Miran   Jarc   /  Laze   —   Peter lin -Pet ruška   /   Večer
Miran Jarc / Laze
Svetovdani so bili ljudje,
ki so v to gozdno samoto zapeli .
svoje domove ... kakor da molijo
čisto so rezale trde roke
zemeljsko dlan ... v radosti in boli jo
oblikovaje po svoji podobi...
Svet
v trate in v holme ujet,
v troje hiš, v smrečje in brezje,
v smehljaj otrok, ki si vence pleto,
v zdravje fantov in deklet,
v modrost starčka, ki zre življenju že čez goro ...
katera jih združila vez je?
Ura jim je skrivna postava
za delo in molitev ...
Ko se pod njimi obrazita polje in dobrava,
rasto neopazno v izpolnitev ...
Vesolju so bratje in sestre, voljni in tihi
in sami ne vedo, da so trde stopinje mehki dihi
in da se od njih razteka vseširna sončava.
Rad. Peterlin^Petruška / Večer
Ah, proč je, proč ljubezni maj: Že lega senca iz kraja v kraj, vrhovi brez le še žarijo, že gasnejo v somrak in zdaj planin temena odplamtijo. Adijo!
Prišel je že ločitve čas ...
In gora, dol in cesta, vas
zgoste se v sivo harmonijo
in s stolpa se razlegne glas,
doneč, pojoč «zdravo Marijo». Adijo!
Vse pusto, prazno v dnu srca:
Kot bela lilija si šla,
kjer sveče noč in dan gorijo,
kjer sredi polnočnega sna
Jehovi psalmi nun donijo ... Adijo!
724