Knjiga Slovenska V XIX. veku. P. Joaliim Nastran (Caspar) r. v Cerkljah na Gorenjskem 18. nov. 1802, mašnik 1829, u. 13. okt. 1863. Knjiga njegova je Sveta pokora, ali sedem postnih pridig, ktere je pridigoval v letu 1846 P. Joahim Nastran, duhovin frančiškanarskiga reda, in kaplan prediuestne fare BMarijniga oznanenja" v Ljubljani. Natisn. Ign. A. Kleinmayr v Ljubljani 1849. 8. str. 91. Zal. in prod. J. Giontini. — Na primer o besedi bodi nekoliko iz vpeljave v prvo pridigo: Bodi pozdravljen, o sveti postni čas! čas gnade in zveličanja, čas žalosti in veselja! Kdo med Kristjani ne bo žaloval, ki ga sama mati cerkev, s kelham terplenja v roki, in z jokajočimi očmi k žalovanju opominja, ki ga z žalostoim glasam na goro Kalvarjo kliče, in mu križaniga Jezusa v duhu kaže. Kristjan! to je greh storil, tvoj greh je tega kriv! Žaluj tedej, in posti in jokaj se; zakaj Bog sara se je za - te postil, je za te jokal, in kervavi pot potil. Pa se tudi veseli, in od veselja poskakuj; zakaj rešen si svojih grehov, rešen in očišen si, s kervjo Kristusa si odkupljen, kakor spričuje sv. Peter (I. 1, 18. 19) itd. . . 0 de bi se pač ta sveti postni čas prav veliko grešnikov k Bogu vernilo! ... V priliki od zgubljeniga sina vas bom podučil v svojih postnih pridigah, kaj de vam je storiti, če želite pravo in resnično pokoro delati. . Ti pa sveti duh! duh luči, in resnice! razsvetli mene, in moje poslušavce, de bi ta postni čas pet delov pokore tebi k časti, in sebi k zveličanju prav zamogli prevdariti, in si k sercu vzeti, de se tako po izgledu zgubljeniga sina k Očetu vernemo itd. P. Placid Javornik r. v Tersteniku na Kranjsketn 22. avg. 1803, mašnik reda sv. Benedikta, učenik bogoslovja v Celovcu, od 1. 1850 župnik pri sv. Jurju, u. 30. nov. 1864. a) Šest Nedel pobožnosti v čast svetiga Alojza odGonzaga. Svetiga Alojza živlenje, premišlovanje nja živlenja, litanije ino pesem. Molitva juterna, večerna, mašna, za spoved in za sveto obhajilo. Po nemško spisal Dr. Alois Schlor; poslovenil P. Placidus Javornik. Treki natis. Z dopušenjom visoke časti naj vrednešega gnadlivega firšta gospoda Romana, sekovskega škofa. V Gradci 1849. 12. str. 96. Jos. Sirola. Nat. (1 in 2?) 4. 1. 1854. 12. 96 v Gradci. — Šest let je sveti Alojz v Jezuitarskim redu menih živel, ino ravno le te leta so vzrok šestnedeljske vodbe, ki jo v čast sv. Alojza opravljamo, piše v predgovoru, in na koncu je pesem: »Prelepa Lilia cveti! — Iz samga svetfga raja, — In duh deviške čistosti — To Lilijo obdaja. — Kdo žlahtne lilie ne pozna: — Alojzija mladenča? — Nedolžnost in pokora ga — Zdaj v svetim raji venča itd.« b) Sveto pismo stariga zakona. Poslovenil in razložil P. Placid Javornik, benediktinar, c. k. učenik sv. pisma st. z. in iztočnih jezikov na bogoslovskim učilišu v Celovci. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. Predgovor. Vvod. XXX. I. Mozesove bukve. 1848. 8. 520. — Druge Mozesove bukve. Izdalo družtvo sv. Mohora 1854. 8. 104. — Tretje Mozesove bukve. 1854. 8. 76. (Gl. A. M. Slomšek str. 9. 17. 18). — Mej sodelavci ,,Sv. pisma". . po povelji Antona Alojzja (Volf—Volc) imenuje se v predgovoru str. XIV tudi „0. Placid Javornik, fajmošter pri sv. Jurji pod Taboram na Koroškim", ter je ondi povedano, da sv. pisrao star. zak. se je pripravljalo za natis (1. 