13. november 1970 — Leto VI. 22 (128) —• Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini SEMINAR ZA VODSTVA SZDL Socialistična zveza z novimi nalogami Občinska konferenca SZDL je pripravila celodnevni seminar za predsednike in sekretarje krajevnih odborov in za člane izvršnega odbora občinske konference Socialistične zveze. Na seminarju so seznanili vodstva SZDL z najaktualnejšimi političnimi in gospodarskimi nalogami v velenjski občini, da bi tako poživeli delo organizacije SZDL. Dopoldne je imel razgovor o vlogi in nalogah občinske organizacije in krajevnih odborov Socialistične zveze predsednik republiške konference SZDL, Janez Vipotnik. Razgovor se je nanašal predvsem na dokument »SZDL danes«, ki ga je sprejela republiška konferenca. Ko je predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik ocenjeval izvajanje tega taka pomembnega -dokumenta, je posebej poudaril, da bo potrebno še bolj poživiti delo organiza- cije Socialistične zveze, zlasti v smeri krepitve našega političnega sistema. Vprašanja o nadaljnjem razvoju političnega sistema v socialistični Jugoslaviji so najbolj tesno povezana z delovanjem subjektivnih sil, ki morajo zavestno in zavzeto sodelovati. Dalj časa je Janez Vipotnik govoril o delovanju občinske organizacije SZDL in o tem, kako razgibati to najbolj razširjeno družbeno politično silo delovnih ljudi. Njena pozitivna dejavnost je znana. Zato pa je. predsednik republiške konference SZDL, Janez Vipotnik, več besed posvetil njenim šibkim točkam. Dejal je, da ima Socialistična zveza v občini preveč forumski značaj, njeno delovanje se odvija prepogostokrat preko izvršnega odbora in konference. Temu primerna ie tudi politična komunikacija, ki je ozka in ponavadi vezana na sodelovan je med političnimi forumi. Zato je povezava s krajevnimi organizacijami SZDL slaba, prešibek pa je tudi pritok vplivov od krajevnih odborov navzgor in ta ni tolikšen kot bi moral biti v prid demokratičnemu političnemu življenju in aktivnosti članstva. Po zaključkih ankete, ki je raziskovala javno mnenje, je v Sloveniji tretjina aktivnih članov Socialistične zveze. Kljub temu pa obstaja v mestnih središčih nerešeno vsebinsko vprašanje, kako pridobiti članstvo za sodelovanje. Vprašanje aktivnosti čianov SZDL v centrih je čedalje bolj prisotno. Zato bomo morali v političnem delovanju storiti korak naprej in na sestankih Socialistične zveze vse bolj obravnavati tista vprašanja, ki pretresajo naše vsakdanje življenje. (Dalje na 5. strani) SODELOVANJ t VELENJE - SLOVENJ GRADEC Začetek tesnejšega sodelovanja in Velenje in Slovenj Gradec povezovanja občin Pred dnevi so se sešli v Poštarskem domu pod Ple-šivcem predstavniki občinskih skupščin in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij iz Velenja in Slovenj Gradca. Obravnavali so naloge v zvezi s prihodnjim razvojem Šaleške in Mislinjske doline in možnosti za skupno reševanje nalog oz. za tesnejše sodelovanje in povezovanje na posameznih področjih. Iz Velenja so se razgovorov udeležili predsednik občinske skupščine Nestl Žgank, sekretar komiteja OK ZK Franček Korun, predsednik občinske konference SZDL Milan Sterban, sekretar IO OK SZDL Jože Veber in sekretar občinskega sindikalnega sveta Franc Mažgon, iz Slovenj Gradca pa poslanec gospodarskega zbora Skupščine SRS Oto Sekavčnik, predsednik občinske skupščine Ivo Cerče, sekretar komiteja OK ZK Ivo Bošnik, predsednik, in sekretar OK SZDL dipl. inž. Marjan Sa-dar in Lojze Slemnik ter predsednik občinskega sindikalnega sveta Peter Bernard. Med razgovori je bilo večkrat poudarjeno, da vežejo Šaleško in Mislinjsko dolino številni problemi in naloge. Tesnejše sodelovanje na gospodarskem področju, znano je, da bo TGO