgrad prišel za rešitev pašičevcev prepozno. Ves dosedanji potek krize zgleda mnogim politikom eamo kot igra radikalnega centra za volivni mandat. Uzunovičevo zavlačevanje krize in njegov popolni desni te resement, da bi sploh prišlo do sporazuma s katerokolisibodi stranko, je mnogim dokaz, da Uzunoviču ni šlo za tem, da bi sestavil vlado, marveč da bi drugemu ustavnemu činitelju dokazal, da s sedanjo narodno skupščino ne gre več naprej. drugem smislu o slovenskem narodu, potem bi se moralo to pojasniti, ker bi ga to v vprašanju narodnega edinstva zbližalo z drugimi strankami, predvsem z radikalno stranko. V radikalnih krogih se misli, da so takšna pojasnjevanja za razčiščevanje položaja koristna. In če bi g. dr. Korošec svoje izjave pojasnil, ne bi bilo nobenih sporazumov iastičnejše vesti in intrige. Kako je moral Davidovič mandat vrnitL — Fantastičen načrt Radiča — Aca Stano-jevic naj pomaga! — Mandat bi bil rad dobil Trilkovič. Belgrad, 22. decembra. (Izv.) Kakor smo včeraj poročali, jc radikalni klub danes dopoldne sklical sejo, da bi na njej razpravlja! o Davidovičevi ponudbi za vstop v koncentracijsko ali širšo koalicijsko vlado. Seja sc js pričela ob 11. Klub je o njej izdal naslednj« obvestilo: sKlub narodne radikalne stranke jc vzc! na znanje poročilo prvega podpredsednika Mdiajloviča o ponudbi g. Davidoviča, da naj b1' narodno radikalna stranka sodelovala v koncentracijski ali široki koalicijski vladi, ki bi je sestavil g. Davidovič. Klub je soglasno sklenil, da z ozirom na svojo številčno ntoč ne more sodelovati v konccntracijski ali široki koalicijski vladi, ki bi jo sestavil gosp, Davidovič.« Ta odgovor radikalov je bil v političnih krogih piedmet splošne obsodbe, ker je to prvi slučaj, da se je parlamentarni klub napram maadatarju krone postavil v takšen položaj. Že princip najnavadnejše uljudnosti zahteva, da se z mandatarjem krone stopi v pogajanja, četudi st nima namena stopiti i merodajna pogajanja. Podpredsednik radikalnega kluba gosp. Mihajlovič je ta sklep sporočil g. Davidoviču, ki je o tem obvestil svoje prijatelje. Predtem pa sc jc pogajal šc z nekaterimi voditelji parlamentarnih skupin, nakar je časnikarjem izjavil, da gre v dvor. Za ob štirih ga jc prosil za razgovor gosp, Stjepan Radič. Na prošnjo g. Stjepana Radičn sta se danes sploh prvič sestala v demokratskem klubu g. Davidovič in g. Stjepan Radič. Sestanek jc trajal nad eno uro. V glavnem jo govoril g. Stjepan Radič, ki je pri tej priliki g. Davidoviču izrazil svoje popolno udanost in spoštovanje. Predlagal mu jc ustanovitev nekakšnega fantastičnega bloka, pri kat«cm bi bile zastopane vse parlamentarne stranke, razen radikalov. Pristal jc cclo na to, da bi vstopil v ta blok tudi g. Pribičevič, dasiravno sta največja sovražnika. On, g. Stjepan Radič, jc, kakor jc dejal, iz višjih državnih interesov pripravljen žrtvovati svojo osebo, samo da bi v ta blok stopil g. Pribičevič. Po njegovem mnenju bi ta blok lahko sestavil vlado, oziroma čc bi kak radikal dobil mandat za sestavo vlade, bi sc z njim pogajal g. Davidovič, in jim stavil takšen predlog, da bi ga radikali morali sprejeti, nc pa, da bi sc še nadalje izgovarjali in izmotavali. Radičcvci so s tem blokom delali velikansko reklamo, čeprav jc na prvi pogled jasno, da iz tega nc more biti ničesar rednega. V parlamentarnem in političnem življenju ni navada, da bi sc ustvarjali bloki proti eni sostranki. Navada je, da blok sestavljajo v svrho izvajanja kake pozitivne politike, ne pa, da bi imel tak blok razdiralen značai. kakor ga je predlagal J. Radič. Zato |« ostalo samo pri tej reklami radičevcev. Ta predlog in ideja, ki sta izšla iz glave g. Stjepan* Radiča, sc nista vzela resno v pretres. Po tem razgovoru je g. Davidovič odlel V dvor. Ker je že popoldansko časopisje poročalo, da bo krona ob pol Šestih sprejela mandatarja v avdijcnco, se je pred dvorom zbrala velikanska množica ljudstva, ki je postajala večja in vetja. Ko se je g. Davidovič okrog pol sedmih vračal iz dvora, se jih je zbralo okrog 2000. Večina ga je spremila do naro-dne skupščine. — G. Davidovič je izjavil časnikarjem: »Vrnil sem mandat!« V nadaljnja pojasnjevanja se ni spustil ln ni odgovarjal na številna vprašanja, ki so jih stavili časnikarji. S tem se je zopet končala nova faza dolgotrajne krize, ki postaja vedno bolj težka in mučna radi položaja v radikalni stranki. Po vrnitvi Davidovičevcga mandata upajo nekateri radikali na volilni mandat. Predvsem upajo na to nekateri Uzunovičevi pristaši, ki so raznesli vesti, da bo že tekom današnje noči prišlo do presenečenj. O sedanjem položaju, ki je nastal po vrnitvi Davidovičevega mandata, smo izvedeli naslednje: G. Davidovič je ob priliki vrnitve mandata krono opozoril na dejstvo, da je radikalni klub a priori odbil vsako pogajanje z njim. Radi tega je povsem nejasno, kaj radikali sploh želijo in kakšno stališče sploh zavzemajo v celokupni sedanji krirl. Za normalno in pravilno rešitev je nujno potrebno radikale prisiliti na to, da se o tem izrazijo. Z ozirom na to je bil poklican v dvor g. Trifkovič, ki je po naših informacijah v glavnem potrdil Davidovičevo stališče in prosil krono, da s svojo nadalnjo odločitvijo počaka, dokler ne pride v Belgrad načelnik radikalne stranke g. Aca Stanojevič, ki je pri današnjih razmerah radikalne stranke edino pozvan v Imenu radikalne stranke dajati merodajne izjave in voditi načelno taktiko. Z ozirom na takšno mišljenje predsednika narodne skupščine sc misli, da ni pričakovati presenečenj, dokler ne pride v Belgrad g. Stanojevič. Po poslednjih vesteh jt g. Stanojevič iz Knjaževca že odpotoval in bo tekom jutrišnjega dneva prispel v Belgrad. Drugi krogi tolmačijo ta predlog g. Trifkoviča na ta način, da g. Trifkovič trdno računa s tem, da bo g. Aca Slanojevič njega predlagal za mandatarja krone. Na ta način bi se uresničila stara Trifkovičeva želja, da bi postal predsednik vlade. Kralj vztraja na delovni vladi. — Ni časa čakati na starega Aco. — Mandat zopet poverjen Uzunoviču, Bolgrad, 22. dec. (Izv.) Predsednik narodne skupščine g. Trifkovič se je mudil v dvoru do 9. ure zvečer. Časnikarjem, ki so ga čakali, je izjavil, da sploh ni bil v avdienci, marveč da je bil samo pri ministru dvora g. Jankoviču. Izjavil je nadalje, da nima nobenega mandata. Kljub tej Trifkovičevl izjavi se misli, da Je bil sprejel v avdienco tudi tokrat. To potrjujejo nadaljnji dogodki tekom poznega večera. Zdi se, da se ni moglo čakati na Stano-jevičev prihod, ker ne knže krizo še nadalje zavlačevati. Od predsednika narodne skupščine se je zahtevalo, da Imenuje drugo osebo radikalnega kluba, ki bi mogla dati kolikor toliko natančne podatke o razpoloženju v radikalnem klubu. Zato je predsednik narodne skupščine g. Trifkovič predlagal, da Nj. V. kralj pozove na konzultiranje posredujočega Mihajloviča. Z ozirom na ta predlog je bil g. Ilija Mitrejlovič takoj sprejet v avdienco. NJ. V. kralju je izjavil, da je razpoloženje radikalnega kluba za delovno vlado. Za najprimernejšo osebo za sestavo takšne nove vlade je predlagal g Uzunoviča. Ob 10. zvečer je bil g. Uzunovič poklican v dvor, kjer je ostal do pol 11. G. Mihajlovič Je časnikarjem izjavil, da naj počakajo, ker bi se mogli zgoditi važni dogodki. Z ozirom na to so vsi časnikarji čakali pred dvorom. Ko Je Uzunovič odhejal iz dvora, jim je izjavil 6ledeče: »Nj. V. kralj ml je poveril mandat, da poskusim sostaviti delovno vlado. Jaz bom poskusil sestaviti delovno vlado, ki naj bi rešila vse težke in važne probleme, ki stoje pred nami. Poskusil bom storiti vse, da sestavim takšno vlado.« Nato se je Uzunovič podal v predsedništvo vlade, kjer ga je čakal njegov državni podtajnik g. Andra Petrovič. Na ta način se je Trifkovičev poskus, da bi dobil mandat, zopet Izjalovil z ozirom na znano nerazpoloženje proti njegovi osebi. Kako bo g. Uz.unovič z ozirom na poslednje neuspehe sestavljal sedanjo vlado in s kakšnim programom bo prišel pred stranke, to bomo videli. STALNE ZVEZE PANEVROPE Z DRUŠTVOM NARODOV. Dunaj, 22. dec. Generalni tajnik Društva narodov Sir Eric Drumond je naznanil predsedniku Panevropske Un je Coudenhove-Ka-lergiju, da je poveril Mr. Cummingsu nalogo, da vzdržuje stalno zveze med Društvom narodov in Panevropo,, Poslanik P. Gavrilovk umri. Belgrad, 22. dec. (izv.) Iz Aten poročajo, da Je tamkaj umrl naš poslanik Panta Oavri-lovlč. Gavrtlovič Je bil rojen v Ohridu. Po dokončanih pravnih študij ih na belgrajski fakulteti je zavzel odličen položaj v diplomatski službi. Kot konzul je služboval po raznih mestih, v Solunu, Skoplju, Bitolju, pozneje Sofiji in Carigradu, nazadnje je bil poslanik v Atenah, kjer je vodil pogajanja za prijateljstvo z Grčijo in za solunski svobodni pas. Dolgo časa je bil pomočnik zunanjega ministrstva. Kot takšen jo užival simpatije časnikarjev. Za časa reakcionarnih režimov so tudi njega preganjali hi so je preživljal kot časnikar. Napram časnikarjem se je obnašal vedno kot kolega. Akcija za stabilizacija dmaria. Belgrad, 22. decembra. (Izv.) Na današnji seji upravnega cdljora Narodne banke je glavni ravnatelj podal poročilo o svojem nedavnem potovanju v London in Pariz. Guverner Angleške narodne banke je obljubil pomoč, Če se bo izvršila stabilizacija dinarja zakonskim potom, m pod pogoji, da se porajajo jugoslovanski p; ed vojni in medvojni dolgo-i vi v Angliji. Upravni odbor jo je raditega skle-n'l. da večji del svojih depozitov v funtih prenese na »Bank of England«. Nadalje je predsednik glavnega odbora g. Novakovič poročal, da želi guverner »Banrjue de France« sodelovati z našo Narodno banko, ker je stabilizacija dinarja v principu identična stabilizaciji franka. Upravni odbor je nadalje razpravljal o ponudbi ameriške banke glede stabilizacijskih kreditov, o čemer pa mora odločevati finančni minister. Končno je glavni ravnatelj stavil konkretne predloge o stabilizaciji dinarja zakonskim potom. O tem predlogu se bodo vršile še nadaljnje razprave. NOV FRANCOSKI POSLANIK V BELGRADU. Belgrad, 22. dec. (Izv.). Kakor poročajo iz Pariza, je dosedanji poslanik Francije v Belgradu g. G r e n a r d upokojen. Na njegovo mesto bo prišel dosedanji poslanik v Sofiji g. D a r e. Dosedanji poslanik g. Grenard je bil odi čen diplomat in velik prijatelj našega naroda. Užival je splošne simpatije. V odločilnih trenutkih so na merodajnih mestih njegove nasvete glede zunanje političnih vprašanj vedno upoštevali. Po državnem prevratu v Litvi. Izjave nove vlade. Eerlln, 22. decembra. (Izv.) Novi litavski ministrski predsednik Woldemaras jc podal za f opnikom časopisja obširnejše izjave o smernicah litavske zunanje politike. Rekel je sledeče: Zunanje politike nova vlada ne bo izpre-minjaia. Odnošaji z Nemčijo ostanejo slej ko prej prijateljski in skušalo se bo doseči tudi gospodarsko zbližanje. S Poljsko nima Litva nobenih zvez in ostane tudi v bodoče pri tem. Litavske zahteve glede Vilne so minimum. Na Poljski je, da poda predloge glede izpremembe medsebojnega razmerja. Z Memelskim ozemljem je Litva v najboljših odnošajih in ji je veliko na tem, da se konvencije izvrše. Kar se tiče sovjetske Rusije, se gospodarska pogajanja nadaljujejo. Dosedaj sklenjene pogodbe ostanejo v veljavi, ker jc sovjetska Unija spričo skupnih interesov nasproti Poljski naraven zaveznik Litve, ne gleuc na vladavinsko obliko ruske države. Z Estonijo in Latvijo se Litva le nerada pogaja, ker sta orijentirani v Varšavo. v Kovno, 23. dec. (Iz.v.) V Litvi vlada povsod mir. Samo nočne straže in avtomobili, ki stoje pred poslopjem generalnega štaba, spominjajo na prevrat. Vodja levičarsko orijenti-rane ljudske stranke, ki tvori skupno s soc. demokrati opozicijo, je izjavil, da se bo njegova stranka udeležila parlamentarnih sej. Za izboljšanje poljsko-litavskih odnošajev. Riga, 22. decembra. (Izv.) Tukajšnji poljski poslanik je imel opetovane pogovore z latvijskimi diplomati. Uspeh teh pogovorov je ugotovitev, da niso dane možnosti poljjko-litvonskih komplikacij. Poljska vlada namerava navezati prijateljske stike s Smetono. Poljska vlada jc sedaj tudi pripravljena, da zami nja z Litvo politične jetnike. Moskovski list o dogodkih v Litvi. v Moskva, 23. dec. (Izv.) K položaju v Litvi poroča sovjetska »Pravda-; iz Kovna, da je slika Litve drugačna kakor je ona, ki se je ustvarila na podlagi poročil iz Rige in Var-| Save. V novi litavski vladi igrajo glavno vlogo pristaši S m e t o n e in W o 1 d e m n r e, novega šefa litavske vlade. Temelji, na katerih i slini nova vlada, ne bodo držali dolgo. Li-tovci sami se bodo imeli odločiti o tem, ali še naj nadaljuje politika vržene vlade, ki ji je I bilo do vsestranskega zbližanja z Rusijo, ali pa naj se prepeljajo interesi Litve v poljske vode. v Bremerhaven, 22. dec (Izv.) Danes zjutraj je prispel semkaj prejšnji državni kancler dr. L u t h er., Jugoslovansko-albansko vprašanje. AHMED ZOGU - MILAN 0BREN0VIČ Dra6, 22. dec. Tu se z vso gotovostjo širi vest, da se predsednik republike Ahmet Zogu na dan obletnice, ko je vkorakal v Tlrano — to je dne 24. dec. proglasi za albanskega kneza. Proglas se izvrši najbrže v Draču, kjer si je Zogu na griču, na katerem je preje stala vila Esad-paše, zgradil novo palačo ln se vanjo preselil. To naj bi bilo italijansko plačilo Ahmetu beju, da je izročil Albanijo v obliki protektorata Italiji. Ker določa albanska ustava, da je republikanska vladavinska oblika neizpremenljiva, Je jasno, da pomenja Ahmetovo kneževstvo kršjtev ustave. Zelo verjetno je, da se velik del albanskega naroda, ki je svobodoljuben in se nikakor ne strinja s tiranskim paktom, ne bo mirno udal v usodo, ki mu jo pripravlja Ahmet Zogu v zvezi z Italijo. V belgrajski »Politiki« primerja vseučl-liški profesor dr. Fr. Nikič zloglasno »Tajno konvencijo«, ki jo je L 1881. sklenil kralj Milan Obrenovič z Avstro-Ogrsko, in sedanjo italijansko - albansko pogodbo. Ugotavlja, da sta obe listini bistveno enake vsebine, kakor js obema skupen tudi namen: da se uniči samostojnost balkanskih narodov in uvede nad njimi tuja nadvlada. Tajna konvencija je zajamčila kralju Milanu: 1. neodvisnost in nedotakljivost meja, kakor jih je določil berlinski kongres I. J878.; .varnost prestola za Obienoviče na zunaj lo znotraj; 8. je obljubila razširjenje meja na račun Turčije. Tiranski pakt Jamči Albaniji 1. za neodvisnost in nedotakljivost sedanjih meja, 2. Ahmet begu Zogu za obstoj njegovega režima in predsedstva in 3. obeta možnost razširjenja meja v bliki poprave — seveda na račun Jugoslavije in Grčije. Tako sta se Milan in Ahinel Zogu brez potrebe in koristi za svoj narod odrekla načelu: Balkan balkanskim narodom. Ni se treba varati — piše dalje prof. Nlkifl — da bo ta pogodba pravtako usodna za balkansko načelo in balkansko zvezo, kakor Je bila svoj čas »Tajna konvencija«; nesložnl Balkan bo zopet postal plen velikih t- prej Avstroogrske, sedaj Italije. Zato pomenja ti-ranski pakt za nas težak poraz. Stališče Anglijo v Jugoslovansko-ltalljanskem sporu. London, 22. dec. Poučeni krogi pojasnjujejo stališče Anglije nasproti italijansko-jugo-slovanskemu sporu sledeče: Anglija želi dobiti diplornatično podporo Italije v vprašanjih, tičočih se vzhodnega dela Sredozemskega morja. Zato zavzema Anglija v sedanjem