1857 zv. I), in sicer na podlagi sloveoske prestave učeniga 0. Placida Javornika petere Mojzesove in Jozuetove bukve, pa perve in druge bukve Kraljev itd." — Iz predgovora bodi na primer: ,,Slovensko slovstvo, domorodno izobraženje se zbuja, vzdiga in širi. Lepo in veselo je to, in Bog ohrani in osrečuj verle in iskrene može, ki si to prizadevajo. Med mnogoverstnitni koristnimi bukvami in spisi pa, ki se od dne do dne na svitlo dajo, se še vedno ene in sicer nar bolj potrebne pri nas pogrešajo, ktere sicer imamo (J. Dalmatin, J. Japel, M. Ravnikar, Dr. Klančnik itd.), vender ne v taki besedi in opravi, de bi bile današnjimu izobraženju slovenskiga jezika in povzdigi druzih učenost in znanstev (zlasti po neprecenljivih Novicab) primerjene . . . Celotne v duhu današnjiga jezika spisane prestave svetiga pisma . . ki je nar važniši obstojni del duhovskiga ali cerkveniga slovstva in steber vsih keršanskih učenost . . pogrešamo . . Ti in enaki prevdarki in serčne želje tudi svojo trohico na oltar domorodstva položiti, so me naklonile, dragim domorodcam, zlasti pa častitim duhovskim sobratam svojim v ti reči nekoliko postreči, in jim saj en poskus svoje dobre volje ponuditi, de, ako bi morde jez iz raznih ozirov za delo tako visoke pomembe poklican in ugodin ne bil, bi se vsaj kdo drug verli domorodec te tako željene in potrebne reči lotil, jo daljšal in srečno dokončal itd." (III—V). Tako je spisal -Javornik v Celovci veliciga šmarna dan 1847" in Slomšek je novo delo v Novicah iskreno priporočil. I. 1. V začetku je Bog stvaril nebo in zemljo itd. — Razlaga: nV začetku" t. j. v začetku časov, predin je še kej bilo, pred vsim drugim . . . ,,Je Bog stvaril", po Hebrejsko se v izvirnim spisu berete besedi: nbara elohim". Glagol bara je v edinjim, ime elohim (eloah) pa v množnim številu . . . Mozes glagol bara v edinju rabi zato, de kaže edinstvo bitja božjiga, elohim pa v množnim številu, de nas opomni množestva oseb božjih, t. j. presvete Trojice, kakor vsi učeni bogoslovi terdijo . . Beseda bara tukej ravno toliko velja, kakor v začetku kej storiti, iz nič, stvariti itd. (str. 33). L. 1848 itd. oglasil se je Javornik časih tudi v c) Sloveniji in d) v Drobtincah. Tako na pr. v Sloveniji 1. 34 modro razlaga splošne želje Slovencov o Avstriji v ogovoru: nDragi domorodci"! in 1. 42 v spisku: ,,Vesela Slavjanska prihodnost1' omenja, kako se je bodemo pametno poslužili, de bo mila mati Slovenija v kratkim po vsih naših krajih — po celi domovini veselo slovela. — V Drobtincah 1. 1858 nahajajo se ,,Pridige o štirih poslednih rečeh po Wittmannu, Premišlovanje Terpljenja Gosp. našiga J. Kr. velkiga petka dan8 itd. — „0. Placid Javornik . . so bili iskren domorodec in zvest podpornik vsem narodnira rečen>> da imamo malo tacih. Slovensko slovstvo so poranožili z obširno razlago pervih Mozesovih bukev, pri kterem delu jim je bil sosebno pomočaik ranjki Anton Oliban (Jezičnik XVII. 1879 str. 54—62), in še z nekterimi drugimi spisi. V svojem življenji so bili vedno moškega značaja, vedno veseli in proti vsacemu priljudni po navadi slovenski; občno spoštovanje jim je sledilo v grob. Naj v miru počivajo!" — lepo opominja A. Janežič (Slov. Glasnik XI. zv. 1865). P. l_.a_l Robida r. 13. okt. 1804 v Malivasi na Ježici poleg Ljubljane, stopil 1. 1821 v red sv. Benedikta, postal mašnik 1. 