Gorenje sofinancirala izgradnjo nove tovarne plastičnih folij v Slovenj Gradcu, terja okrepitev sodelovanja in skupnega reševanja nalog in problemov tudi na drugih področjih. Teh skupnih nalog in problemov je več, tako kar zadeva urejanje cestnega omrežja (tako cestne povezave med Velenjem in Mi-slinjo ter priključka na slovensko hitro cesto), razvoja kmetijstva (spričo __(Dalje na 5. strani) SREČANJE NAJMLAJŠIH TABORNIKOV V ŠOŠTANJU Medvedki in čebelice iz taborniškega odreda Pustega ?radu iz Šoštanja so v tekmovanju za značko Živka Lovšeta trinajsti. Končano je 3 tekmovanje medvedkov in čebelic za značko predsednika Zveze tabornikov Slovenije, pokojnega Živka Lovšeta. Ob zaključku tega tradicionalnega tekmovanja najmlajših slovenskih tabornikov in tabornic je bila zadnjo nedeljo dopoldne v kino-dvorani v Šoštanju, v organizaciji taborniškega odreda »Pustega gradu« iz Šoštanja, priložnostna slovesnost, združena z objavo rezultatov tekmovanja in razdelitvijo nagrad. Okrog 300 medvedkov in čebelic iz raznih krajev Slovenije je v kinodvorani v Šoštanju najprej pozdravil v imenu izvršnega odbora Zveze tabornikov Slovenije, Jože Lipnik, rezultate 3. tekmovanja medvedkov in čebelic za značko Zivka Lovšeta pa je razgla- sil in razdelil nagrade France Berčič. V zadnjem enoletnem tekmovanju za značko Živka Lovšeta so se najbolj izkazali medvedki in čebelice iz družine taborniškega odreda Rožnik iz Ljubljane, najmlajši taborniki in tabornice iz odreda »Pustega gradu« iz Šoštanja, ki so se tudi udeležili tega tekmovanja, pa so z 99 točkami osvojili med 26 ekipami trinajsto mesto. Po objavi rezultatov pa so mladi medvedki in čebelice iz Prekmurja, Notranjske, Gorenjske, Ljubljane in Šoštanja izvedli zanimiv kulturni program. Nastopili so recitatorji, pevci in godbeniki, pa še folklorna skupina tabornikov iz Rogaške Slatine v narodnih nošah. ....... I i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE Nasaua,, m ^mmmmmJ11 £ s :: 'lip: Ikulju- ur rflisiiss Subotica SSJBOTICA IN VELENJE PRED POBRATENJEM Delegacija občine in družbeno političnih organizacij Velenja je obiskala Subotico • Predlagali so, da podpišejo listino o pobratenju subotiške in velenjske občine. V Subotici se je mudila delegacija velenjske občine in družbeno političnih organizacij. V delegaciji, ki se je udeležila slavnosti ob prazniku občine Subotica, so bili predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, politični sekretar komiteja občinske kon ference ZKS Franc Korun in predsednik občinske konference SZDL Milan Šterban. Obenem pa so se v teh dneh mudili v Subotici tudi člani centralnega delavskega sveta iz velenjske tovarne gospodinjske opreme Gorenje, ki so tam imeli zasedanje. Občini Velenje in Subotico vežejo tesnejši stiki odkar je prišlo do integracije med subotiško industrijo elektromotorjev Sever in velenjskim Gorenjem. Sever se je na začetku leta priključil h Gorenju in uspešno deluje kot obrat v sklopu Gorenja. Zdaj pa so se vezi še razširile. Že med prvimi pogovori, 3. julija v Velenju, so ugotovili, da vežejo obe občini, čeprav sta precej oddaljeni, številni skupni problemi. Zato so se ob sedanjem obisku v Subotici naši predstavniki pogovarjali že o konkretnih oblikah sodelovanja. Omeniti moramo, da je prišlo do sodelovanja na pobudo samoupravnih organov tovarne Gorenje — Sever Subotica. Ti so namreč z združitvijo izredno zadovoljni in zavoljo tega želijo, da bi se sodelovanje razširilo še na obe občini. V Subotici so se dogovorili, da bo tamkajšnja občinska skupščina posredovala elaborat za razvoj njihove obrti. V naši občini pa ugotavljamo, da imamo obrtno dejavnost slabo razvito. Velenje bodo v kratkem obiskali predstavniki mesne industrije »29. november« iz Subotice in proučili možnost, da bi v središču naše občine odprli prodajalno svojih izdelkov. Naša delegacija pa je obiskala še tovarno Gorenje — Sever, posestvo za gojenje krav in številne kulturne in zgodovinske zanimivosti Subotice. Pogovarjali so se tudi s predsednikom občinske skupščine Karlom Ba-gijem in njegovimi sodelavci ter ponovno ugotovili, da vežejo subotiško in velenjsko občino skupni interesi, ki vodijo v tesnejše sodelovanje. To pa bo brez dvoma koristilo obema občinama. V Subotici, v tovarni Gorenje — Sever, je zasedal tudi osrednji delavski svet združenega podjetja, ki ga je vodil predsednik Ivan Širše. Člani delavskega sveta iz subotiškega Severja so predlagali naj občini Subotica in Velenje podpišeta listino o pobratenju. Njihov predlog bodo predlagali na bližnjih sejah obeh občinskih skupščin, zato lahko pričakujemo, da bodo kmalu podpisali listino o pobratenju med občinama Subotica in Velenje. Nadaljnjega obojestranskega sodelovanja pa si vsi brez dvoma želimo in pričakujemo, da bo ob konkretnih nalogah rodilo pozitivne dosežke. L. N. Tone Kropušek v Velenju Včeraj, v četrtek, 12. novembra, se je mudil v Velenju predsednik Zveze sin-tlikatov Slovenije, Tone Kropušek. Dopoldan je bil na obisku na Rudniku lignita Velenje. Najprej si je ogledal proizvodni proces, zatem pa se je sešel s sindikalnim, samoupravnim in vodstvenim aktivom Rudnika lignita Velenje. Popoldan pa se je Tone Kropušek udeležil razširje- ne seje predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Velenje, na kateri so govorili o akciji sindikatov v zvezi z izvajanjem stališč in sklepov, sprejetih na I. seji Konference Zveze komunistov Jugoslavije, ter nalog, ki izhajajo iz stabilizacijskega programa za gospodarjenje v letu 1971, ki ga je nedavno tega sprejel Zvezni izvršni svet. NAJ BO VARNA POT VAŠEGA OTROKA vsakem primeru tekel preko ceste, kajti ravno v teh situacijah pride čestokrat do težjih prometnih nesreč. Končno bi opozoril še na moment, ki ne malo kdaj spravlja otroka v nevarne situacije na prometnih cestah. Znano je, da je kolo v trenutnih razmerah še razširjeno prometno sredstvo in se ga kaj radi poslužujejo otroci za prevoz v šolo. Marsikatero kolo pa ni opremljeno z najosnovnejšimi pripomočki (zavore, svetlobna telesa itd.) in da končno pomislimo na to, ali je otrok sploh seznanjen z najosnovnejšimi prometnimi predpisi. Najbolj nevarne so situacije pri zavijanju v levo. Pravilo naj bo, da zaupamo kolo otroku šele takrat, ko bo opravil potreben preizkus iz znanja ce-stno-prometnih prepisov in ocenjevalne vožnje s kolesom, katerih predmet se poučuje v šolah in svoje sposobnosti otrok pokaže na vsakoletnih prometnovzgoj-nih prireditvah, ki jih prirejajo šole ob sodelovanju pristojnih komisij za varnost i,n vzgojo v cestnem prometu. Naše skupno načelo naj bo torej: »Prizadevajmo si, da bo naš otrok prišel zdrav v šolo in domov«. KOLESARJI, SE ZAVEDATE, DA VOZITE V SMRT ZADNJI PREGLEDI SO SPET OPOZORILI, DA SE VOZIJO DELAVCI IN ŠOLARJI S KOLESI BREZ ZAVOR, LUCI IN DRUGE OPREME Občinske komisije za vzgojo in varnost prometa so z nastopom jeseni začele z akcijo, da bi v spremenjenih pogojih za vožnjo vozili uporabniki cest pre-vidneje. Tako so občinske komisije od 17. do 30. oktobra izvajale tudi akcijo »Življenje ima prednost«, hkrati pa je tekla tudi zvezna akcija »Za večjo varnost kolesarjev in vprežnih vozil«. Ko pojenja turistični vrvež, število nesreč ne upa- NA SNEG IN POLEDICO PRIPRAVLJENI ZIMSKA SLUŽBA JE V KOMUNALNO OBRTNEM CENTRU VELENJE ŽE NARED. de. Novih, spremenjenih pogojev za vožnjo, se največkrat niti ne zavedamo. Pogosteje je megla, začenja se jesensko deževje, ceste so mokre, na cestah se