sporu sicer nevtralno stališče, ki je pa nasproti Italiji dobrohotno. FiSipGnci fn Društvo narodov. Manila, 22. decembra. Listi poročajo, da bo vlada zahtevala od parlamenta pooblastilo, da se obrne na Društvo narodov s prošnjo za priznanje in sprejem v Društvo. Kakor se zatrjuje, je ameriški komisar rezident ta načrt že odobril. • • ♦ Filipinsko otočje je pariški mir z dne 10. decembra 1898 priznal Združenim državam. L. 1916.je Amerika otokom dovolila parlamet s splošuo volivno pravico. To pa Filipince še ni zadovoljilo ter vstrajno zahtevajo neodvis-nost.Aineriška vlada je nedavno izjavila, da teh teženj ne zainetuje, da pa morajo Filipine! za samostojnost šele dozoreti. Ako je sedaj pristala na to, da zahteva otoška država sprejem v Društvo narodov, je to dokaz, da so Združene države dejansko pripravljene vrniti Filipincem njih samostojnost. MASARYKOVETŽJAVE. Pariz, 22. decembra. (Izv.) »Malin« objavlja pogovor svojega poročevalca s predsednikom češkoslovaške republike Masary-kom. Masaryk se je med drugim izjavil glede češkoslovaškega sporazuma z Nemci in rekel, da je bilo za Nemce v češkoslovaški nemogoče, da bi bili še dalje ostali v opoziciji; sodelovanje je bilo potrebno, in to v prvi vrsti za Nemce same. — Glede francoske mirovne politike je rekel Masaryk: Briand je začel pri vas novo politiko. Lahko poveste, da jo popolnoma in docela odobravam in sprejemam. Moja dežela bo Franciji na tem potu sledila. Francija stori prav, ako vodi to politiko vedno le v sporazumu z Anglijo. GIBANJE ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH NACIONALCEV. v Rim, 22. decembra (Izv.) »Tribuna« poroča o zborovanju vodij katoliških nacio-nalcev. Zborovalci so poslali brzojaven pozdrav Mussolini ju. Sklenili so, da bodo podpirali vlado in da bodo podpirali katoliško akcijo, dasi ni akcija kat. nacionalcev istovetna s kat. akcijo v Italiji. MUSSOLINI MILOSTEN. Rim, 21. dec. Štefani poroča, da je Mussolini preklical 51 ukazov o konflnaciji političnih osebnosti; 29 družinam konfinirancev, ki so v bedi, jo dovolil državno podporo. TEKMA MED HAMBURGOM IN TRSTOM, v Rim, 22. dec. (Izv.) »Radio nazionale« poroča, da se bo spričo naraščajoče konkurence med Hamburgom in Trstom sklicala za 10. februarja 1927 konferenca zastopnikov Nemčije,' Italije, kraljevine SHS in Češkoslovaške na Semmeringu. Na kouferencl se bo končnoveljavno sklenil dogovor meddržavnih železniških tarifov in se bo uredilo vprašanje konkurence med Hamburgom in Trstom. MILANSKI INDUSTRIALCI PROTI B0G0-KLETSTVU. v Rim, 22. dec. (Izv.) Z ozirom na kongres, ki se je vršil tukaj proti bogokletstvu, so sklenili milanski industrijalci, da bodo nabili v uradnih prostorih razglase proti bogokletstvu. PREGANJANJA V ITALIJI, v Rim, 23. dec. (Izv.) »Giornale d'Italia« poroča iz Savone, da je bilo tamkaj aretiranih šest oseb, ker so osumljene, da so pomagale Turattiju pri begu lz Italije v Francijo. PREOKRET V POLITIKI NA PRIMORSKEM? v Pulj, 22. dec. (Izv.) Prefekt je preklical dekret, s katerim so bili ra/puščeni odbori posojilnic v Zrn nju, Kašlelinju, Pazinu in Poli ter mesto teh imenovani »refekturni komisarji, v Trst, 22. dec. (Izv.) Iz Pariza prihaja poročilo, da je min. predsednik Mussolini po-sl'— katoliški so seveda ob sebi izvzeti — da bi zaradi zadnjega govora v konzistoriju očital papežu, da proslavlja fašizem. Vsi listi, koli-kor smo jih pregledali, nasprotno izrecno naglašajo, da je papež z nenavadno ostrostjo obsodil fašistovske izgrede o priliki zadnjega atentata na Mussolinija. Samo naše takozvano ubogo »svobode mlselstvo« dela tudi topol izjemo in se s svojo znano omejenostjo zaganja proti papežu, kakor bi bilo prav ono poklicano, da presoja papeževe alo-kucije in izreka o njih svoje mnenje. Za normalnega, objektivnega človeka, ki Ima le malo zmisla za naloge in položaj Vatikana, je ob sebi umevno, da je papež glede zadnjega napada na Mussolinija v svojem slovesnem govoru v konzistoriju zavzel stališče, kakor ga podajajo njegove besede. Bistveno pa je, da papež ni ostal pri teh besedah in pri tem dogodku, marveč je s še večjo odločnostjo in prav posebno grenkostjo obsodil tudi faši-Btovske represalije proti nedolžnim posameznikom in celim organizacijam. Tega dela pa-pe.Nvega govora »Jutro« seveda ni prineslo, ker bi mu izkvaril njegove lepe načrte, da se zopet enkrat poldoni papeštvu in katolištvu na evoj znani, posebni način. Da bo poštena javnost videla, kako je papež v resnici govoril, podajamo v naslednjem njegova izvajanja, kakor jih objavlja »Osservatore Romano« z dne 21. t. m. Zaključujoč svoje besede glede atentata, je papež nadaljeval: »Ko pa smo se sami in z nami naši škofje, duhovniki in vsi dobri verniki zahvaljevali in melili za nepoškodtfvanost, katere dragocenost in splošno dobro priznava taisti čin sam, je nad Italijo zadivjalo novo neurje, vihar nasilja in opustošenja proti osebam in stvarem, ustanovam in hišam, služečim kot njihov sedež; kjer se ni prizanašalo ne svetosti hiše božje ne častitljivemu dostojanstvu škofa ne svetemu značaju duhovnika; kjer se je slepo divjalo proti dobrim katoliškim vernikom kakor proti sovražnikom roda, dasi jih še vera in vornost sama nareja za najboljše prijatelje in varuhe reda; kjer so se zlohotno Iskali najboljši mod katoliškimi verniki in se Izpostavljali najtršemu ravnanju sami kakor tudi njihovo organizacije in ustanove dobrega tiska in splošne verske, kulturno, gospodarske in socijalne blaginje. Pravimo »najboljše med katoliškimi verniki«, kajti za najboljšo se marajo smatrati oni velikodušni ljudje, ki tem organizacijam in ustanovam s poštenimi nameni U žrtvami, ki so nam debro znane, pod fodstvom svetih pastirjev posvečajo svoje najboljše delo. Govorimo na podlagi polnih in zanesljivih Informacij; če se je v več slučajih ped prvimi vtisi, kakor se rado pripeti, pretiravalo, je v mnogo številnejših slučajih bilo nasprotno resnica. To bodi povedano zaradi toliko naših ljubljenih sinov, posebno dragih mladeničev, da bodo vedeli, da nam ni ostalo prikrito, kar bo trpeli, in to prav zaradi imena »katoličank, ki ga nosijo z največjim ponosom in častjo; da bodo vedeli, da smo z njimi trpeli; da smo zaupno molili za njihovo vztrajnost, pa tudi za izpreobrnenje tistih, ki so jim prizadevali trpljenje. Sedaj se more reči, da je temna nevihta minila; a je tudi prav tako, kakor kadar je šla nevihta »preko zrele žetve«. Kolikor lepša in več obetajoča je bila žetev, toliko težja in v resnici, objokovanja vredna so opustošenja, razdejanja, škoda. Cvetoče organizacije in ustanove, sadovi vestnega in inteligentnega dela mnogih let in neizrekljivih žrtev, ki so vživale zaupanje neštetih družin in celokupnega prebivalstva in prinašale dragocene gmotne in nravne dobrine — so bile v malo urah žalostno porušene ali resno poškodovane in ogrožene. Vemo, da bo se izdale točne in stroge odredbe, da se preprečijo in zatro ter primerno kaznujejo vsa nasilja in krivice. Veselimo se tega in tolažimo se s tem kakor tudi z modrimi odredbami vlade v pravično zadoščenje tolikim duhovnim pastirjem in vernikom, ki jim je to zadoščenje bilo po vsej pravici šlo in je bilo potrebno, da se ne izgubi zaupanje v moč pravice, v veljavo zakona, v dejansko dobro voljo vladajočih. A vendar zaupanje še ni polno no gotovo, kar se tiče verskih interesov, ki so dejansko najvišji interesi vsakega naroda in prav posebno italijanskega naroda. Zdi se, kakor da visi tempa grožnja nad organizacijami in ustanovami, posebno mladinskimi, »Azione Cattolica«, ki jo punčica našega očesa; zdi se, da jo r nevarnosti krščanska vzgoja mladine, ki je najodličnejši del božjega poslanstva »euntes docete«. Zdi se, da se znova razodeva in proglaša zamisel države, ki no more biti katoliška, ker nareja državo za cilj in državljana, človeka za sredstvo, monopoliznjoč in iz-črpujoč vse za državo. Zdi se, da se še nadalje udojstvuje pravcati dualizem oblasti in funkcij ter postajajo na periferiji izvrševalci in večkrat razsodniki povelj možje, ki pod novimi zastavami in novimi imeni ostajajo isti razkol-niki kakor so bili včeraj, isti sovražniki družbe in vere; zdi se, da se slabo strinja s službenimi verskimi demonstracijami, ako sc ravna z božjimi služabniki na način, ki ni dostojen ne njihovi obleki ne njihovemu značaju.« Končno je izrazil sv. oče nado, da se podobni dogodki ne bodo več ponovili. Kdo je kdaj bolj s prstom pokazal na gnile rane in nevzidržljivo stanje fašističnega režima? Tu jo papež uprav načeloma najostreje obsodil fašizem kot nauk, sistem in prakso! •In »Jutro« so še drzne lagati, da papež hvali fašizem in ga podpira! še svobodomiselnemu »Narodnemu dnevniku« se je tako falzificira-nje dejstev in govorov zastudilo in je »Jutro« krenil po zobeh. Kdaj se bo »Jutro« navadilo vsaj pošteno poročati, če že drugače ne more kakor samo lagati!? Ko jeSDS z nasilnimi odredbami »ancl-nalizirala« — in to že vemo, kako se je vršilo, to ni bilo nasilje in vse demokratsko časopisje jo te odredbe zagovarjalo kot nujno potrebne, pravične in državni avtoriteti koristne. Ko je SDS nasilno razpustila višji šolski svet, v katerem so slovenski starši imeli legitimne zastopnike, ki so mogli vsaj kolikor-toliko vplivati na upravo slovenskega šolstva, so demokratska glasila to nasilje zagovarjala kot napreden čin, ki ga nujno tirja nacionalna korist naše države. Ko je SDS nasilno razpustila nad sto slovenskih ftbeinskih odborov in okrajnih zastopov, odstavila šc več kot toliko slovenskih županov in na njihova mesta postavila komisarje in gerente, ki jih zakon ne pozna, ko je vsa Slovenija zavpila proti temu nasilju, je edino demokratsko časopisje branilo te pustolovščine, češ da so vse to mora izvršiti, ker to zahteva naprednost programa SDS. Ko je SDS dvakrat nasilno in brez povoda pognala zakonito izvoljene zastopnike ljubljanskega meščanstva z rotovža in postavljala komisarje in gerente, ki jih zakon no pozna, je vse demokratsko časopisje bilo v ognju proti ljubljanskemu meščanstvu in nezakonitost svoje ekspoziture na magistratu branilo, češ da tirja korist naprednih ljubljanskih krogov te izredne mere. Ko je SDS po svojih potih nasilno ustavila volitve v ljubljanski občinski zastop, dasi se je bilo že v redu izvršilo reklamacijsko postopanje in vlaganje kandidatnih list, je »Jutro" pozdravljalo ta korak, ker bi bila pri volitvah SDS propadla. Ko se je vse uradništvo na slovenskem treslo pred nasilji SDS, ki je uničevala po svojih potih družine t nasilnim prestavlja- njem, redukcijo in odpusti, je liberalno časopisje vse te nezakonitosti, vsa ta nasilja, vso to korupcijo in vse to partizanstvo odobravalo in zagovurjalo. Partizanstvo, strankarstvo iu nesolidnost je v našo upravo vsaj v Sloveniji upeljala SDS in sicer tako temeljito, da je borba proti temu partizanstvu z rednimi sredstvi postala nemogoča. Vsega tega bi se morala SDS zavedati, ko piše v svojih glasilih o nasilju, ki da se je zgodilo z razpustom trgovske zbornice. Volitve v trgovsko zbornico je vodila SDS v znamenju goljufij. Sleparije, ki so prišle na dan, se nanašajo na tisoče glasov. Ubogi ljudje, ki so nasedli denarju in obljubam SDS! Te sleparije so ugotovljene in dokazune. Volivni izid je SDS prigoljufala. Tu ne pomaga ni-kako izmotavanjo več, ker jo SDS takoj po volitvah proglasila izid kot svojo zmago. Razpust nepravilno izvoljene zbornice ne le da ni nasilje, ampak je nujna poprava kri-j vice, ki se je izvršila nad slovenskimi trgovci obrtniki iu industrijci, ko so se falzificirali njihovi glasovi. Nič ne pomagajo »Jutrove« laži, da komisija ni našla povoda za razveljavljanje volitev. To ni res. Nasprotno. Komisija je ugotovila, da so volitve potvorjene, da pa minister ni kompetenten ,«la bi jih razveljavil. Komisija je ugotovila nečuvone sleparije, proti katerim pa žal po nepopolnem volivnem redu ni drugega sredstva kakor razpust. »Jutro« grozi z državnim svetom. Ne vemo kako je minister utemeljil in podprl svoj ukrep, upamo pa, da si bodo Jutrovci tudi tu razbili svoje nosove in da bodo slovenski pridobitni sloji dobili končno veljavno zadoščenje. Pa vzemimo, da bi bil ukrep o razpustu trgovsko zbornice nasilen. Tudi v tem slučaju SDS nima nobene pravice in nobene legitimacije vpiti o »nasilju« in »najodurnejšem partizanstvu«, kajti ona je take metode vpeljala, jih izvrševala, se z njimi ponašala in se s tem razorožila proti vsakemu nasilju, ki bi jo doletelo. To je žalosten pa resničen in logičen konec jutrovske fašistovske politike, ki temelji na brezpravju. Zvesti svojemu narodu. Na vse blebetanje včerajšnjega »Jutra< odgovurjamo s tem, da objavljamo besede, ki jih je izgovoril dr. Korošec malo po svoji senzacionalni izjavi napram dopisniku zagrebških »Novosti«. »Mi imamo svoj program za ureditev dr« žave. Ta program je osvojil ves narod. Mi smo dobili mandat na podlagi tega programa za ureditev države, ki ga javnost navadno označuje z besedo »avtonomizem«. In če bi se jaa ali moj klub hoteli radi lepih besedi g. Uzu* noviča odreči tej točki svojega programa, veste Vi sami, da bi bila to izdaja nad mojim nv rodom, ki je izvolil mene in moje tovariše na podlagi specialnega slovenskega programa, da ga izvršujemo v okviru te države. Jaz lahko grem v ječo, v prognanstvo, vse to lahko storim, toda zaupanja svojega naroda ne morem izdati. To je nemogoče. Mislim, da ni moralno, če se kaj takega zahteva od nas, da zapustimo program, ki nikakor ni naperjen proti državi. Tako približno sem povedal g. Uzunoviču, ko je zahteval, da naj se odrečem avto-nomistične točke svojega programa, t Sedaj grem na agitacijo v Slovenijo in bom narod točno obvestil o pogajanjih. Narod naj sodi ali sem ravnal prav, ker sem ostal zvest programu, na čigar osnovi sem bil pri zadnjih volitvah izvoljen.« Tako je govoril dr. Korošec. Tako bi go* voril vsak Slovenec, ki svoj narod ljubi. Samo zloben sovražnik našega naroda se more cinično smejati, kadar kak centralist v Belgradu udari po našem narodnem imenu, po našem programu in po naših zahtevah. Samo sovražnik more to! In nihče drugi kot »Jutro« je storilo to. Tisto »Jutro«, ki ravno te dni jemlje v zakup vso narodnost. Tu se zrcali njegov nacionalizem; samo partizanstvo in sovraštvo ga je. elitnii ZRmm V okusno okrašeni dvorani elegantno oblečeni gospodje je vedno senzacija Ljubljane. Tovrstna oblačila - frak -smoking izdeluje krojaški oddelek tvrdke DRHGO SCHlfifHB, LJU JUHNH Zaključimo debato o narodnosti demokratov. Maribor, 22. dec. 3926. Demokrati v Sloveniji, ki so slovenstvo že zdavnaj hoteli pokopati, ki so spodkopavali svojemu narodu vsako gospodarsko in politično osvoboditev preje in zdaj, hočejo veljati zadnji čas kot edini branitelji narodnosti. Včerajšnja izjava dr. Mtihleisna jih je razkrinkala, da je vse njihovo vpitje gola hinav-ščina. Vsi izgovori, ki jih je prineslo včerajšnje ::;,Jutroc, ne zaležejo nič, kajti dokazano je, da je ravno SLS dosegla, da gredo Nemci s slovenskimi strankami in da niso stavili svojih lastnih kandidatnih list. To se je zgodilo v smislu »Jutrovega« članka ki pravi: »... Temu logično se jo Nemcem svetovalo, naj sami opustijo nastopanje kot celina, temveč naj se pojavljajo kot poedinci v njim sicer sorodnih skupinah.