1825, profesor naravoslovja in matematike na liceju v Celovcu od 1. 1830 do 1875, bivši prednik v samostanu, ustanovnik družbe sv. Mohora in do smrti svoje pregledovalec njenih računov, u. 4. okt. 1877. Geslo mu je bilo Slomšekovo: aMalo govoriti, veliko delati, vse terpeti". Že takrat, ko so jele Bleiweisove Novice pervokrat buditi narodno zavest in vabile domorodne moči na delo, stopil je Robida v kolo tistih zaslužnih rodoljubov, ki so se trudili po primernih spisih in knjigah narod podučevati in izobraževati. Robidi gre med drugimi domoljubi tudi posebna zasluga, da se je osnovalo in da je oživelo Bdruštvo sv. Mohora". Že leta 1852 je bil voljen v osnovalni odbor in celih 25 let je v odboru vstrajno delal do svoje smerti. Marljivo je prebiral poslane rokopise, pregledoval družbine račune in po toliko praktičnih nasvetih zelo podpiral odborovo delavnost in pospeševal družbin razvitek. Pa tudi sam je pridno obdeloval slovstveno polje ter domače slovstvo obogatil s knjigami, ki so jih Slovenci pred njim težko pogrešali (Koledar 1879 str. 193—4). — Skrben učitelj je spisal v nemški besedi: nGeistlicher Fiihrer der Jugend" v. Prof. Carl Robida 1846 (v. Carinthia). — Slovenski je dopisoval v a) Novice in b) v Drobtince na pr. 1846: Lavdon. Vukasovič. Lizabona. 1856: Sončne ure. 1857: Prememba zetnlje. 1858: Tablica, kdaj solnce vzhaja in zahaja. — Posebej c) Zdravo telo nar boljši blago, alj navk zdravje ohraniti. Spisal P. K. Robida, benediktinar in c. k. učitelj matematike. V Celovci 1846. 8. 133. Nat. in prod. J. Leon. — Dragi bravic! Nisim zdravnik, pa tudi za zdravnike ne pišem; ampak za sestre in bi*ate, ki manj vedo kakor jez, in ktere podučiti je moja dolžnost, pravi v predgovoru . . . Kar v bukvah bereš, sim sam skusil, alj saj zvedel od umnih ljudi . . Vender nar boljši navki za rojake so razloženi v priljudnih in modrih bukvah ... S1 o m šeka, ki so moje delo zbudili in podpirali. Tudi iz slavnih Ljubljanskih Novic sim nektere navke od besede do besede izpisal . . Noviga pravopisa sim se poslužil, ki ga špogajo brezštivilni Slovenci . . . Bog daj, de bi ti z takim pridam te bukve bral, z kakim veseljem sim jih jez spisal! d) Naravoslovje alj Fiziko po dotnače zložil K. Robida, učitel. V Ljubljani 1849. 8. XI. 123. Nat. J. Blaznik. — Naravoslovje alj fizika, piše v predgovoru, je koristna in prostimu človeku dostojna vednost, zakaj ona nas uči: Vsegamogočniga, nar bolj modriga in dobrotljiviga stvarnika sveta spoznati in ljubiti . . . nas zagotovi človeškiga duha . . nas uči ponižnost . . da rair in pokoj naši duši . . razlaga, kaj služi k ohranenji zdravja in živlenja, kaj nam živlenje zlajša in vgoduje . . Naravoslovec vsakdano delo kakor druženje z svojo materjo ljubi, ne pa kakor težko kazen studi . . Razlaganje naravoslovja v slovenskiin jeziku je pa težavno djanje, zakaj: 1. Bukev, ktere naravno činenje po domače razlagajo, nimarao razun kemije od g. Vertovca. Treba je pot delati, in debel sneg gaziti; 2. besede, ktere takšine reči zaznamujejo, clo ne poznamo; 3. ne vemo, kako bi vsim bravcam zastopljivo pisali, de bi ne prekratko, ne preširoko govorili, in le kar je važniga povedali. Zatorej sim jez računenje večdel v nemar pustil, in kratko povedal, kaj račun spriča; obraze nar bolj potrebne sira pa perdjal, ker me skušnja uči, kako