« Ta nasvet je dalo »Jutro« Nemcem, istočasno so jih pa demokrati vabili v svojo politično skupino. Neinci so nasvet sprejeli, ker pa demokratska skupina ni vsem prijala, so šli nekateri ii la Smonig 7. njo, nekateri na radičevsko listo, nekateri pa na listo skupno z dr. Leskovarjem. Čemu se zdaj »Jutro« re-penči? Naj drugič raje nasvetov ne daje, ali pa naj pove, da naj jih nihče ne izvršuje, sicer bo lopnilo po njem. Za pametne ljudi je dokazano dovolj, da je debala o »narodnostnem izdajstvu« razkrila ravno demokrate kot nenarodne, dočim se je SLS pokazala kot narodna in obenem kot najpreudarnejša v rešitvi narodnostnega soživljenja in sod<* lovanja z drugimi. To še bolj osvetljuje: ODGOVOR ŽUPANA DR. LESKOV ARJA, ki ga je poslal na pismo klubov SDS, NSS iJ SKS. Maribor, 21. decembra 1926 Na dopis klubov JDS, NSS in SKS, s kateri« mi očitato kršitev sklenjenega sporazuma in izjavljate, da se v znak protesta ne udeležite seje, sklicane na dne 20., 21., 22. in 23. decembra, imam čast priobčiti Vam sledeče: Očitek odklanjam, ker ni utemeljen. Spora« zum jc bil sklenjen za občinske zadeve, ne za druge, gotovo ne za oblastne skupščine. Volivna zveza z Nemci v oblastno skupščino ne ogroža narodnega značaja Maribora, nasprotno sc je doseglo, da Nemci ne postavijo lastne liste ne v Mariboru in tudi ne v ostali mariborski oblasti, da torej nc pridejo v poštev kot stranke f svojim lastnim programom. Narodnost pri naši stranki ni nikdar obstojala v uporabljanju visokodonečili narodnih fraz, temveč v resnem in premišljenem delu za gospodarsko iu kulturno povziligo našega naroda. Zato je potrebno strnjenje vseh gospodarsko pozitivne delujočih sil. Ne samo naša stranka, tudi vse druge stranka so naglašale v svojih oklicih, tako tudi sam minister g. dr. Žerjav, da v oblastnih skupščinah ne gre za narodno politične, temveč samo za go-apodarsko-politične svrhe. ,Vega načela Dom m svet v letu 1927. Ko praznuje naš list z vstopom v prihodnji lelnik svoj štirideseti jubilej, se ne nameravamo sklicevati na zasluge za slovensko kulturo in izobrazbo iz njegove preteklosti, tudi ne nameravamo radi tega dejstva reči: Doseg-Si smo polno moško dobo starosti in s tem dospeli do viška, na katerem je vse popolno, kar nudimo in bodočnost nima več nerešenih problemov za nas. Prav nasprotno se danes bolj kot kdaj zavedamo, da smo organ slovenske katoliške kidture, po katere potrebah se moramo ravnati, ker smo le sredstvo na poti do velikega cilja, ki je bil začrtan pred nami in bo preživel naše napore. Zrcalo časa, v katerem živimo, smo in smo z razvojem slovenske kulture usmerjeni nevzdržno^ naprej, da ji po sveje utrdimo postojanke. Kot obli-kcvavci življenja pa nismo zato nič manj njegovo orodje, čeprav se zavedamo, da mu naša volja more in mora črtali pot. Dom in svet se ob svoji štiridesetlelnici Zaveda, da v življenju ni obstanka in da ostane mlad le tisti organizem, kateremu redno pritakajo nove sveže sile, ki ga neprestano prenavljajo. Ker Dom in svet ne mara ostareti, se ob svojem jubileju z zaupanjem ozira po novi generaciji, ki je poklicann, dn mu za nov decenij izkleše njegov obraz in mu pomaga do novih zmag. Naj gre torej njegova pot ž njimi ne z artističnimi gesli kaikegakoli 1'art pour rartisma, ampak po njihovih stopinjah j k duhovni in etični obnovi bolnega človeka ter I naj se uvrsti v pravo socialno razmerje do družbe, da tako najde tisto mesto, ki mu ga je določil novi čas. Naše opravičilo ostane torej slej ko prej zavest čilosti in potrebnosti. Naš pot je iskanje smeri, v kateri nas najbolj potrebuje naš čas, naš cilj je biti glasnik, vodnik in obliko-vavec — obli kova v ec slovenske besede in njene umetniške forme, vodnik v deželo najvišjih sfer duhovne kulture, ki jih je dosegel naš narod, glasnik njegovih idealov, kakor jih spoznavamo v trozvočju: narod ■— vera — kulturni napredek. | Iz programa za prihodnje leto opozarjamo samo na nekaj najvažnejših točk, v ostalem pa 1)0 naš cilj ta, da postane naš list čim živahnejši v svojem poročevalskem delu, radi česar smo celo pripravljeni omejiti obseg Leposlovnega dela. V Leposlovnem delu bomo priobčili daljšo Povest Matije M a 1 e š i č a , ki j j« letos v Mladiki postavil trdno stopinjo v našo literaturo s svojim »Kruhom«, daljo K s a -v e r j a M e š k a Mladost, ki je prvi del trilogije »Življenje«; F. S. Finžgar bo nadaljeval s poglavji svojega romana. Razen teh so obljubili prispevke v leposlovni prozi dr. Ivan Pregelj, France Bevk, Narte Veli« konja, Janez J a 1 e n , Bogomir M a g a j -na in drugi. Prof. A. Sovrč in drugi nam preskrbijo krajše sestavke iz svetovnih literatur. Zvesti nam ostanejo naši pesniki Silvi n Sardenko, brata Vodnika, Jože Pogačnik, Tine Debeljak, T. Seli-š k a r itd. — V Prosvetnem delu bomo nadaljevali s študijami iz Prešernove dobe iz peresa dr. A. Z i g o n a in bomo priobčili aktualno študijo dr. Fr. C i b e j a Problem slovenske izobrazbe. Anton Vodnik napiše študijo o umetnosti kiparja Frančiška Robbe. Literarne i in umetniške sestavke, poročila in ocene bodo ; pisali dr. Fr. M e s e s n e 1, dr. St. V u r n i k, Rajko Ložar, Jože Pogačnik, Tine Debeljak. P. dr. Roman T o m i n e c in drugi. — V ilustrativnem oziru ostanemo v dosedanjem okviru; seznanjali bomo čitatelje v prvi vrsti s problemi sodobne domače in od časa do časa tudi tuje umetniške kulture. Prva številka bo prinesla nekaj izbranih del iz arhiktekturne šole prof. Iv. V u r n i k a, ki bo v posebnem spisu razložil program iu cilje te šole. — Uredništvo ostane dosedanje. Dom in svet bo izhajal v prihodnjem letu osemkrat, in sicer: 1. januarja, 15. februarja, 1. aprila, 15. maja, 1. julija, 15. avgusta, 1. oktobra in 15. novembra. Naročnina stane 100 Din letno; dovoljeno je tudi pollebio plačevanje po 50 Din, v izjemnih slučajih tudi četrtletno po 25 Din. Dijaki (želi se, da naročajo skupno) plačajo 75 Din letno. Za obnovitev naročbe za prihodnje leto in pridobitev novih odjemalcev se priporočata Uredništvo in upravništvo Dom in sveta. Katoliška cerkev. kraljestvo božje na zemlji, 2. zvezek. Spisal vseuč. prof. dr. L. Ehrlich. Družba sv. Mohorja. Prevalje 1926, Str. 112 (97—208). Pisatelj je smoter te knjige v prvem zvezku označil z besedami: »Vesoljnost, edinost, svetost, vsestranska rodovitnost, neupogljiva stalnost naj kažejo cerkcv kot vzvt» šeno med narodi, ki vabi ves svet z neodo« ljivo silo na svoje materino srce, naj kažejo cerkcv kot kraljestvo božje na zemlji« (str, 4), Prvi zvezek ima napovedano vsebino: I. del. Bistvo in vesoljnost katoliške cerkve. In res jc zdaj v obeh dosedanjih zvezkih ta predmet sijajno obdelan. (Zgodovinsko in krajevno sledimo cerkvi, kako pridobiva svet za Kristusa, kako V vseh časih in po vseh krajih uči vse narode. Prav ta vesoljnost katoliške ccrkvo je nepobiten dokaz, da jc prav ona po Kristusu ustanovljena cerkcv, ker Kristusova mora biti vesoljna. Drugi zvezek (str. 97—208) govori o mo-hamedanstvu v severni Afriki, ter ločeno o zamorski Afriki, zahodni, vzhodni in južni Afriki ter Severni in Južni Ameriki. Delo cerkve po ostalih zemljinah je opisoval prvi zvezek, Zdi se nam, da jc drugi zvezek šc boij poglobljen, bolj vsestranski in tem bolj zanimiv. Zbranega jc toliko življenja, da bereš knjigo kakor prelepo povest. Mikala ne bo le vernika, ampak razveselila tudi zcmliepisca in bo se držale tudi oetale stranke, kl so zastopane v narodnem bloku. Kako bi si drugače mogli tolmačiti dejstvo, da kandidira v mariborskem okraju leti breg na listi stranke, koje predsoduik je gospod dr. Li-potd, Rudolf Smonig U Svefine, kateri je svoj čas kakor njegov brat Maks, prišel po milosti SUd marke t Svočino io ki se je še pri sadnjem ljudskem štetju priznal kot Noinca. Kako se naj razlaga kandidatura dr. Novačnna skupno z nemškim županom ta Marenberga Neunerjcm? Zastopniki klubov JDS, NSS in SKS sede v Občinskem svetu v tako velikem številu vsled sklenjenega sporazuma s stranko SLS, sicer bi bilo njih število jako pičlo. V nasprotju z izrecnim besedilom sporuzuma pa kršijo sedaj ti gospodje Bporazum na tako nečuven način, da preprečijo sprejetje proračuna, pri katerem so sodelovali in kateri je u/pošleval vse njih želje, z abstinenco, bi spravljajo na ta način v nevarnost občinsko avtonomijo v času, ko bo predvidevno prišel v parlamentu v razpravo zakon o občinah, in bo občina Maribor v tako važnem trenutku brez zakonitega zastopstva. Ljudske mase zahtevajo od nas pozitivnega dela, ne pa igračkanje z njegovimi interesi. Nič drugače ne morem smatrati tudi Vašega dopisa, kajti sicer si ne morem razlagati, zakaj ste mi Vaš sklep sporočili šele neposredno pred sejo, ko seje nisem mogel več preklicati, in ste s tem vodili znatno večino občinskega odbora za nos. Zakaj niste zahtevali sklicanje narodnega bloka, kakor je to določeno v sporazumu? Kje je Vaša častna beseda, zapisana v sporazumu? Gospodje, ki so podpisali sporazum, naj rse to dobro premislijo in se naj ne zanašajo na morda za njih namene ugodno situacijo v Belgradu, kajti več kakor vsak hipen navidezen uspeh velja la mora veljati dana beseda in pa obča korist občanov, ki so nam zaupali na podlagi sklenjenega sporazuma usodo občine. Ali ste, gospodje, pomislili na škodo, ki jo bo utrpela občina, ako bo občina 1. jan. 1927 brez proračuna in tudi brez provizorija? Ali ste pomislili na usodo, ki jo s tem utrpi naš gospodarski načrt, naš stavbni program? Kaj Vam bodo rekli stanovanjski najemniki ln deložiranci, ako se zgradba hiš odloži vsaj za eno leto po Vaši krivdi? Ali se naj zgradba tako potrebne meščanske in ljudske šole odloži še za eno leto, ko postajajo razmere po šolah vsled pomanjkanja prostorov vedno bolj nevzdržne? Kaj Vam naj rečejo delavci in ubožnl sloji, ko se ne bo mogel izvršiti načrt zgradbe oskrb-nišnice Ln ko se ne bo mogel izvajati ostali načrt socialnega urada? V interesu stvari Vas prosim, da vse to premislite in mi sporočite do 23 doc. 1926 zvečer, ali se sploh nameravate udeležiti proračunske seje, ali pa je veljala Vaša izjava le za eno sejo, da se vem ravnati radi eventualnega sklicanja prihodnje proračunske seje. Z izrazom najodličnejšega spoštovanja! Dr. Leskovar, župan. Včerajšnja izjava dr. Milhlelsna in dane3 objavljeno pismo dr. Leskovarja (podčrtavali smo mi — opomba uredn.), dokazujeta, da je brezsmiselno govoriti o »narodnosti« SDS, ker je narodnost SDS bila vedno le maska, pod katero je skušala delati dobičke, kadar je šlo za »nacionalizacije« in drugo njeno »gospodarsko delo«, o katerem čivkajo vrabci na strehah. »Narodnost« je SDS le volivna parola, ker so vse druge odpovedale, a zdaj je tudi ta sirenska piščalka oglušila in nimajo nobene več, s katero bi vabili volivce v svojo potapljajočo se barko. ,3utrov' informator iz Maribora - pade! na glavo. Drugače si tega ne moremo misliti, ker vidi in poroča vse narobe. Dr. Leskovar je »smrtno zadet«, a še vedno hodi okrog in upamo, da bo še delal preglavice SDS! —■ Njega pozna »Jutrov« modrijan kot »nosilca liste Narodnega bloka«, ko vsi vedo, da dr. Lf»sk«var ni bil nosilec te liste. —• »Nemci v diisporl« se naslonijo na strauko, ki ni SDS in pokažejo s tem svojo moč in kompaktnost S tem, ko gredo Nemci s Slovenci, je »nemška celina zopet ostala in nastopil« zoper Slovence.« Tako klobasa »Jutrov« dopisnik. — »SLS te zveze ne bi bilo treba,« res ne, potrebna bi bila SDS, da bi imela vsaj en mandat, a s to skrahirano stranko Nemci niso hoteli! — »Laž je, da so demokrati z Nemci v zvezi«, — pravi »Jutro« — resnica pa je, da kandidirnjo jutrovci Nemca na svoji lastni listi v Mariboru levi breg. — 23. januarja pride še ratifikacija mariborsko-celjskih volitev!« — Pride; za SDS. — »Še ni vseh dni konec;« res še ne, a 23. januarja upamo, da jih bo, vsaj za SDS. Vssm somiš'|enikom SLS v Hudomerskfim okraiu. Veliko in važno delo je pred nami: volitve v obk.slno skupščino. Zmagati moramo. Zmaga pa nam je zagotovljena, če bodo vsi volivci o teh volitvah dobro poučeni, ker tedaj bodo šli volit in bodo tudi prav volili. Po celem okraju bodo shodi v sledečem redu: 2(5. de.-embra po roni maši v Ljutomeru, po večernicah, v Cezanjevcih. 27. decembra 1926 po rani maši v Verže-i ju, popoldne v Apačah. 2. j"tiuirja 1927 po rani maši Mala nede-l lja. po večernicah pri Sv. Juriju. 6. januarja 192,7 po rani maši v Kapeli, po večernicah pri Negovi. 9. januarja 1927 po rani maši v Gor. Rad-! goni okrajni shod gornji del okraja. 16. januarja 1927 po rani maši v Križev-cih, okra:ni shod, dolnji del okraja. Prostor za shod naj pripravi krajevni odbor SLS. Uljudno vas prosimo, dn vse storite, da bodo shodi prav številno obiskani Po vsakem shodu se bo vršil sestanek vseh zaupnikov, kjer se bomo pogovorili o podrobni agitaciji. Na Štefanovo, 26. decembra: V Breznom po rani sv. maši v gostilni ^na mlinu«. Govori kandidat g. Držečnik. Na Knpli po sv. maši (ob pol dvanajstih). Govori kandidat g. Držečnik. V Št. Danijelu na Koroškem po sv. maši. Govori krndidat g. K u g o v n i k. V Prevaljah po rani sv. maši v društveni dvorani pri »Korotanu«. Govori kandidat g. S t a b e j. V Guštanju popoldne po večernicah. Govori kandidat g. S t a b e j. V Moravčah sta imela v nedeljo 19. t. m, kandidata gg. M a z o v e c in P o z n i č zelo lepo uspel sestanek zaupnikov za brdski okraj. Razpoloženje je bilo izborno. Ravnotako v Domžalah, kjer se je enak sestanek vršil popoldne. 2. Nemci, nosilec Josip Eppich, župnik, Stara cerkev. 8. SDS, nosilec Ivan Rus, posestnik, Lo-Ski potok. 4. SKS, nosilec Albin Prepeluh, posestnik in novinar, Ljubljana. B. NRS, nosilec Ludvik Tschlnkel, posest, in trgoveo, Ribnica. KRŠKO. 1. Slovenska ljudska stranka, nosilec dr. Anton Milavec, zaseb. uradnik, Ljubljana. 2. SKS, nosilec ing. Franc Zupančič, Ljubljana. 3. SDS, nosilec Alojzij Sribar, posestnik, Ardro pri Raki. 4. Socialisti nosilec Ivan Bizjak, čevljar, Krško. 5. Socialisti, nosilec Ivan Martinšek, posestnik, Vrhovo. NOVO MESTO. 1. Slovenska ljudska stranka, ncailec dr. Ivo Česnik, odvetnik, Novo mesto, 2. SKS, nosilec Janko Bukovec, tajnik SKS v Ljubljani. 3. SDS, nosilec Rudolf Faleskini, opekar-nar, Dol. Straža. 4. Socialisti, nosilen Franc Mikec, železničar, Ljubljana. Bili sta vloženi pri novomeškem okrožnem sodišču še dve listi in sicer socialistična za Kočevje in lista slovenske federalistične kmetske delavske stranke za krški okraj. Obe ti dve listi sta bili zavrnjeni in jih drugič niso vložili. Vrstni red kandidatnih list naj si točno zapomnijo župani in tfaši agitatorji, da že sedaj opozore volivce. KANDIDATNE LISTE. Pri okrožnem sodišču v Novem mostu so bile za volitve v oblastno skupščino vložene naslednje kandidatne liste: ČRNOMELJ. 1. Slovenska ljudska stranka, nosilec Josip Nemanič, posestnik, Zelebej. 2. SKS, nosilec Franc Šhibler, posestnik, I Jugorje. 3. SDS, nosilec Julij Mazelle, posestnik, ! Gradac. KOČEVJE. 1. Slovenska ljudska stranka, nosilec Anton Skubic, dekan, Ribnica. A Najstrašnejša blamaža. Sapo lovi onemogla SDS in daje slepe sunke, kamor pade. Sedaj, ko se je Uzunovič drznil napraviti poizkus, kako bi ponižal naš narod do sramote, kakršno so si radikali lahko dovolili z zaprtim Radičem, »Jutro« v svoji brezglavosti nima niti toliko čuta ljubezni do svojega naroda, da bi napadalo radikala Uzunoviča, ampak se v svoji slepi strasti krohota nad grdo Uzunovičevo vlogo in piše o »najstrašnejši blamaži in brci, ki jo je dobil Korošec v svoji politični kari-jerk. Ali je morda to blainaža, da se dr. Korošec Uzunjviču ni vdal in da je ostal zvest programu in narodu? Ali bi ne bila blamaža in nesreča, če dr. Korošec ne bi tako ravnal? Ali ni Uzunovičev nastop blamaža za vso radikalno stranko, blamaža za vse srbske parlamentarce, sramota za našo narodno državo, da si mandatar krone dovoli kaj takega? Ce ni to sramota, kako pa blagovoli »Jutro« kvalificirati Uzunovičev nastop proti Slovencem? Strašna je Uzunovičeva blamaža, najstrašnejša pa je sramota, da imamo na slovenskem list, ki si upa zasmehovati slovensko parlamentarno delegacijo, zato ker brani slovenski program ! A Sprodaj liže, zadaj praska. Davidoviču »e prilizuje SDS zadnje tedne, kjer in kolikor more z vso svojo farizejsko hinavščino. »Jutro« je že pisalo o nujnosti zopetne združitve obeh demokratskih grup. Sedaj pa, ko je Ljuba Davidovič mandatar krone in ko Pribičevič oznanja belgrajski javnosti, da proti Davidoviču nima ničesar, pa »Jutro« očita istemu Davidoviču, da »je razcepil demokratsko stranico«, da je zadnje tedne »znova razočaral« itd. V tem ni le kričpnje onega, ki vpije: »Primite tatu«, ampak tudi grda dvolična in bedasta hinavščina, kakršno zmore le glasilo SDS. A Zapomnimo si. V boju med Uzunovi-čem in Korošcem zagovarja >Jutro« Uzunovičevo zahtevo po ponižanju slovenskega naroda. Zapomnite si to vsi volivci in odgovorite »Jutru« 23. januarja 1927! A Smrtno je zadela koalicija SLS, NRS in Nemcev v Mariboru. Zadela je namreč SDS. narodopisca ter zgodovinarja in naravoslovca. Naj navedem nekaj mest iz te lepe knjige! Večkrat slišimo, da se m o h a m e d a -n e c sploh ne da spreobrniti. Toda »treba jc najprej omečiti stoletno trdo skorjo sovraštva in predsodkov ter z ljubeznijo, gostoljubnostjo in nesebično požrtvovalnostjo za otroke, reveže in bolnike prepričati mohamedancc o božji plemenitosti krščanstva« (102). Koliko mohamedancev je na ta način pridobil pustolovec in častnik, nato pa veliki spokornik Karol Fukoldl V poglavju o zamorski Afriki spoznavamo pestro življenje zamorcev, njih vero. Kamovih otrok silne zablode čarovništva, muke nedolžnih. Spoznamo, kako neznosno je njihovo podnebje za Evropca, kakšno poslanstvo imajo tu evropske velesile in kako ga vrše, V zahodni Afriki je in bo Suženjska obal večna priča o brezsrčnosti evropske »kulture«! Ob Slonokoščeni obali je podnebje tako zavratno, da so misijoni izgubili radi njega ogromno število mož, pa vkljub vsem naporom vztrajali, ker zamorci hrepenijo po evangeliju. »Poš'ji mi katehista! Rad bi videl tudi tebe; pridejo trgovci in si žele kavčuka, pridejo uradniki in zahtevajo davka. Tebe pa, ki si prišel osvobodit ljudi, zakaj pa tebe ni k nam?« Tako pile poglavar misijonarju. — Drugi zopet misijonarja roti: »Zakaj puščaš v nemar nas, ki hočemo postati kristjani? Grozim ti, da te bom pozvai na odgovor pred božii orestol!« V vzhodni Afriki je znana zlasti pokrajina Uganda ob jezeru Viktorija kot idealno urejen misijon belih očetov. Leta 1920. so bili proglašeni prvi 22 črni mučenci za blažene (143). Južno Afriko so vzljubili zlasti očetje trapisti ter v naselbini Mariannhill po svojem geslu: Moli in delaj »ustvarili sredi neobdelane pustinje pravi raj« (147). Kairom so že pred 23 leti vzgojili prvega domačcgi. duhovnika. Ko jc njihov rojak novomažnik stopil pred Kafre in jim podelil blagoslov, »so vsi čutili, da se je zgodilo nekaj velikega in da sc južna Afrika presnavlja v Kristusu« (150) in da tudi tu velja: Afrika Afričanom! Članek o Severni Ameriki na<; pelje med prijatelje naših mladoletnih — Indijance. Kako strašne in nezaslišane krivice so tem rodovom delali kulturni Evropci iz same pohlepnosti in vladožcljnosli! Pravice zatiranje v pa so branili misijonarji, zato so jim razne vlade stavile največje ovire. Da bi Indijance stalno naselili, so misijonarji ustvarili »čudovite misijonske državice, redukcije, kjer vidimo uresničen oni vzor države, o katerem sanjajo ljudje že tisočletja: idealni komunizem, skupna lastnina, skupno delo, enaka prehrana, bratska ljubezen, ravnopravnost vseh* (158). Groza te obhaja, ko bereš o nasilnem umiranju rdeče rase, kako so jim tuje vlade odkazale najprej neplodne rcservacije, potem jih pa še odtod izrivali korak za korakom. A ■-» » 11»! 1 1 * _ , . ,-! 1 J„.V*__t.! nmensiu viacu je i. lovu. uuguvurii inui|yn>ni poglavar »Sedeči bivol« takole: »Jc-li Indiia- nec kdaj prelomil pogodbo z bledoličnikom? Je-li kdaj bledoličnik držal pogodbo? Ko sem bil jaz deček, so bili Siju (indijanski roaj vladarji sveta, solnce je vzhajalo in zahajalo v njihovi d:žell. Poslali so 10.000 jezdecev v boj. Kdo jih je pomoril? Kje jc nasa dežela?« (163). Večkrat so morali med Indijanci in ameriško vlado posredovati misijonarji, ker so Indijanci samo tem zaupali: »Črna suknja (misijonar), tvoj tobak (predlog) smo sprejeli. Ti si edini belokožec, ki sme stopiti v naš tabor« (167). Kako bridko toži ta zvesti, naravno pošteni in zlasti za govorništvo nadarjeni rod nad minulo slavoi »Naša srca krvave od tisočerih rani Poglejte travo prerije, rdeča je od krvi. To je kri naših bratov in bledo-ličnikov. Bivoli in jeleni so zapustili naše lepe ravnine« (167). Med temi rodovi srečamo svojega rojaka Friderika Barago. Ko gremo proti severu med sneg in led, tudi tu zadenemo na misijonarje, mučence mraza med Eskimi; gredo pa tudi v Klondajk za srečolovci, zlata lačnimi, da otmejo duše. Življenje teh zlato-kopov pa poznamo iz Krištofa Dimača in danes iz sibirskih tajg ali prazgodov ob reki Leni in Aldanu. V Južni Ameriki so začeli med prvimi orati ledino salczijanci, sinovi Don Bos-kovi, ki se tudi gobavccv niso ustrašili. V brazilskih pragozdovih, še zdaj ne povsod preiskanih, so zopet Evropci uvajali moderno suženjstvo, ki so vanj uklcpnli domačine zlasti pri nabiranju kavčuka. V Patagoniji je vodil misiione salezijanec Cagliero, ki ie kot A Slovensko zastavo so v Mariboru zasadili le!a 1918. voditelji SLS z dT. Verstovškom in dr. Leskovarjem na čelu. SDS naj bo poto. lažena, da bo ta zastava trdno stala, dokler ju-trovska klika v Mariboru ne bo Imela nobene besede. A »Marburger Zeitung« je »Jutru« obležala v želodcu. Pravi, da si tozadevno ne pusti dajati predpisov od nikogar. Dobro! Ampak družba, ki sama izdaja nemški list, postavlja na svoje liste nemške kandidate ln se pogaja z nemško stranko, naj o narodnostnih vprašanjih molči. A Socialpotriotski poklon. »Volilno govedo je ta čas (pred volitvami) lahko mirno počepalo, toda to ne moti, sedaj so volitve n buržuazni epigon bi bil slab kalinolovec, če bi samo za trenotek podvomil v brezmejno naiv-nost in slepost volivne raje«, tako pričenja uvodnik zadnje številke »Delavske politike«, Glasilo Kristmovcev se je s tem spustilo v nižine nekdanjega »Ponedeljka «in vsak do. j stojen in pameten delavec bo list, ki ima pro. ' stor za tako grdo norčevanje iz volivcev, vrgel I od sebe. Zlasti pa se bodo za ta poklon krista-novcem zahvalili slovenski dclavci-volivci, kf jih »Delavska politika« nazivlje »govedo«. A Kako se to strinja? Mariborska »Orju« na« je zagrizena sovražnica Nemcev. Gospodarska zajednica SLS, radikalov in Nemcev jo zadnje dni silno bode v oči. Pa vendar kandidira eksponent »Orjune« g. dr. Miloš Vauh-nik na demokratski listi »zusnmmen mit dem Herrn Rudolf Smonig« iz Svečino, ki je znan kot eden najbolj vnetih članov nekdanje »Siki« marke«! Slovenski iavnosti. Belgrad, 19. decembra 1928. Na belgrajski univerzi študira že pre-cej?nje število slovenskih akademikov. To število se z vsakim letom pomnožuje. Gotovo bi jih še mnogo več prišlo in radi bi študirali v prestolici, pa si ne upajo na negotovo pot v neznane razmere, ali se pa boje velikih izdatkov in težke borbe za dosego življenjskega cilja. In res, težak je boj z razmerami v Belgradu, posebno še slovenskim akademikom. Ni akademskega doma, ni primerne akademske menze, a stanovanja so slaba ln zelo draga. Da si olajšajo svoj neugodni položaj, da s skupnimi močmi, s pomočjo javnosti prebrodijo vse težave, da dosežejo svoj lepi cilj, ter koristijo svojemu narodu, državi in člo-veštvu, so se slovenski visokošclci, ki študirajo na belgrajski univerzi, združili in ustanovili »Društvo slovenskh akademikov v Belgradu.« Cilj društva je pomagati siromašnim tukajšnjim 6lov. visokošolcem s podporami, z brezobrestnimi posojili, novodošlim pa dajati potrebne informacije o študiju, o življtnskfe1 razmerah itd.; v programu društva je tudi ustanovitev lastne menze. Dalje je tudi namen društva, da seznanja svoje srbske tovariše s kulturnimi, gospodarskimi in socijalnimi razmerami Slovenije. Uverjeni smo, da bo slovenska javnost razumela potrebe slovenskih visokcšolcev v Belgradu, da bo pozdravila ustanovitev društva, da bo odobrila njegov cilj in da ga bo v kdatni meri podpirala. Apeliramo na slovensko javnost, da na« čimpreje in kdatno podpre z gmotnimi sredstvi. Bis dat, qui cito dat. Vse informacije daje odbor, vsi dopisi naj še pošiljajo na: »Društvo slovenskih akademikov v Belgradu,« univerza. Na ustanovnem občnem zboru je bil lz« voljen sledeči odbor: predsednik: Joža Pavlin, cand. med.; tajnik: Pavle Marc, cand. tur.; p dpredsednik: Joško Pokorn, cand. iur.; bla-gajnik: Tone Grahor, cand. med.; odbornik: Pavle Urankar, cand. phil — Nadzorovalni odbor: Slavko Borštner, cand. ing.; Serafin Vakselj, cand. med.; Josip Berdnirc, stud. iur. kardinal pred dvema letoma bil tudi v Ljub« Ijani. Poudarjam: Taka, od strokovnjaka napisana objektivna knjiga (dr. Lambert Ehrlich predava na vseučilišču o primerjajočem vero-slovju) o katoliški cerkvi je za sodobne razmere silna, kiičeča potreba. Saj ni institucije, ki bi jo malenkostni, prečesto zlobni ljudje toliko obgrajali, blatili, kot katoliško cerkev. Vsako slabost, napako ali resnično grehoto katerekoli osebnosti, ki je posredno ali neposredno v službi te cerkve, razblinjajo in večajo ter brskajo po stoletjih nazaj po plevah in smeteh ter vso to človeško revščino obešajo cerkvi, da bi njo obsovražili, jo dis-krcditirali in njene ogromne zasluge za prosveto utajili, dočim si za bisere ljubezni do bližnjega tišče oči z obema rokama, da bi jih ne videli. Če pa prebereš tako knjigo, si vesel, da si katoličan, si ponosen na cerkev in doumevaš, kaj je ona v resnici. Vsak katoličan mora biti Mohorjevi družbi in avtorju za tako trezno, objektivno, na vse plati pravično delo resnično hvalečen. A. A—č. Najcenejše in največjo izbiro damr.ke konfckcijc, kakor: moderno bluze in krila, pcrilne in volnene obleke, velike in otroške li-straste, klotiste, barvaste in h»le predpn«nikc, otroške oblekce, damsko perilo itd. — dobite pri F. in J. GOKIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Poravnajte naročnino! Kaj se godlž €L©m« Grozna zlotfnstva požisakev še niso prenehala. ZOPET NOV P02AR. Odkar so italijanski aerophni v letu 1017. ogrožali Jesenice in okolico, tukajšnje prebivalstvo še ni bilo v takem strahu kot je sedaj, ko zločinci požigajo domove. Slraže so se organizirale na vseh koncih Jesenic, Save, Javornlka, Dobrave itd. A kljub temu je v ponedeljek zvečer okolu šeste ure pričelo goreti v Pikonovem skednju p. d. pri Šuštarju na Blejski Dobravi. K sreči pa so straže ogenj takoj opazile ter tnkoj udušile, ne da bi bil napravil knj škode. Gorje, ako bi bil ogenj ostal neopažen. Ker so tam hiše druga poleg druge Ln skedenj poleg skednja, bi bila lahko uničenu vsa vas s cerkvijo vred, ki je takoj poleg omenjenega posestnika. Ravnatelj tovarno na Dobravi, gosp. Decker, Je dal na razpolago delavstvo, da straži, kjer ni dovolj domačih in je sploh pripravljen v vsakem oziru pomagati Dobravcem v stiski ln strahu, v kakršnem se nahajajo. Vsa čast in hvala mul • Brat vlomilca Iringa - v mariborskem zaporu. Pretekli torek se je oglasil na okrožnem sodišču v Mariboru neki Alfonz Iring, ki je trdil, da jc brat zaprtega vlomilca Iringa. Zahteval je, da ga puste k bratu v zapor. Dovolili so mu. Prinesel pa je s be'zasluf ik» bratovih vlomov. Na njivi ponesrečil. V Krištancih se je težko ponesrečil Matija Pclanič, ko je oral na svoji njivi poleg železnice. Konji so se mirno vozečega vlaka strašili, pa jih je Matija Frlanič držal za uzda, vendar jih ni mogel obdržati, pač pa so ga podrli na tla in po njem ter preko njega planili na polje. Ponesrečenec te je pri tem tako poškodoval, da je nekaj dni na to umri. ffle^ue jnoi>ice -k Duhovniki ljubljansko okoliške delcani- 'c so poslali včeraj načelniku »Jugoslovanske-a kluba« dr. Korošcu sledečo brzojavko: »Duhovniki ljubljanske okolico izrekamo soglasno ta hvalo za Vašo odločno in jasno izjavo ter prosimo, da v tej smeri vztrajalo. — Dekan Zabrot. * Položnico, ki ste jih prejeli v včeraJSnji Številki, naj se čim prej porabijo za obnovitev naročnine. Kdor točno plača, si zagotovi redno prejemanje lista. Kdor bi je ne dobil, naj jo la&oj reklamira. tbffr K uradno ukazanemu naročanja »Narodne enciklopedije« imamo še pripomniti, da se nain ali nerazumljivo, kako se je hoteJo županstva prisiliti, da naročijo, oz. plačajo to hrvatsko-srbsko "enciklopedijo, niso se pa naša tozadevna oblastva spomn la na to, da eksi-st'ra Slovenski biografski leksikon, ki je za Slovence in za slovenske občine z ozirom na zgodovino in kulturo slovenskega naroda go-lovo važnejši od jNarodno enciklopedije«. Ampak na slovenski leksikon so seveda pozabili. * Promocija. V sTedo, dne 22. t. m., je na lovodji znesek 208.75 Din. Plemenitim darovalcem iskrena hvala. — Odbor, if Pri zaprtju, motenju prebave, gorečici, navalu krvi, glavobolu, splošnem slabopočutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« greučice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jose!!« voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupile več drugih znamk. "A Najvoijo veselje za Božič napravite, ako prinesete svojcem lepe »V o i k a« čevlje, katere dobite po znižanih cenah na Krekovem trgu nasproti Mestnemu domu. ir Poskus samoumora. V Zagrebu je napravila poskus samoumora neka Ivka Ciglar, pomočnica pri neki šivilji. Spila je kozarec zgoščene raztopine jesihove kisline. Rešilna postaja jo je prepeljala v bclnico, kjer so ji izprali želodec in ji rešili življenje. Povod za samoumor ni man. * Fotografiranje v prirodnih barvah. Ravnokar je izšla brošura z točnim navodilom. dunajski univerzi promoviral doktorjem filo- Kakor [ZVenio ni to fotografiranje dražje kakor zofije (fizika in matematika) g. JoSko F i- na cbičatne plošče. Drogerija Sanitas ima to- « c h e r iz Tinj na Koroškem. Vrlemu našemu rojaku iz Korotana čestitamo. k Tudi sporštna društva prosimo, če računajo na to, da se njihovi dopisi objavijo, naj nam pošiljajo svoje objave in poročila v pra- zadevne pl šje slovite tvornice Lumiere & Jou-g1 kakor tudi vse kemikalije. Cena knjižice je 5 Din. Segajte pridno po nji. k CevifC za msie toge št. 35, 36 in 37, več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih. vilni slovenščini, kajti ravno ta društva piše- j procja:a tovarna Peter Kozina in Komp., Tržič . , « v, .rlo^Mrt ITI 1 ......... • I T * .Lil___ D-«., Otl jo tako, da se človeku časih lasje zježijo in sploh ne ve, h kateri skupini jezikov naj bi te dopise prišteval. ★ Poroka. Ing. Rudolf Ivan S e 1 a k , višji železnišikl nadzornik v Ljubljani in Minka Močnik, učiteljica v Zireh, sta bila poročena v Žireh 19. decembra. Čestitamo! ★ Poroka. Na Dunaju sla se poročila minulo soboto gdčna Nada Gabrščkova, hčerka g. Andreja Gabrščka, iz Gorice, in v svojih lastnih trgovinah Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1, po povprečni ceni Din 145.