oni popisvanje razjasnujejo itd. Razjasnenje manj znanih besedf na pr. Apnenc Kalk, barve dostavne complementare Farben, čast Hauptstuck, dobno momentan, draga Bahn, kalamir Pendel, kolce Rolle, koža bobnarska Trommelfell, nitna Netzhaut, terda Hornhaut, žilnata Gefasshaut, niatica Schraubenmutter, moč dosredivna in odsredivna Centripetal -, Centrifugalkraft, obstret lune, sonca Mondes-, Sonnenhof, ognjisko Brennpunkt, predmet Materie, presežnica Diagonale, stroga Maschine, važitelnine wagbare Stoffe, vitlo Winde, vstavičen continuirlicb, zavoj Schraubengang, zvuk Ton itd. e)Domači zdravnikv navadnih boleznih človeka poleg Hufelanda, Rusta, Tissota in drugih. Sostavil K. Robida. V Celovcu 1854. 12. XIII. 240. J. Leon. — Zdravje vsakemu Ijubo, je k srečnemu življenju bolj potrebno, kakor srebro in zlato . . . Kdor ceno zdravja pozna, se bo trudil zvediti, knj zdravje obrani, in kaj zgubljeno zopet per- nese ... V sledečih listih narprej najdeš življavo, ktere se mora človek deržati, da zdrav in dolgo živi . . Zdravila sim tiste naznanil, ktere se rabijo per prostemu ljudstvu; ktere se povsod najdejo, in ktere so od zdravnikov sploh poterjene . . Nemške bukve, po kterih sim pričejoče slovenske zložil in po .Novicah" pomnožil, so že večkrat natisnjene bile, kar dokaže, da jih Nemci občno rabijo in za dobre poterdijo. Bog daj, da bi Slovencera k Ijubem zdravju pomagale (v. Novic. 1854 str. 155). f) Domače živinozdravstvo v boleznih konj, govedja, ovac, prešičev, koz in psov, ali nauk, kako mora kmetovavec svojo živino rediti, ji streči, jo kermiti in ozdravljati. Po nemško spisal J. N. Rohlves. Od Potsdamskega kmetijskega družtva pohvaljena in priporočena knjiga. Poslovljena po devetnajstein natisu. S štirimi podobami. V Celovcu 1856. 8. VII. 243. — Predgovor prevoditelj a : Roblvesovo živinozdravništvo je bilo v nemškem jeziku že devetnajstkrat natisnjeno, in v več krajih tudi ponatisnjeno. Torej smem terditi, da Nemci kakih 50 tavžent iztisov tega zdravništva v rokah imajo. Leto število priča, da so Nemci Rohlvesovo živinozdravništvo za dobro poterdili. Mislim tedaj tudi Slovencam vstreči, ker jira ga v njih jeziku v roke podam. Da ga vendar z večjitn pridom rabijo, hočem ob kratkem razložiti, kaj siin v izvirnem zdravništvu posebno važnega najdel, ia kaj sim mu pridjal (na pr. iz Novic, gl. Živinozdravništvo od dr. Bleiweisa in dr. Strupita), da bi se kmetovavcam bolje prikupilo itd. — Nekaj njegovih spisov priobčil je g) Slovenski Prijatel 1. 1856 na pr. Blisk in grom. Potres zemlje itd. — »Več let je poslovenjeval uradne liste Koroške deželne vlade. Zraven je bil marljiv sodelavec za nemški letnik Celovške gimnazije. Jedernati spisi, ki jih je priobčeval v tem letniku, pridobili so Robidi častno ime tudi v daljnih učenjaških krogih. Leta 1854 je opisal: Entwicklungsgang der Physik von dea tiltesten Zeiten bis auf die Gegenwart; 1. 1857: Vibrationstheorie der Elektricitat; 1. 1858: Magnetismus; 1. 1860: Grundsatze einer naturgemassen Atomistik itd. (gl. Naučni Slovnik)". — Nad vso hvalo vzvišana pa je njegova delavnost v družbi sv. Mohora. — Tako je bil marljivi učenjak vedi in domovini v čast — nam vsem pa ostane žlahten izgled značajnega in delavnega domoljuba. Naj počiva v miru in blažen mu bodi spomin (Kol. dr. sv. Mohora 1879 str. 194) !