—, dokler ta zaloga traja, •jtr Ito — zobna pasta najboljša. ■k Božična darila v veliki izberi orožja in potrebščin za lovce najceneje pri puškarju F. K. Kai er. Ljubi,ona, Šelenburgova 6. ★ Flobcrt puške so lepo božično darilo, za katerih nakup in nošenje ni treba oblastvenega dovoljenja, dobite najceneje pri puškarju Zdravstvene razmere pri nas še dolgo niso take, kakršnih bi si želeli. Za kulturen narod previsoko število umrljivosti in nalezljivih bolezni razjeda življenjsko silo našega ljudstva. Kaše zdravstvene oblasti pri vsej svoji delavnosti in dobri volji ne bodo uspele, do1 Ier ljudstvo samo po zgledu v drugih državah ne začne skrbeli za povzdigo svojega inž. Josip Sliškovi.č, rodom iz Busovače josip sternad, Maribor, Aleksandrova 18. v Bosni, ki se je proslavil v radifoniji s svo- -----— jimi strokovnimi soisi in aparati. * Okrožni urad za zavarovanje dclavcer v I utbljani vse interesente vljudno opozarja, naj ne vlagajo na pismenih, ne ustnih prošenj za službo, ker teh ni na razpolago in tudi zanje ni podana proračunska mož.nost. Vso tozadevne intervencije so brezuspešne. * Proračun zagrebško občino sprejet. Zagrebški občinski svet je te dni razpravljal o občinskem proračunu. Opozicija je zelo ostro uiiayciii nastopala. Komunist Krndelj je govoril štiri ure Seje so bile zelo burne in so trajale do prvih jutranjih ur. Po splošni debati se je vršilo glasovanje. Za proračun je glasovalo 38, preti 10 odbornikov. Podžupan Krčelič je predlagal, da bi so specialna debata sploh opustila. Proti temu je opozicija oetro protestirala in zapustila sejo. * Zadnje dni pred Božičem »e spomnite trpečih in stradajočih slepcev s kakršnimkoli darom. - Milodare (v blagu ali denarju) sprejema pisarna Podpornega društva slepih, Ljubi ona, NVolfova 12. - Na željo posljomo pel žnlce. _ k Podpornemu društvu slepili, WoIIora 12., Ljubljana, je darovalo delavstvo in uradništvo tvrdke Fran Kotnik mesto venca blago-pokojnemu s. Jakobu Sušteršiču. bivšemu de- BflBBflBflflBaBBBBBBHS8EK3BH^BB!IBE2S&QaE3 Opozarjamo las sc danes na bOZICliO ŠfOlllli lil ČIM Zaradi znatno zvišane naklade in izredne obsežnosti bo ta številka najbolj prikladna za frgovsho tn obrtnišHo reklamo Poslužite se jel Ne bo Vam žal! Oglasi za božično izdajo se sprejemajo do danes cpoldrc. Ze pred letom se Je osnoval odbor, ki si je stavil nalogo, da ustanovi v Ljubljani društvo za čuvanje najvišje človeške dobrine — zdravja. Zdaj sano na tem, da to društvo ustanovimo. Vljudno vabimo vse someščane, da se udeleže ustanovnega občnega zbora, ki bo v nedeljo, dne 26. t m, ob 10. uri dopoldne v mali dvorani hotela Union i tem-Ie dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. poročilo pripravljalnega odbora; 3. sprejem pr"vil; 4. volitev odbora in revizorjev; 5. slučajnosti. V Ljubljani, dne 23. decembra 1926. Za pripravljalni odbor »Društva za narodovo zdravje« v Ljubljani: Dr. Ivo Pire, 1. r. t. 5. predsednik. Vendelin Sadar, L r. za tč. tajnika. Ljubljana © Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« ima danes zvečer, točno ob 8. uri v društvenih prostorih zadnjo pevsko vajo za Silvestrov večer. Udeležba za celoten zbor strogo obvezna. — Pevovodja. O Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju je imel dne 21. t. m. ob 20. uri prvi plenarni sestanek v veliki dvorani Mestnega doma. Sestanka s« se v odličnem številu udeležili dostojanstveniki in člani častnega predsedstva, reprezentančnega odbora in umetniško-tehniškega komiteja ter polnoštevilna uprava Združenja rezervnih častnikov kot izvršilni odbor. Veliko zadovoljstvo ja vzbudila častna delegacija iz Maribora in Celja. O dosedanjem delu je poročal predsednik izvrševalnega odbora za postavitev spomenika g. Ing. Ladislav J. B e v c. O predlogih finančnega značaja je poročal predsednik nadzornega odbora g. Riko A. j u g. Predlogi so bili v celoti sprejeti. Pri razpravi o spomeniku se je soglasno sklenilo, da naj člani plenarnega odbora pismeno sporočijo izvrševalnemu odboru svoje misli o primernosti prostora in o spomeniku. Soglasno je bil izvoljen finančni odbor, kateremu je bila podeljena pravica kooptacije in ki bo kot sestavni del izvrševalnega odbora deloval pri finančni akciji Iz poteka debate sg je moglo ugotoviti splošno zanimanje za spomenik; med prisotnimi zastopniki javnega mnenja Sloven'je je vladala enodušna volja, da so postavi v Ljubljani spomenik, ki naj predstavlja ponosno radost Slovenije nad dejstvom osvobojenja in njeno hvaležnost Velikemu Pokojniku. © Uprava kela jahačov in vozačov v Ljubljani objavlja, da vršita vpis v šolo jahanja, ki se bo pričela januarja meseca prihodnjega leta, g. dr. F. Lukman, Grad;šče št. 2, in g. Aleksander Knez, Gosposvetska cesta št. 1. © V stolni in šentjakobski prosveti v Ljubljani v Križankah bo ponedeljek 27. decembra ob osmih zvečer predaval g. Stanko Leskovec o pomenu in delovanju človeških žlez. Ker je to higiensko predavanje zelo važno, vabimo zlasti starše k obilni udeležbi. © Promocija. Danes bo promoviran na tukajšnji univerzi gospod Leon B e r 1 i c iz Sv. Trojice v Slov. goricah za doktorja prava. © Komunisti v preiskovalnih zaporih. V ljubljanskih preiskovalnih .zaporih se nahaja sedaj šest oseb, obdolženih komunistične propagande in širjenja komunističnih tiskovin. Med temi šestimi aretiranci so nahaja'a tudi novinarja Hlebec in Peterkovič, ki sta bila pred kratkim pri ljubljanskem deže'nem sodišču radi komunistične propagande oproščena, a sta zdaj nanovo osumljena prestopka zoper zakon o zaščiti države. Tudi v litijskem JEia rilo Splošno priljubljen kavni nadomestek okusen i cenen. Dobiva se v vsc0 dobro osorrtronEO kolonl/alnit} trgovina preiskovalnem zaporu se nahaja en komunist. © Gostilna »pri Fajmoštru«, Sv. Petra nasip, priporoča: Dolenjska Portugalka liter Din U; za slabokrvne Otelo, liter 11 Din; otok Vis Dalmatinec liter 11 Din; Bizeljec liter 14 Din; Štajerc liter 12 Din; Burgundec liter 15 Din; Pikrčan liter 20 Din. © Zadruga brivcev in frizerjev v Ljubljani naznanja, da bodo brivski in frizerski lokali v soboto, dne 25. decembra in v soboto 1. januarja odprti do 12. ure dopoldne. — Načelstvo. © Poslovanje bank dno 24. decembra t. t Banke bodo dne 24. t. m. (na božični večer) poslovale od 8. do 14. ure. — Društvo bančnih zavodov«. © Božična drovosa. Na Kongresnem trgu je letos nenavadno velika množina drevesc, tako da so drevesa postavljena po vsem prostoru od filharmoničnega poslopja pa do Gradišča. Kljub tej veliki množini pa so prodajalci božičnih smrekic prav zadovoljni s kupčijo, kajti o prazniku si bo menda vsaka še tako uboga družina postavila drevesce in to celo toka, ki dosedaj ni imela te navade. Zdi se, kakor da si hoče vsakdo v tem težkem času obupne borbe za življenje vsaj enkrat na leto privoščiti oazo luči in miru pod božičnim drevescem ter si vsaj za hip ustvariti il. zijo družinskega življenja v krogu svojcev. Prav izredno je tudi število podeželskih ljudi, ki si hočejo s prodajo božičnih drevesc zaslužiti nekaj denarja. Na mitnicah vedno ustavijo koga, ki se ne more izkazati, da so drevesca njegova, privatnikom pa nalagajo občutno užitnino, tako, da se vsakemu najbolj splača kupili, drevesce na Kongresnem trgu. Značilno je, da gredo razmeroma najbolj v promet nizka, mala drevesca, katerih okras ni tako drag, kakor na visokih, ki se le redko prodajajo. Mladina od 10—14 let pa je našla zopet primeren zaslužek, da raznaša drevesca na naslove kupcev. © Božič je tu f Ne pozabite, da dobite pr! Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Kongresni trg 2, najbolj primerna božična darila. © Za Božič, kakor tudi noro leto dobite zaklano in očiščeno perutnino vsake vr-ste po najnižjih cenah le v perutninskom zavodu V. Kmet, Spodnja Šiška, poleg mitnice. Telefon 375. 8564 © Za Boži? došle krasne svilene in volnene bluze. Kristofič-Bučar, Stari trg 9. 8015 © Krasno damske plašče pu ueverjelno nizkih cenah dobite le pri tvrdki F. Lukič, Pred Škofijo 19. □ Božifnico z igro, petjem, godbo itd. pfiredi Stolna dekliška Mar.jina družba na praznik sv. Štefana popoldne ob pol 5 v dvorani Katoliške omladine v Splavarski ulici, h kateri so ra cn članic iskreno vabljeni tudi vsi pri atelji naše mladine, ki se zbira pod praporom Marijinim. □ Smrt znano vrtnarico. Umrla je v Mariboru v noči cd torka na sredo v splošni bolnici v starosti 78 let gospa Marija Burkart, po. sestnica v Cvetlični ulici in po cclem Mariboru znana vrtnarica. □ Otvoritev važne novo telefonsko progo, Nova telefonska proga Bratislava—Maribor— Zagreb bo o tvor jena Ier predana prometu za božične praznike. Ta proga je zelo velika važnosti za Maribor, ki je dobil s tem direktno zvezo z Zagrebom. Ta nova proga bo posebno dobrodošla trgovskim krogom. □ Glasbena Matica pripravlja za 12. januar 1927 novo prijetno i/nenadenje. N_en pevski zl or bo namreč koncertiral ta večer t najlepšimi a capella zbori, kar j h je imel sploh kdaj na svojih programih. Kdor pozna ✓ neso in visoko umetnost g. ravnatelja Illade-ka in vse krasne uspehe, ki jih je žel s svojim zborom pri zadnjih koncertih, se more mirno zanesli, da bo tudi na tein večeru doživel največji mu/.ikalični užitek. Zborov, ki jih na ta veier proizvaja Glasbena Matica še ni pel no- ben zbor v Sloveniji. Ze imena zborov, kakor Judje na re!:ah Babilonskih, Atila pred Rimom, Maria in brodar itd. nam kažejo, da se bodo proizvajale kompozicije največjega štila. Med točkami so tudi trije Griegovi moški zbori z bariton-soli, ki jih z očarljivo milobo podaja član Matičinega zbora, g. Faganeli. Cel/e Povsod so demokrati enaki. V poro-Cilih iz Maribora beremo, da so demokrati v zadnjem času sondirali teren za volitve pri Nemcih. Pri nas so demokrati naprednejši in hitrejši. Naši demokrati najčistejše sorle so skušali doseči skupen nastop z Nemci že za časa zadnjih volitev. In to pod firmo obrtništva. Polagoma bom predmetni pogovor priobčili, čeravno se nam že čudno zdi, da nas Jutro do sedaj še s svojo taco ni oplazilo, ko smo že parkrat to omenili. Pojdite, pojdite z vašo narodnostjo. Z vsakim, pa prav z vsakim fci se vezali, samo ako bi hotel ili sploh kdo z vami. & Prodajalna Slomškove tiskovne zadruge Ima v svoji zalogi lepe tn lične predmete, ki so namenjeni kot darilo ob priliki božičnih praznikov. Priporočamo prav toplo, da se vsakdo te trgovine posluži. S) Za ravnatelja Ljudske posojilnice je imenovan dosedanji mnogo'etni tajnik g. Fran Jerič. 0 Knjige Mohorjevo družbe so v Celje že došle. Dobe se v župnem uradu. Priporočamo že sedaj vsem dosedanjim naročnikom, da takoj ob prevzemu novih knjig obnove svojo naročnino za I leto 1927. Ptuj ustanovni občni zbor SDS. Udeležencev je bilo 25, med temi več kot polovica radovednežev, 5 demokratov iz Sevnice in trije fantje iz sosednje obč ne Studenec. Kot govornik je nastopil prof. Jug iz Ljubljnne ter Boštanjčanom obljubljal nebesa, ako bodo prestopili v njih vrste. Prikimalo jih je tolko, da so sestavili odbor, večina pa je odkimala in odšla. Druge nesreče ni bilo in je najbrže tudi ne bo. CiublfansRo Gledišče DRAMA. Četrtek, 23. decembra: KOVARSTVO IN LJUBEZEN. Ke l E. OPERA. Četrtek, 23. decembra: TANNIIAEUSER. Red A. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja, 26. decembra: LJUBEZNI IN MORJA VALOVI. Začetek ob 3. uri popoldne Nedelja, 2. januarja: H ANICE POT V NEBESA. Začetek ob 3. uri popoldne. Knjige in revije Gnliverjeva potovanja. Po spisu Jontana Swifta priredit y.H slovensko mladino Pavle Flere. — Ljubljana 1926. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 203. — Cena vez. Din 42.—. E. Gangl: Hram slave. Ljubljana 1926. Eleg. vez. 40 Din, broš. 30 Din. Str. 152. Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Naša bodoča oblastna samouprava. Elija. © Razpisana je do 27. januarja ptujska pro- © »Slava* ponton'rskptra ba*alj"na. Preteklo nedeljo je slavil prn cnirski bataljon svejn s avo, pri kateri se je zbralo mnogo ptujskega obči-is va. Sečenje kolača je izvršil g. prota Trbojevič, domačin pa je bij g. podpolkovn'k S'amenkovi6. Zvečer se je vrš 'a v oficirski čitalnici domača zabava, ki ie po'ekia prav prijateljsko. Pri obeh 8lavnostih je sodelovala mariborska vojaška godba. © Trčai župansl-e zveze Dne 19. t. m. se je vršil v gostilni g. Miha Brenčiča tečaj županske zveze za ptujski okraj. Vodil ga je g. Krambergar. G. tajnik okrajnega zastopa Li. Sagadin je govoril o občinskem gospodarsvu, občinskem proračunu Sn pojasnil tudi ces'ne in druge zadeve. Drugi govor je ime! vinogradnik in davčni naduprrvitelj v p. g. Josip Breznik s Koga Govoril je o davčni reformi. G. Jež, ravna'e'j mariborske hranilni e, pa je govori o vojaških zadevah. Navzrči župani in občinski odborniki so izrazili željo, naj se bi prirejali taki tečaji vsako četrtletje. Tej želji bo županska zveza tudi skuiala us.reči. Tečaj je bil dobro obiskan. © Gespndirislii tečaji. Sedaj se vrši gospodinjski tečaj pri Sv. Anr'ražu v Slov. goricah. Pri-hcdrre leto se bos'a vršila dva tečaja, eden pri Sv. Marje'i niže Pluja, drusi pa v Ptuju. © Kolavdarija novega mos u. Dne 20. dec. Se je vršila kolavdacija vurberškega mos'u pri Skasu. Povoden i je prejšnjega odnesla. Nnvi nv-st je že odpri za lahke tovore, od novega leta pa bo rudi odprt za težke. © Pouk r petju na gimnaziji je prevzel g. ravnatelj ptni>ico Glasbene Ma'ice K. Pahor, ki je prej služboval v Banji Luki v Bosni. © Umrl jc dne 19. t. m. brivski mojster Grehner, ki ie imel v občinski hiš' na Brcni svo o brivnico. P.okopili so era v torek. Gospod Grabnar, o ka'erem smo poročal-, da je umrl, pa še hvala Bogu, živi. Kočevje Osnbna vest. Te dni je zapustil profesorsko Sbižbo g. prof. Uršič. Kakor Čujeino, odide v Belgrad Ln vstopi v finančno službo. Na tej gimnaziji jc poučeval prirodopis in kemija Kot zasebnik je bil dober družabnik. Želimo mu na novem mestu veliko uspehov in zadovoljstva! Nova učna moč na gimnaziji. Prirodopis in kemijo na naši gimnrziii je začel poučevati gospod prof. Kumer. Svojo službo je nastopil 20. t. m. Smrtma kosa. Dne 21. t. m. je umrl v Ljubljani tukajšnji gostilničar Jože HOnigmann. Bil je obče spoštovan. Pred par leti se je bil ponesrečil e svodom, ki mu je zdrobil desno nogo. Upati je bito, da se Sp pozdravi; toda pred nekaj tedni je Dr. Jos. Leskovar: Skrb za zqradbe in oblastna javna de!a. Pri oblastnem odboru se bo moral zopet osnovati gradbeni urad, ki bo prevzel naloge bivšega deželnega gradbenega urada, to je predvs em sistematično nadzorstvo nad cestami, izdelovanje potrebnih tehničnih načrtov in pripomočkov in proračunov itd. ter sistematično pri adevanje za pridobivanje potrebnih sredstev za dela, ki se spozna o kot nujna. Napačno in zgrešeno bi pa bilo stališče, da bi naj oblrstni odbor prevzel urejevanje cest v las no režijo, da bi postale ceste tako-rekoč ob'aslne ceste. Taka centralizacija cestne uprave bi bila škcdljiva v dvojnem oziru: Vzdrževanje cest bi se podražilo, obenem bi se uničila samouprava onih faktorjev, katerim ces'.e služijo. Načelo samouprave se bo m ralo strogo upoštevati tudi pri vzdrževanju cest. To načelo bi na kTatko označil tako, da morajo preveti vso skrb za ceste oni činitelji, katerim ceste služijo. Iz tega vidika razločujemo sledeče vrste javnih cest: a) občinske, b) okra ne, c) deželne oz. državne. Ta p razdelitev cest predpostavlja, da se činitelji, ki rabijo ceste, tudi zavedajo velikega pomena cest, predpostavlja torej gotovo stopnjo inte'igence, ki jim omogoča uvidevnost, da z dobrimi cestami pomagajo samo sebi. Dolžnost teh čluteljev pa je, da tudi ustrežejo v celem obsegu tej predpostavki, ker samo na ta način bodo ceste dobre, stroški pa fasireroma majhni. Oglejmo si n. pr. občinske ceste. Občinski odbor ima dve možnosti, ali da da ceste popraviti na račun občinske blagajne, ali pa da uvede roboto za popravilo cest. Kako va"na je ta pravica posebno za kmečke občine, ki ni na jo denarnih dohodkov, 6 katerimi bi mogli plačati drage voznike in cestne delavce. na drugi strani imajo pa kmetje veliko število vo ne živine in večkrat tudi delavcev, ki bi lahko včasih, ko ni nujnega dela na polju, dali živino in delavce na razpolago za popravilo cest. Dolžnost župana in občinskega odbora je, da izrabi take prilike za popravilo cest. To bo mogel storiti tem uspešnejše, čimbolj se bode v občanih vkoreninila misel skupnosti, in prepričanje, da to, kar store, store zase, za povzdigo vrednosti 6vojih lastnih po-ses'.ev in za povzdigo cen lastnih poljskih pridelkov, torej za povzdigo svojega lastnega blagostanja in udobnega življenja, za povzdigo splošne kulture in pa, da so slabe ceste sramota za celo občino, in da se kulturnost pokrajin meri tudi po stanju cest. Skrb za občinske ceste se torej krije s skrbjo posestnikov 8el na 'lov, bil je namreč strasten leveč, in si je občanov po zboljšanju svojih lastnih gespodar- tako prehladi! nogo, ki mu je vzela sedaj življenje. Z avtomobilom so ga pripeljali semkaj v torek ob 5. uri popoldne. Zapušča vdovo z dvema otrožičema. Trbovlje Predavanju o Betlehemu, Galileji in Jero- salemu, združeno s skioptičnimi slikami, se vrši v nedeljo, dne 26. dec. na Štefanovo popoldne ob 8. uri v Društvenem domu v Trbovljah. Predava dr. Jerhart, slike dostavi Prosvetna zveza v Mariboru. Dopisi Orlovski odsek v Bučah priredi na Štefanovo t J. 26. t. m. v društvenem domu zanimivo spevoigro »Kovačev študente. Zraven te igre bodo tudi nastopile šolarke z igro »Betlehemska zvezda«, pri ponovitvi ob pol 8. bo pa namesto otroške igre za nameček kratka burka. Popoldne pridite zlasti daljni in tudi otrokom dovolite priti. Zvečer pa starejši in bližnji. K obilni udeležbi vabi odbor. St. Križ pri Ljutomeru. Priprave za veličastno Jgro »Quo vadiš?« Preskrbite si vstopnice že sedaj r predprodaji Začetek točno ob 3. uri popoldne. Na svidenje v Slomškovi dvorani Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naše katoliško bralno in gospodarsko društvo obhaja svoj občni zbor na Štefanovo po večernicah v društvenem domu z običajnim sporedom. Na to predstavljajo Orli in Orlice igro Iz kmetskega življenja »Veriga«. Domačini in sosedi, na veselo svidenje v kar največjem številu. Tukajšnja sadjarska in vrtnarska podružnica ima v nedeljo, 26. dec. po rani službi božji v Soli svoj letni občni zbor. Pridite vsi udje! Polzela. Dramatični odsek Ljudski oder priredi na Štefanovo v dvorani g. Cimpermana na Polzeli ljudsko dramo »Testament« v 4 dejanjih. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Litija. Na novega leta dan se otvori na Sveti Gori pri Litiji nov lokal Planinske podružnice. »Planinsko balo« je prepeljal odbor že prejšnji teden tja. K mali svečanosti so vabljeni vsi nnvdu-Seni planinci in ljubi'elji matere narave iz Litije odhahmo z vlakom ob 8.24 do Save. Na svidenje! Odbor. Roštani ob Savi. V nedeljo dno 1». t. m popoldne se ie vršil v tukaišnii gostilni i»ri Zala ščitu ' skik razmer. Enako pri okrajnih cestah. V okrajnem zastopu sede ali bi vsaj morali sedeti od ljudstva izvoljeni zastopn.ki iz vseh važnejših krajev celega okraja. Navadno jo to vplivnejše osebe, ki same rabijo take ceste in za to je pač popolnoma naravno, da se take ccste vzdrže v dobrem stanju, da bodo ti zastopniki skušali pri okrajnem zastopu to doseči.. Pa ne samo to, začne se hvalevredno tekmovanje zastopnikov posameznih krajev za zboljšanje okraju h cest, ki vodijo skozi domači kraj teh zastopnikov. j V zakonu je tudi predvideno, da se skrb in nadzorstvo nad okrajnimi cestami porazde-! li na posamezne take odbornike. Jasno je torej, da se javni interesi, da bi bile ccste dobre, krijejo z zasebnimi koristi onih činiteljev, ki naj ceste vzdržujejo. Zato vedo ti činitelji najbolje, katere ceste naj sc vzdržujejo, kje jc potreba največja in ker gre vzdrževanje cest na njihove stroške, jc s tem zajamčena ona štedljivost in ekonomičnost, ki je pri javnih upravah neobhodno potrebna, posebno pa pri današnjih težkih časih. Kakega velikega gospodarskega pomena je to načelo, vidimo najbolje, če pomislimo, kaj bi bilo, ako bi se uvedel kuluk, kakor nam je že pretil zaporedoma več let. V tem slučaju ne bi odločala občina, ali okrajni zastop, katere ccste so potrebne, kako se naj popravijo, kako se naj krijejo stroški, — ne, o vsem tem bi odločal inženir pri gradbenem uradu. Znano pa je, da imajo razni ljudje razna nagnjenja. Mislimo si n. pr., da bi bil tak inženir posebno vnet za turistiko. Potem bi brez dvoma našel pota, da bi dosegel, da se gradi avtomobilska cesta recimo na vrh Pohorja. Pri nestalnosti današnje uprave bi mogoče prišel v sredi izpeljave tega načrta drug inženir z drugo miselnostjo, — rekel bi, da je cesta nepotrebna, da je treba ukreniti kaj drugega, in tako bi se eksperimentiralo z ljudskim denarjem, z ljudsko delovno silo. Predpogoj za izgraditev potrebnega cest-nega omrežja je stalnost uprave, ta se pa da doseči le, ako je skrb za ceste prepuščena, kakor dosedaj, samoupravnim edinicam, pri katerih ni opazovati druge stalnosti, kakor stalno menjanje služb. Pri vzdrževanju ra gradnji novih cest in mostov so pa navadno potrebna razna tehnična sredstva, posebno tudi tehnično osebje, da izdeluje razne načrte, vodi in nadzoruje delo itd. Jako bi pa podražilo celo cestno upravo, ako bi si posamezne občine ali pa okraji vzdržavali lastno tehnično osebje in druge tehnične priprave, ker bi se ti ne izrabljali stalno. Za to je potrebna še ena instanca nad okrajnimi zastopi, in to je oblastna skupščina. Ta naj ima potrebno tehnično osebje, za celo pokrajino, da ga uporablja zdaj tu, zdaj tam, ta naj ima tudi nadzorstvo nad okrajnimi zastopi in občinami pri vršenju službe glede cestne uprave. Na ta način je pridržano načelo samouprave in s tem dan pogoj za kolikor mogoče dobre ceste ob kolikor mogoče majhnih stroških. In to načelo mora zopet spraviti do veljave oblastna skupščina, oblastni odbor. Kar velja za ceste, velja v veliki meri tudi za regulacijo potokov in rek. Regulacija potokov in rek je združena z neprimerno višjimi stroški, kakor jih zahteva vzdrževanje cest. Zato je pa tudi v korist reguliranih potokov in rek v prid širši splošnosti. Regulacija potokov in rek je popolnoma zastala, in tudi to, kar jc bilo že regulirano, je v nevarnosti, da propade. Zato bo nujna naloga oblastnega odbora, da zastavi tudi tukaj vse svoje sile. Ker je regulacija širšega pomena, bo sicer inicijativa ostala v samoupravnih rokah, to-da treba bo, da prispevajo vsi krogi, — občina, okraj, oblast in država. Pri vsem tem delu, ki ga bomo vršili, naj nam bo zvezda vodnica dobrobit našega ljudstva in naše lepe domovine. Slovenski problem. »Politična nezrelost". V odgovoru na moj članek pod zgornjim naslovom govori »Jutro« z dne 11. nov. najprvo o Kreku in jegovih učencih. Zase izjavljam, da nisem Krekov učenec, zlasti nc v tem pomenu, da bi čutil dolžnost zagovarjati vsako njegovo besedo in izjavo. Ako pa se »Jutrov« politični be-ležkar v naslavljanju odgovora na Krekove učence sklicuje na Krekove besede o enem jeziku in narodu Jugoslovenov, tedaj naj se skrega Najprvo z g. Vladimirom Levstikom, ki mu je dosti bližji; prebere naj pozorno članek »Misli o slovenščini«, ki ga je napisal Levstik v »Jutru« 24. oktobra 1926. Ta članek bi pomenil za jugo.«!o-vensko samostojno demokratsko stranko narav, nost revolucijo, če bi ga napisal izrazit strankar, kakor — za ta slučaj mi je žal — g. Vladimir Levstik ni. Tu bi »Jutrov« politični beležkar, ki kaže toliko skrb za čistost Krekovega nauka, lahko obratno sklepal: Poseben slovenski jezik _ torej poseben slovenski narod. Da mu prihranim to zadrego, mu zaupam svoje prepričanje, da gre v boju za priznanje slovenskega naroda pač res tudi za priznanje dejstva trdožive posebnosti Slovenskega jezika, ne pa samo ali predvsem za to. Slovenstvo kot narod je meni življenjsko dejstvo Ln dolžnost. Priznanje tega dejstva in dblž-nosti se mi ne zdi zavisno toliko od znanstvenih dokazov, kolikor od moralne moči poguma, ljubezni in resnicoljubnosti. Narod mi je isto kakor kulturna individualnost. Kaj vse si mislim pod kulturno individualnostjo, o tem drugje. Ko pa dejstvo slovenskega naroda priznavam, je le naravno, da vsem ostalim narodom pravim »drugi narodi«. Kaj je v tem hudega, ne razumem. »Jutro« govori kajpada tudi o »klerikalni kurateli« In »krivi palici«, ki da sc skriva za mojimi besedami o potrebi slovenske narodne fronte. Vedno sc trudim potrpežljivo in s spoštovanjem poslušati ugovarjajočega nasprotnika; kadar pa imam opraviti z ljudmi, ki v »Jutru« razkladajo svoje nazore o klerikalizmu in posebej o slovenskem, čutim, da gre z mojo dobro voljo poslušanja in odgovarjanja h koncu. Tedaj imam vedno občutek, da sc ainotfim stanovalcem Studenca itodi velika krivica ia da nevarnejli bolniki hodijo ivo« bodno po (vetu. Naj bol Članek »Politične nezrelosti« itm poslal uredništvu »Slovenca« že pred več tedni in sicei v namenu, da preizkusim, ali »Slovenec« tak« članke še upa priobčevati ali ne. Tako je danej stanje tiska v slovenskem narodu, da o slovenskih problemih ni nikjer mogoče čisto svobodno govoriti in da je od dnevnikov »Slovenec« poleg »N. D.« edini, v katerem fe mogoče razpravljati o njih precej svobodno. »N. D.« pa bi tega članka najbrže ne priobčil, ker bi se bal zamere oni!: strank, s katerimi simpatizira. Poslal sem ga torej »Slovencu«, ki ga j« priobčil in s tem pokazal, da se ne boji skritih osti tega članka in da je bolj toleranten in manj dogma tičen kakor oni, ki mu netolerantnost in dogmatičnost očitajo. Da bi pa o teh vprašanjih slovenskega življenja ravno v »Slovencu«, morda iz strahu, da me »Jutro« nažene s »klerikalcem«, ne hotel pisati, v tem bi bilo pa malo preved rahločutnosti. Značilno je, da je »Jutrov« politični beležkar prezrl ravno ta moj stavek: »Slovenske male stranke se ne zavedajo psihološkega dejstva, da bi bile nevarnejše ljudski stranki, če bi se podredile slovenski narodni ideji, to je itd., kakor pa so nevarne, ko s pomočjo političnih skupin drugih narodov skušajo razbiti SLS.« Um-ljivo; saj je jugoslovcnska samostojna demokrat, ska stranka, njena protinarodna, protislovenska politika največ kriva, da smo prišli — če govorim v »Jutrovem« jeziku — pod klerikalno kuratelo, Poleg nje nosijo krivdo tudi one stranke s socialnimi programi, ki mislijo, da je borba za priznanje slovenskega naroda s socialno usmerjenostjo nezdružljiva. To je dejstvo, ki ga bo brez dvoma ugotovil kulturni in politični zgodovinar te dobe in dokazuje popolno nezrelost in idejno osiro« lost oficielnega naprednega in svobodomiselneg« sveta med Slovenci Dokler se slovenske strank« iz strahu pred klerikalizmom boje priznavati resnico, je v interesu slovenskega naroda, da oa dobe večine. Kdo naj zaupa vodstvu strahopetcev b lažnikovl Siccr pa sem prepričan, da se Jugo« sloveni ne boje toliko »klerihalne kuratele« kakor priznanja dejstva slovenskega naroda in priznanja potrebe slovenske fronte. Pred javnostjo dajejo prvenstvo boju proti klerikalizmu, na tihem in v resnici pa boju proti priznanju slovenskega naroda. V članku »Politična nezrelost« nadalje n« govorim o slovenski fronti z ozirom na volitve v oblastne skupščine, temveč mi je pred očmi uravnavanje odnosov do »drugih« narodov n. pr. v belgrajski skupščini. Da to uravnavanje ne srna biti brez pomena tudi za odnose med posameznimi strankami v oblastnih skupščinah, v katerih bomo Slovenci sami med seboj, je samoobsebl umevno. Rad pa priznavam, da na kako slov^n-sko fronto pred volitvami slovenski politiki ni-majo časa misliti in da bodo tudi v oblastnih skupščinah Jugosloveni poizkusili vse, da bodo ■ protiklerikalno gonjo zabrisali bistveni spor slovenske zemlje v današnjem času. To se jim radi velike idejne zavisnosti ostalih strank od jugoslo-venskih demokratov ravno v vprašanju klerifta-lizma skoro vedno posreči in sc tega dobro zavedajo. H koncu naj omenim še, da si nisem do« mišljal in si tudi danes ne domišljujem, da morejo slovenski politiki vprašanje slovenske fronte vzeti dovolj resno. Vem, da čas še ni dozorel in da bo prišlo do trdne slovenske fronte po drugi poti', kakor se zdi danes. Če sem vendarle pisal o njej, sera storil to iz nekakega čuta dolžnosti, iz pre-pričanja, da nam je taka fronta pač potrebna in da bi se odbil od nje marsikak udarec, ki nas bo brez nje še zadel. Lojze Udž. P0RT FUAD. v Portsaid, 22. dec. (Izv.) Kralj Fuad je včeraj izvršil posvetitev novega mesta P o r t Fuad, ki leži nasproti Port Saidu. RUDNIŠKA NESREČA, v London, 22. decembra (Izv.) V rudnika v Westardsley pri Leedu se je pripetila nesreča, pri čemer je bilo ubitih 14 rudarjev. To in ono KOLEDAR ZVEZE NARODOV. Posebni odbor Zveze narodov je dovršil po dveletno izredno težkem delu načrt za koledarsko reformo. Odbor je dobil 200 različnih predlogov in nebroj nasvetov od različnih cerkvenih, znanstvenih, trgovskih tet strokovnih združenj. Kot člani odbora so sedeli pri eni mizi zastopniki Vatikana, čari" grajskega patriarha in kenterbrijskega nadškofa, ki so se našli pri skupnem delu prvič po 500 letih. Vatikan je sporočil komisiji, da bo izjavil svoje mnenje o reformi šele, kadar bo mogoče zediniti sedaj različne nazore krščanskih cerkva. Komisija je predložila Zvezi narodov dva načrta. Po prvem se deli leto v štiri enake dele z dvema mescema po 30 in enim mescem z 31 dnevi. Dan, ki je odveč, se bo zaznamoval z ničlo ali pa bo prištel prvi četrtini, tako da bodo imeli dva meseca po 31 in en mesec 30 dni. Prehodno leto bi imelo poteiJi dve taki četrtini. Drugi predlog, ki ga je tudi odobril odbor, deli leto po 13 mesecev po 28 dni v vsakem. Odvečni 365. dan se bo računal posebej kot »letni dan«. Odbor je tudi sklenil, naj se praznuje Velika noč vedno drugo nedeljo aprila meseca brez ozira na ostale praznike, ki bi lahko padli na to nedeljo. Jos. Ilc, Kočevje: Železniška zveza SSovenije z morjem. Po časopisnih vesteh se je odbor za prou-Žavnnje ln določitev investicijskega programa vlade za gradnjo novih železnic izrekel za nekaj nominal vno naštetih tras v Sloveniji, glede zveze Slovenije z morjem pa je sprejel princip zveze v Kočevja na obstoječo reško progo med Vrbovskim ln Brod-Moravicami. — S tem je ostalo to vprašanje še vedno odprto ter bo še nadalje predmet razmotrivanja, katera trasa je najboljša. Odbor je prepustil, da določijo varijanio trase strokovnjaki, kakor se je sklenilo na zadnji železniški anketi pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Pazi i bo treba v prihodnje le, da ne bo zbornica sklicevala iak-h anket, kakor so je to zgodilo 0. decembru t. 1., ko so bili kot interesentje vabljeni le projektanti Klodičeve proge in g. Lušin ter nekaj drugih o vprašanju zveze Slovenije z morjem manj poučenih gospodov, ne pa Upravni svel Dolenjskih železnic in tudi ne mesto Kočevje, odkoder bi f.la nova proga in sta ravno ta dva vendar največja in prva interesenta, da ne govorimo o drugih ne vabi jenih, kakor je akcijski odbor za gradnjo železnice Kočevje—Brod—Brod-Moravice, ki za-stopa mnenje štirih petin kočevskega glavarstva ln dveh trelj n Gorskega kolara, biia popolnoma prezria. Mi smo popolnoma sporazumni s tem, da odločajo glede boniteto ene in druge trase edino nevtralni strokovnjaki, ki naj napravijo končno veljavno razsodbo, nikakor pa r.e, da o svoji trasi odloča sam g. ing. Klodič. l>a je slovenska javnost o železniški zvezi Slovenije z morjem precej napačno informirana, je kriv — to priznam — sam akcijski odbor za gradnjo železnice Kočevje—Brod-Moravice, ki je pustil, da se je g. ing. Klodič razpisal po listih po svoji miii volji, kakor je ho el. Naš akcjskl odbor je rfrunnl na objektivno*' meio-dajnih falt.orjev, a ga je zadnja anketa pri Zbornici z trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani poučila ravno o nasprotnem. »jmo!;K$H«r se razvidi iz časopisnih poročil in če ■ bo j^(a dovolj točna, je definitivno piropndel projekt " Črnomelj—Lukovdol, ki je bil od vsega počelka le nekikrf vtfba za črnomaljski okraj, dasi je tudi ta načrt zagovarjal g. ing. Klodič z vso njemu lastno zgovornostjo. Ta trasa se torej ne bo gradila! Časopisna poročila vedo povedati, da je defi-ni'ivno propadel tudi predlog g. vladnega svetnika Zupneka. Na anketi 6. decembra t. 1. v Ljubljani je podal g. ing. Krick od Direkcije državnih železnic v Ljubljani kot priznani železniški strokovnjaK mnenje, ki ga v naslednjem objavljam, čudeč so, da lega ni storil do danes že noben drugi interesent.Akcijski odbor Kočevje— Brod— Brod-Moravice je mnenja, da bi so končno moral preštudirati tudi ta projekt in da fin ni a priori odkloniti. To zahteva naša objektivnost, katero zahtevamo tudi od svoj h nasprotnikov za svojo traso. G. ing. Krick poroča: V dneh '28., 29. in 80. novembra 1926 sem si v navzočnosti g. vladnega svetnika Zupneka ogledal truso železniške varijanle Kočevje—Čabar-— Delnice, glede katere podajam sledeče poročilo: Prvi del proge, t. J. Kočevje—Štalcarji-Kočevska Reka bi ležal na kraškem terenu, na katerem ni posebnih tehn čnih težkoč glede njene izvršitve. Na nalomih ob cesli se vidi, da je kamen trd apnenec, ki preide mestoma v dolomit, radi česar je verjetno, da bo ležal tudi kratek predor pred šlalcarji v tem materialu. Pod Borovškim hribom (Morobitzer Berg) je predviden 8 in pol kin dolg predor, s kater m preide proga v Čabransko dolino. Začetek in konec predora ležila v trdem apnencu. Radi zelo strmih pobočij ? gornjem delu dolinice Belica bi se mo-al konec predora potegnili do kamenitega rebra, ki so razprostira od desnega brega v jugozapadni smeri do potoka, ob kuterem konča rebro s strmim prepadom. Prvih 100 metrov železnice od predora do vasi Zurga bi -e moralo graditi ob precej strmem pobočju desno dolinice Belica, vendar ni nepremagljivih tehničnih težkoč, ker tvori fundament za potre! e podporne zidove trdi apnenec. 1'olem bi prešla železnica no plrtfl v nadmorski višini 530 do 540, na katerem se nahaja zgoraj omenjena vas Zurga. Na tem platoju se da lahko zgraditi proga in po potrebi tudi pos'aja. Tla obstoje iz apnenca, mešanega z zemljo. Le na nekaterih mestih se vidijo plasti iz peščenca. ki tvorijo podlago za apnenec. Na teh mestih so tudi izvirčki vode, ker peščenec ne propušča vode. Od Zurge pro'i Črnemu potoku, kjer je mišljeno premos.ltev doline Čabranke, bi potekla železnica zopet ob pobočju približno v višini tam se nahajajoče poti. — Posebnih težkoč ni. Pobočje obstoji iz apnenca, v nižjih legah lz peščenca. Premostitev Čabransko doline bi se izvršila približno v cestnem km 40 na najožjem delu iste. Skala na desnem bregu je trd drobnjak s precejšnjo množino kremena in nj vidimo vmes na nalomih ob cesti niknkih plas:i iz ilovice, ki bi povzročevaal plazove. Vsled tega bo tvoril ta drobnjak dober fundament za most čez Čnbranko. Isti drobnjak se vidi tudi lik ob Čabr.,nki na njenem levem bregu. Proti višini pa Izgine pod humusom, vendar se da presoditi, da sega la materijal tudi tam do večje višine tako, da tudi na levem bregu ni težkoč glede fundiranja mosia. Drobrjak preide pro'i Čnbru v droban peščenec karbonske formacije, na katerem bi ležala postaja Čabar Stara pot iz Čabra pro i Osiln:cj je do 2 m gtobočine vrezana v ta materijal ln ne vidimo ob pobočjih nikakih znakov plnzov. V tem materialu bi ležal tudi predor tik nad posulo Čabar. Terena od tega predora do Smrečja nisem mogel pregledali, ker ni v bližini primernih potov. Soditi pa se da iz detajlne karte in iz terena na koncu in začetku tega dela pre^e, da se da na njem železnica zgraditi brez težkoč. Ker začne trdi apnenec, ki se nahaja v teh krajih nad peščenrem karbonske formacije, približno v nadmorski višini MO—550 m, v kateri višini bi se nahajal tudi ta del železnice, je s sigurrosljo pričakovati, da se na tem delu pio^e najde trda podlaga za isto. Iz Smrečja čez Mali log in Gerovo bi potekla proga ob pobočjih dol niče Gerovčica, ne da bi t;.m nale ela zgradba na kake terenske težkoče. lik na severnem koncu občine Gerovo vidimo plasti iz temmirdečega, ilovnatega peščenca* (po videzu vverfenske plusti), katerim bi se mogla železu ca izogniii, ker so nevaine glede plazov. Blizu Uerovega je lop, raven pros or za napravo postaje. Naslednji del proge od Gerovego čez Kraj, potem ob Kupičkem vrhu, ob pobočju Vršičkih voda do Črnega luga bo imel značaj gorske proge, ker se bo morala železnica zgraditi mestoma ob strmem pobočju, uagnjenem do 40 stopinj. Vendar je smer pobočij dosti enakomerna, brez večj h reber, tako da je proga z nasekem ln z nizkim suhim zidovjem izpeljiva. Material pobočja obstoja povsod iz trdega kraškega apnenca. Zadnji del proge od Črnega loga do priključka na pos'-njo Delnice bi ležal v sistemu kraških dolin, v ke.erih m težkoč glede zgradbe železnice. Omenjam šp, da je mogoče dobili vodo za opremo strojev na sledečih mest h, kjer so projektirane postaje; Kočevska Relca, Čabar, Gerovo in Črni lug. Ker sem sn tudi prepričal, da je Čabranska dolina precej obljudena in da se nahajajo na Bo-rovškeni gorovju, blizu Kočevske Roke, potem med Čabrom iu Delnicami velikanski gozdovi, iz katerih je danes spravljanje lesa do železnic združeno z velikimi težkočami. jc pričakovali na pro-joktirani železnici nc samo tranzitni promet proti Stišaku, temveč tudi velik Ickalni promet, vsicd ?e»ar je pro^a no vsak načia vredna, da ne pristopi k detajlnemu Crasirrnju iste. (Podčrtal lic.) Končno omenjam, da bi imela ta železnica sigurno tudi prorej turističnega prometa, ker vodi skc.i kraje, polne naravnih kracot. Tako torej poročilo g. ing. Kricka kot objektivnega opazovalen. Jaz za svojo osebo se čudim, da ni noben od prejšnjih projektan'ov videl prej ogro.nnega t>oga«tva, ki leži zahodno od Musilove črte, na katero »H no vsi ll gozdni kompleksi posredno zbog svojih cest gravitirajo, neposredno pa na traso g. vlad. svetnika Zupneka. Svojčas ie ocenil g. ing. Šivic dnevni prirastek v teh krajih na cirka 30 do 40 vagonov tovora, med tem ko je na Klodič-Hrovatovi vsa tovorna količna malenkostna, ter ne pr de za rentabilite'o proge n i"i ne prav v poštev. Govor li o velikanskem tranzi'nem prometu pa tudi prav ne gre. — A tudi o tem naj sodijo strokovnjaki I • • • Povečanju kapitala Strojnih tovnren. Na obč. zboru Strojnih tovarn in livaren d. d. v Lji Jjani dne 20. t. m. je bilo sklenjeno povišanje kapitala od 5,000.000 Din n<» 0.250 000 Din po izdaji 12.500 novih delnic po nom. 100 Din. Glede podrobnosti te nove emuije pa bo sklepal upravni svet tako glede kurza in razmerja do starih delnic. To povijanje kapitala sf je izvršilo radi tega. ker družba dela s povečano kapaci'eto vsled povečanja poslov in zalo rabi novih siedstev. — Obrati omenjenega podjetjaizdelujejo mnogo novih predme'ov. Vpisi v zadružni register. Vpisali sta se nastopni zadrugi: Kmečka hranilnica in posojilne« v Fokovc h r. z. z n. z. in Hranilnica in posojilnica v Zepovcih, r. z. z n. z. Stanje Narodne banke z dne 15. decembra. (Vse v milijonih Din; v oklepaju razliko napram slnnju z dne 8 decembra.) Aktiva: kovinska podlaga 433.3 (-12.0) posojila 1.105.2 (-10.4), saldo reznih računov 680.9 (—76.9); pasiva: bankovci v obtoku 5.7277 (—139.8), državne terjatve po rajnih računih 14« 3 (+91.2), razne obveznosti 641.6 (—177). Ostale postavke so ostale neizpremenjeno. Grško-italijanska trgovska pogodba, ki je bila sklenjena koncem novembra, še objavljena. Vendar pa so glavne ločko pogodbe več aH manj znane. Koncesije, katere je prejela Italija s strani Grčije niso tako velike, ksicor se je pričakovalo, nasprotno je Italija ugodila marsikateri želji Grčije. Tako si je Grčija zaslgurnla prodajo gotove količine lobaka in vina v Italijo, uspelo ji Ja tudi obvarovati si izključno pravico obalne plovbe rta grških vodah. Zato pa se je ukinila pravica grSk h državljanov glede ribarenja v italijanskih vodah. Italija je tudi izposlovala redukcije v grškem carinskem tarifu. Ho rs: a \ Dne 22 .decembra 1926. DEN A R. Zagreb. Berlin 13.49-13.52 (13.48-13.51), Italija 252.15—254.15 (255.19—258.19), London 274.80—275.60 (274.83—275.63), Newyork 56.543 do 56.743 (56.55-56.75), Praga 167.676-168.476 (167.70—168.50), Dunaj 7.985-8 015 (7.985—8.015), Curih 10.945—10.975, Amsterdam 22.67—22.73 (22.69—22.75). Curih Belernd 9.125 (9.125), Budimpešta 72.40 (72.50), Berlin 123.10 (123.075), Italija 22.95 (^3.45), London 25.0925 ( 25.08875), Ne\vyork 517.375 (517.125), Pariz 20.675 (20.91), Praga 15.825 (15.325), Bukarest 2.75 (2.70), Varšava 57.50 (57.50), Ams'erdam 20o.!:0 (206.90), Bruselj 71.95 (71.90), Stokholm 138.5 (138.25), Oslo 130 (130.25), Kopenhagen 137.50 (137.75). VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana 7 odstot. invest. posoj. 80—82, vojna odškodnina 344 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195-198, Ljublj. kreditna 140 den., Merkanlilna 96 den., Praštediona 890 den., Kred. zavod 170—180, Strojne 90 den., Trbovlje 338 den., Vevče 115, Stavbna 55—65, bešLr i 04 den. Zagreb. Agrari 47 25—48, 7 ods»ot. lnve.it posoj. 82—82.50, vojna odškodnina 847-317.50, Hrv. esk. 1C0-102, Kred. 101-105, lllpotmhka 59— 60, Jugobanka 97-98, Praštediona 890—897.50, Ljublj. kreditni 116 den., Šečeiana 420-440, Gutmann 2"0 bi., Slavonija 32.50- 33, Trbovlje 845 - 350, Vevče 115 den. Dunaj Devize: Belgrad 12.46 -12.51, Ko« danj 188.30-188.90, London 34.31-84.41, Milan 31 45—31.55. Neuvork 707-709.t>0, Pariz 28.30 do 28.40, Varšava 78.23-78.73. - Valute: dolarji 705.40-709.40, lira 81.27—81.58, dinar 12.445 do 12.505, češkoslovaška krona 20.U2-21.04. Praga. D e v i 7 e : Lira 149.925, Zagreb 59.31, Pariz 131.40. London 163.15, Nevvvork 8:1.615. Dunaj. Don. savska-jadr 7!-3.:"00. Zivno 768 tisoč. Alpine 3>!3.500, '(ran ^ka industrijska 400.000, Trbo.'-e 434.000, Hrv. ssk 132.100, Ley-kam 131.5C0, Li^. banka 71.000, Avstrijske tvornice za dušiik 272.000, Munuus 1,150.000, Slavoniji 39.100. BLAGO. LJubljana, Les: Javorjev! hlndl od 30 crt naprej, fco vag. n ja 500 bi. Hrastovi hlodi od 2—4 m dolž., od 70 cm srednj. prem. naprej, fco vag. meja, 2 vag. 1100-1100, zaklj. 1100. Deske, 13 mm, 4 m, monte, od 14 naprej, fco vag. nakl. pust, 560 bi. Žito in poljski pridelki: pšenica, 75/76, l'co vag. nakl. postaja 295 (blago); koruza umetno sušena, Ico vag. nakl. posl. 155 (bi.); koruza nova, času primerno suha, fco vag nakl post. 140 (bi); koruza nova, Času primerno suha, za januar, fco vag. nakl. post. 150 (bi); ajda prekmurska, fco vag. nakl. post. 835 (bi.); rž. 71 72, 2%, fco vag. nakl. post. 225 (bi.); ječmen krmilni, 62 63, fco vag. nakladalna post. 170 (bi); ječmen krmilni, 63 64, fco vag. nakl. posl. 1S0 (bi); ječmen letni, 65 66, fco vag. nakl. posl. 192.50; oves, fco vag nakl. post. 160 (bi.); otrobi drobni, fco vag. nakl. posl 125 (bi); fižol beli, 3-4%, fco vag nak! post. 175 (bi.); fižol imeni, 3—4%, Ico vag. nakl. post 175 (bi.). Spori Smnšlti tečaj na suhem se vrši danes ob 8. uri zvečer v Mestnem domu, pod vodstvom krmarjev J. Z. S. S. Smučarji naj pridejo v popolni smuškl opremi Poziv vsem športnikom in turistom! Zima je tu I Panoge športa, ki 9e gojijo poleti pri nas, |m> čivajo. Le tu pa tam se osineli iigilnejši športnik, da uiisli na svoje športno delo tudi pozimi. Zimski trening je za kondicijo telesa in za trdno podlago poznejših uspehov neprecenljive vrednosti. Potrebi po gibanju, intenzivnem izpopolnjevanju telesnih sil, naj zadoste luiši športniki in turisti z (gojenjem zimskiii sijortov. Smučanje, sankanje in drsanje ja mogoče gojiti povsod, bodisi posanuzno, ali organi« ziruno v družbi, v sekcijah ali klubi.i. Koristi smučanja so v fizičnem oziru neprecenljive vrednosti, kajti pri smučanju se enakomerno krepijo vsi deli človeškega telesa. Smučanje je popolno, vseslrimsko vežbanje telesa, zvezano z užitkapolnimi krasotami zimske prirode ter prekrasnim duševnim doživetjem. Zato športniki in turisti, ven v krasno zimsko naravo! Smuški šport je pri nas v zadnjih letih stalno napredoval, nad 4000 oseb goji smučanje, 26 klubov je do sedaj včlanjenih v Jugoslov. zimsko-sportni zvezi. Pri nas v Sloveniji pa ja ta šport razširjen tudi med kmelskim prebivalstvom ter šolsko mladino. Kako emiuentne vr.ž-nosti je smučanje za narodno obrambo, dokazuje dejstvo, da je dalo ministrstvq vojske izvežbati v smučanju skoro 500 Častnikov iu podčastnikov, katero nalogo je izvedla Zveza s svojimi učitelji. Sedaj pa se uvaja smučarstvo za stalno v armado. Gibanje v prosti naravi, pod toplim zimskim solncem in v najboljšem zraku zatira kali in bacile, ustvarja najboljše fiogoje za naše zdravje in odpor proti boleznim. Duševni delavci bodo našli v smučanju najboljše sredstvo za pomirjenje živcev in odpočitek du .a. Tedaj ne samo v interesu nas samih, v interesu celokupnega našega naroda in Sir H. Rider Haggard: 72 Hči cesarja Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. I'oljanec »Pač malo,« sem rekel, »in vendar poznam eno pot. Ako samega sebe usmrtim, potem me ne morejo žrtvovati.« »Ne,« je urno odgovorila, »ikaj pa ti bo to pomagalo? Dokler si živ, imaš vedno upanje, ko si pa enkrat mrtev, si mrtev za vedno. In dalje, ako moraš umreti, je najbolje, da umrješ pod roko duhovnika. Veruj mi, dasi je konec grozen,« in stresla se je pri teh besedah, »je skoraj brez bolečin, tako pravijo, in jako hiter. Mučili te ne bedo, toliko sva bila dosegla Guatemok in jaz, dasi so izpočetka želeli na ta veliki dan še bolj posebno počantiti boga.« Tjule,« je nadaljevala Otomi, sedla na posteljo poleg mene in me prijela za roko, »ne misli več na to kratko trpljenje, temveč zri, kaj pride za njim. Ali je tako hudo umreti, in to hitro? Vsi moramo umreti, danes, nocoj, ali jutri — brez pomena je, kdaj — in tvoja vera te uči kot naša, da je onstran gruba brezkončna blaženost. Pomisli torej, prijatelj moj, jutri bos imel vso to borbo in vse težave daleč za seboj; boj in žalost in vsakdanji strah za bodočnost, ki grenijo dušo, vsega bo konec zate in užival bos za vedno, mir, katerega ti ne bo nikdo motil. Tam baš našel ono mater, o kateri si mi pravil, in le i tc je ilju bila; tam tudi se U nemara pridruži ona, ki te ljubi bolj kot tvoja mati; morebiti te celo jaz naidem tamkaj, prijatelj,« in čudno me je pogledala pri teh besedah. »V resnici je temna pot, po kateri ti je hoditi, gotovo pa je dobro izhojena in na koncu sveti luč. Bodi torej mož, prijatelj, ne bodi žalosten; raje bodi vesel, da boš v tako zgodnji starosti dognal vso tugo in dvome in dospel do vrat radosti, da boš imel trnjevo, nenamakano divjino za seboj ter gledal smehljajoča se jezera in vrtove in med njimi templje svojega večnega mesta.« »Sedaj pa zdravstvuj in srečno! Ne bova se več videla, dokier ne napoči ura žrtvovanja; me ženske, ki se šemirno kot tvoje žene, te moramo namreč spremljali do prve ploščadi templja. Zdravstvuj, dragi prijatelj, in misli na moje besede; najsi se boš ravnal r>o njih ali ne, o enem sem prepričana, da boš tako zavoljo samega sebe in svoje časti kakor tudi zavoljo tega, ker te jaz prosim, umrl pogumno, kakor da bi te gledale oči vsega tvojega ljudstva.« Pri teh besedah se je nenadoma sklonila, me poljubila na čelo nežno kot sestra in odšla. Zavese so se zagrnile za njo, toda njene besedo so šo vedno odmevale v mojetn srcu. Nič ne more nagniti človeka, da bi prijazno zrl v smrt, in smrt, ki je čakala mene, je bila laka, da bi se tudi najsrčnejši zdrznil pred njo; vseeno sem se zavedal, da je Otomi govorila resnico in da bo taka smrt, kakor je bila tudi na videz grozna, morebiti v resnici manj strašna, kot je bilo življenje samo. Neki nadnaraven mir je objel mojo dušo, kakor objame gosta m 'gla obličje oceana. Spodaj pod lo mcalo lahko divjajo vode in se cenijo, zgoraj nad njo lahlco sije solnce, ampak okroginokrog je mir. Dozdevalo se mi je, da stojim v lej uri izven svojega pozemskega jaz-a in cla zrem na vse stvari z nekim novim čutom. Tok življenja je odtekal od mene, obrežje smrti se je videlo jako blizu, in jaz sem razumel takrat, kakor razumem danes v tej visoki starosti, kako mnogo več deleža imamo mi smrtniki v smrti kakor v tem kratkem neznatnem življenju. Lahko sem pretehtal vso svojo preteklost, čutil začudenje nad bodočnostjo svojega duha in se celo čudil plemenitosti in modrosti indijanske ženske, ki je mogla misliti take misli in jili izražali. • Naj se zgodi karkoli hoče, sklenil sem trdno, da je v eni stvari ne bom razočaral; pogumno bom umrl, kakor pristoja Angležu, ostalo pa prepustil Bogu, Nikdar ne bodo ti divjaki mogli reči o meni, da je bil tujec bojazljivec. Kdo pa sem bil jaz, cla bi se pritoževal? Mar ni na stotine ljudi, ki so bili j rav tako dobri kot jaz, dan na dan umrlo na onem velikem trgu in brez mrmranja, brez glasu? Ali ni tudi moja moti umrla, umorjena po morilcu? Na svetu je vse p^>lno groze in žalosti, podobne moji; kdo pa sem bil jaz, cla bi se polem pritoževal? Tako sem razmišljal, dokler se naposled ni jelo svitali. in z vzhajajočim solncem se je vzdignil tudi hrušč in trušč vojakov, ki so se pripravljali za bitko. Sedaj je namreč dan za dnevom divjal srdit boj in tisti dan je imel biti najljutejši. Toda jaz sem se tedaj kaj malo zrn mil za vojno med Azteki in Španci, saj sem sc moral sum pripraviti ua biižnii laslui smrtni bol •— « M V — s — on T » -j r c * ' * • — ■ 'K " " I C = S 1 n 1 <»ja ft 1 - « = »Sita - b f> re g s a ° S o o 2 „ -t = i. ~ 5 » 3. T = ^ j a- S- i s « a g-ra J S — « * ^ ™ - M J . f N T. c - 2 c' w 6 v 2 B ' ° -i ►r k ?T C 1 a S Sr s « % M sr | #»" N B- f g.* " = S * I 1J iS a ES 2 g _a O' ^ f — 5' v 2 <3 ' o 9 s: 3 3 3 I?V 3 soli® i f: $ -e; . a < -- »V N "s 5 a. c - £ * £ P- držav« je gojenje rimskih športov, kt je neprecenljive važnosti za očuvanje in okrepitev narodovega Bdravja in za obrambo domovine. Smučanje mora poslati naš nacionalni spori! Pozivamo vse športne klube in turistovska društva, da ustanovijo zimsko-športne sekcije, prično z gojenjem zimskih športov in tako skrbe za razširjenje smurarstva, najlepše športne panoge. Vse informacije in nasvete daje podpisana Zveza. — Jugoslovanska zimskosportnu eveea, Ljubljana. PRIHODNJE MEDDRŽAVNE NOGOMET. TEKME. Tele so: 2. jan. Belgija—Češkoslovaška v Bruslju; 9. jan. Češkoslovaška—Luksenburška v Luksenburgu; 22. jan. Italija—Ogrska v Milanu; 80. jan. Švica—Italija v Ženevi. 2. lebr. Anglija—\Vales v Cardiffu; 19. febr. Francija—Portugalska v Lizboni; 26. lebr. Irska— Škotska v Belfastu. 13. marca Belgija—Holandska v Ant\verpnu; 19. marca Anglija—Wales v Readingu. 2. aprila Škotska—Anglija (kraj prireditve še ni določen); 9. aprila Irska—Wales v Levantla; 17. aprila Italija— Luksenburg v Luksenburgu; 17. aprila Španija—Švica v Santanderu; 23. aprila Irska—Italija (še neznano, kje); 24. aprila Italija —Francija v Parizu. 1. maja Holandska—Belgija v Amsterdamu; 22. maja Francija—Španija v Parizu; 22. maja Av-»trija—Belgija na Dunaju; 25. maj Češkoslovaška —Belgija v Pragi; 29. maja Italija—Španija v Bo-logni. 12. junija Ogrska—Francija v Budimpešti. STADION. Glavno mesto Rio de Janeiro bo v kratkem dogradilo ogromen stadion, ki bo imel po velikem portugalskem odkritelju ime Vasco da Gama. Stadion bo med najlepšimi na svetu: v areni bo pro-»tora za 80.000 gledalcev in bo kar najsijajnejše opremljena. Otvorili bodo stadion s tenisom "in sicer bo gostovala tam — naša Suzana. Prav tak stadion si gradi tudi Buenos Aires, glavno mesto Argentine. Športni teden Ta teden zaključimo v sredo zvečer. Kratek Je, zato pa ne dosti manj živ. Na vsak način se nam mora dopasti sklep občine Leipzig, ki je prispevala k športni šoli 35.000 mark. Ali pa Logesova moj-e;T»ka telovadna šola v Hannoveru. ki šteje 2300 članic; lani jih je telovadilo 700, letos jih bo 1800, v javnem nastopu namreč. Same ritmične vaje, spojene s športnim plesom. O zmagi dunajskih drsalcev v Berlinu 7:0 pripomni neki berlinski list: >Das ist Klassenun-lerscMedt, torej razlika za cel razred. O nogometnih tekmah smo včeraj veliko pisali in prav tako. da Maori na Francoskem povsod zmagujejo. Zanimivo je. da je gledalo tekmo med Ogri in Spanci v Virro 15.000 takih, ki so plačali, in 25.000 ta'-ih, ki niso plačali ter so stali na griču poleg igrišča. Vemo že, da so Angleži premagali Belgijce v hockeva 10 : 0; malokomu je pa znano, da gojijo |iockey »udi Japonci in je sicer zmagovito moštvo univerze Olejo moralo oddati venec zmage univerzi Vazeda 0 : 6. Brugnon je premagal Coc^eta, slučajna zmaga. — KožeIu\ profesionalni svetovni prvak, je 31 let stir. — Tilden prihaja v Evropo in bo igral ob rivieri in v Italiji, morda tudi na Nemškem in v Par zu. — Helena VVilsova pa riše lepe risbe v časopisu »Ne\vyork World<. O namiznem tenisa, ping-pong, ki smo ga včeraj omenili, priobčimo v kratkem daljši članek. Lansko zimo je Stultgartec Hagenlocker premagal svetovnega biljardnega prvaka Jacka Scliae-lerja. Sedaj bo moral 5., G. n 7. januarja braniti svoj novi naslov proti Amerikancu VVillie Hoppe, na 1500 točk, v newyorškem hotelu Pennsylvania. Wide bo 4. 1. 1927 že v Ameriki, Iloff bo pa takrat v Evropi. Italijani so premagali v leikontletsken; boju Švicarje, ker je imel Htinenberger pretegnjeno kito. Rnkoborba v MUnchenu je končana. Kopp je dobil 3. darilo, Fris!enskyjem in Kornacem. V Hamburgu je bil pa prvi Schvvarz, drugI Wrster-ganrd, tretji Jago, Četrti Petrovič, peti Steinbach, »esti Gerigkov. Bokser Breitenstraeter se bo boril v Hamburgu proti Giuseppeu Spalla, 26. t. m. — Sharkey je premagal Ilonora Smitha v 7. rundi. Evropska prvenstva v sabljanju se bodo vr-lla 26.—31. avg. 1927 v francoskem kopališčnem mestu Vichy. Jugoslovanska plavalki zveza je s 14 gtasovi proti 11 sklenila, da bo odslej njen sedež v Belgradu namesto v Zagrebu. Prvenstene tekme 1927 se bodo vršile pa še v Zagrebu. — V Stuttgartu bodo za uvoto 1,600.000 mark zgradili novo plaval-nico, 83 in pol metra do'go. V Berlinu bo 18. šestdnevno dirkanje, eno hidi v Bruslju. — Grassin je zmagal v Bruslju v treh tekmah pred Linartom. Mednarodna aviatična zveza je na zborovanju v Parizu določila nagrado najboljšega letavca Cob-hamu. Slo je med njim, Ciervo in Pelletier d' Oisy. Iszpred sodišča 1 " Prepir na klavnid. Pred sodiščem se zagovarja širom Polfan v Ljubljani mani mesar in gostilničar. Obdilžcn je hudega greha, namreč da je ravnatelju klavnice očital korupcijo: »Ta vas je podkupil, vam bom že le pokazali« je grozil. Pred sodiščem pa ima manj poguma: »Ni res, nisem rekel tega, samo pritožil sem se, zakaj me zapostavlja!« Ves rdeč in jezen pa postane, ko prečita sodnik akt, ki pravi, da ima obtoženec pol milijona premoženja. »Ja, vse skup je Ze toliko vredno, tisto, koliko je pa dolga intabuliranega, pa ne pomislite!« Radi dolgega jezika bo moral obtožence plačati 500 Din kazni in vse stroške, ki znašajo najmanj le enkrat toliko. Arbanas. _ V dvorano stopi suhljat, visok človek v jet-niški obleki z očali na nosu. To je Arbanas Preka Prekovič, človek, pred katerim se križajo vsi občinski blagajniki širom države. Kajti Prekovič ima lepo navado, da potuje od vasi do vasi in se oglasi povsod pri občinskem uradu, kjer prične tožiti v polomljeni srbohrvaščini: »Ne mogu raditi, imam siomljenu ruku, dajte nešto para!« In dobi, tu deset dinarjev, tam dvajset. Semtertja pa ukrade še kaf za jesti, včasih tudi kaj denarja, pa živi kljub zlomljeni roki. Pred sodiščem pripoveduje, da je bil v Mostarju za kuharja, pa je zvedel, da rabijo orožniki enega, ki bi jim kuhal. Naš Prekovič se ie napotil iz iMostaria na 'Rakek, peš seveda, kdo bi daial denar zo drago železnico, vse v trden) prepričanju, da čakajo orožniki na Rakeku ravno nani. In so res pričakali, pa ne na Rakeku, nego v ljubljanski okolici, niso ga pa dali v kuhinjo, nego na sodnijo, kjer je sedaj dobil 14 dni zapora radi polepuštva in raznih manjših tatvin. Prepad vremena ec* 14. do 20. decembra 1926. (Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.) 14. Glavno središče močnega tlaka teži danes v Bosni (Kalinovik 772), stransko pa v Alpah. Mirno in meglovito je v Alpah in na Balkanu. Pri nas barometer pada, toplota proti večeru raste vsled vpliva novo nastalega nižjega tlaka na Madžarskem. VES. H. S. je zahladilo za 10° C. Nizek tlak je v zastoju, obvlada položaje: Sev. leden, morje, Skandinavija, sev. in sred. Rusija ter Poljska — deloma z deževnim, deloma s sneženim vremenom. Naš barometer dobiva poja-čanja iz okrožja Anglije (775), vsled česar je vreme dokaj mirno, močno meglovito, deževno ali sneženo le v gotovih predelih. Temperatura v Skoplju ob 8. uri — 5° C, v Ljubljani 3» C. 10. Plasti niz. tlaka valove počasi, danes tudi k obali nemškega ozemlja; izločujejo v toplejših delih dež, v hladnejših tuintam sneg. Sev. zah. višji tlak preriva hladne zračne mase preko srednje Evrope na Balkan. V Sloveniji toplota zopet pada, dan je v jutro pretežno meglovit, pozneje bolj oblačen. 17. Nizki tlak slab. vremena teži v glavnem v sred. in sev. Rusiji, na Poljskem, vključil je pa tudi sev. in sred. Nemčijo ter se širi urnejše proti jugu. Severno od Alp gospodarijo živahni vetrovi, v slabi meri so že dosegli tudi našo zemljo. Dežuje v Nemčiji, deloma še na našem Primorju. sneži na Poljskem. V S. H. S. je oblačno pozneje prijazno solnčno. Toplota pada. 18. Novi za'-odni topel val združen s severnim je vsmerjen k Baltiku in Črnemu morju, prinašajoč zahodni Evropi, Nemčiji in nam dež, vzhodni Evropi sneg. Zračne struje so oživele tudi južno od Alp. Največ megle ima Balkan, solnca pa sredina S. H. S. Temperatura v S. H. S. nižja za 2° C. 19. Sev. zah. topel val — nizek tlak plava v v^h. (Minsk 747). V okrižju Dubrovnika je nastala nova depresija CGruž 747}, ki sip!je na Primorje mnogo dežja, v Bos^o sneg in privablja v svojo kotlino močno horo. Toplota je v SVV in NE S. H. S. padla, drugod porastla 30. Na zn' odu se zopet pojavlja hladni val — vis. tlak; preplavil je že tudi znatni del naše države in priliska na jadransko depresijo, katera se je po obsegu in globini znatno zmanjšala. V Primorju ie bora, v NE S. H. S. pa nagli severni vetrovi. Vedrina vlada samo na gor. Jadranu. Deževalo je v Primorju. snežilo na sosed, višjih položajih. Toplota je nazadovala za 3° C (Maribor —4°). Pregled toplote v gorenji dobi: Centenlm Cltafellcm se priporočajo naslednic tvrdke: pn J1MERKANCU" Ljubljana, Stari trg 10 Knptta najceneje klobuke, fcplca, parilo Itd. Modno blago. JaoometalijaHr.no.z. Industrija plotavlnastlh Izdelke* Ljnbljana Kolodvorska ulica 18 Prodajalna K T. D. (II. Nltman) Ljubljana, Kopitarjevi ul. 2. tcod. mm kleparska In initaladjska podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 franc fu]an hrovBtvo in zaloga strflSrnh potrebščin Ljubljana • Galjeviea 9. Ivan Krlžnar fcroveo Ljnbljana Hrenova ulica štev. 9 IVAN JAV0RNIK maair Ljubljena. Domobranska c. J Stojnica poleg Zma|sbega mostu Jakob Kavčič parna paluraa Ljubljana. Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 ilngclosiag Hrastnik manufakturna trgovina Llabllim, HarlDvsUi c. B Dežnlna lekarna pri .Mar. Pomagat* Mr. ch. M. Leusfek Ljubliana. Rešilna cesta 1 Martine, Cene & Komp. dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA, Igriika ul. 6 Blaž Jantar pleshor Ljubliana, Breg JOSIP OLUP trgovini ■intilaktun la oblak Ljubljana, Stari trg 2 In* vogalu) K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja in Čevljarskih potrebščin LJubljana, Sv. Patra testa 32 PRISTOO £ BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. t Telef. 908 Ustan. 1903 tapetnik Ljubljana. Krekov trs T [Josip Satran špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 IStmuiifc) Pavel Stala ACTOTAKBl Mana, Pol|anska tisti S Telefon 842 LEOPOLD SE69 Hublinna, Pul anshe c.M Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 Najboljša ter pristna dalmatinska, štajerska in dolenjska Vina točilo se le v nad 25 iet obstoječi, renomiranl vlnarnl „PrI DaEmatincu", Tavčarjeva (prej Sodna u\)4 Trgovski pomočnik mlajša moč, se sprejme takoj. - Ponudbe poslati na Poltni predal It. 66. Mizarski mojster vsestranski verziran, trezen in vesten, išče mesta najraje pri takem podjetju, kjer se spoštuje versko prepričanje. Ponudbe upravi pod: Trezna in poltena moč 8777. POTREBUJEMO perfekt-: no nemško n stenotipistinjo TRTE! Vse ameri-kanske podlage, ključi in korenjaki, izvirne Telekijeve selekcije, cepiči na Berlandie-ri. »Prvi Jugoslovanski Loznjaci, Daruvar, Hrv. Zahtevajte ceniki 8617 T. RABIČ •) "o, Ljubljana