pojavlja slaria, tu in tam se že srečamo tudi s poledico, cestišče je marsikje onesnaženo z blatom, posebej na priključkih poljskih poti, itd. Še in še bi lahko naštevali vzroke, zaradi katerih pride do nesreče. Seveda pa je treba iskati krivce za nesreče tudi drugje. Izjema niso slabe, izrabljene gume, prevelika hitrost, slaba opremljenost koles (brez odbojnih stekel, rdeča luč na zadnjem blatniku, slabe zavore in slabe luči), in pa vozniki vprežnih vozil, ki vozijo po cestah brez luči. V zadnjih letih se cestni promet razvija s presenetljivim tempom. Sodobni svet doživlja vedno hitrejši razvoj prometa in se poslužuje tudi različnih prometnih sredstev. Na splošno so nam gosite prometne ugodnosti v korist, prepogosto pa njihov razvoj spremljajo tudi izredno negativni pojavi. Vsak dan poslušamo poročila o pretresljivih prometnih nesrečah, ob katerih se zgrozimo še posebej, kadar so žrtve nesreč otroci — najmlajši cestno prometni udeleženci. Prizadevanja, da bi obvarovali otroka na ulici ali drugi prometni cesti pred prometnimi nevarnostmi, otežkoča predvsem dejstvo, da vse premalo upoštevamo otrokove razvojne značilnosti. Prometna sredstva so ustvarili odrasli ljudje predvsem za odrasle, od otrok pa zahtevajo, da se jim prilagodijo. Vse premalo se zavedamo, da moramo otroku približati promet na njemu dostopen način. Iz statistike prometnih nesreč, pri katerih so udeleženci predšolski in šoloobvezni otroci, povzemamo, da se skoraj vsaka tretja nesreča zgodi na poti v šolo ali domov pri otrocih, starih do osem let. Naj bodo še tako velika prizadevanja različnih institucij, kot na primer komisij za vzgojo in varnost v cestnem prometu in društev (AMD, SSAM in LT) ter končno organov za nadzor cestnega prometa, tega tako zaskrbljujočega problema ne bomo zadovoljivo rešili, če ne bomo začeli razmišljati še o drugih prometno vzgojnih metodah. Značilna in vzpodbudna je izjava nekaterih prometnih strokovnjakov, ki med drugim poudarjajo, da leži glavna odgovornost za prilagajanje otrok cestnemu prometu, da ostanejo živi1 in zdravi, v prvi vrsti pri starših. Zgrešena bi bila misel tistih, ki smatrajo, da leži odgovornost in skrb za prometno vzgojo otroka na šolah šele takrat, ko jo pričnejo obiskovati, saj se iz prakse ugotavlja, da šole želijo in pričakujejo določeno mero prometno-vzgoj-nega dela s strani staršev že v predšolski dobi, seveda pa je pri tem dolžnost prosvetnih delavcev, da jim pri tem delu pomagajo in svetujejo. Do prvega kontakta šole s starši pride prav v času vpisovanja otrok v šolo, kar se običajno izvrši že nekaj mesecev pred začetkom pouka. Prav ta čas bi morale šole uporabiti za prvi vpliv podpore staršev pri prometni vzgoji, s katero bi otroka čim hitreje privedli do prometno varnega vedenja na njegovi poti v šolo, ki naj bi jo kolikor mogoče sami prehodili. Za prvo pot v šolo so vedno odločilnega pomena osebni razgovori s starši, zato naj bi v prvi vrsti šole prevzele iniciativo takih razgovorov, pri čemer bi iskali poljubnih oblik in načinov vzgoje. Š pomočjo, ki naj bi jo dala šola staršem, je povezano upanje, da bodo začeli starši pri svojiih otrocih s posebnim prometno-vzgojnim delom. Za vse odgovorne činite-lje, še posebej pa za vse starše, naj velja isti (cilj: Otroka je treba privaditi na to, da bo »zavestno videl promet«, da bi tako čimprej spoznal območje cest-no-prometnih nevarnosti. Ce bodo otroci deležni pomoči staršev že v času predšolske dobe, potem se bo otrok kmalu privadil na samostojno pot v šolo. Računati moramo na to, da se naši prvošolčki kaj radi čimprej štejejo k »velikim učencem« in tako čestokrat niti ne žele, da jih vodijo matere za roko v šolo. Naš cilj naj bo, da otroka že pred začetkom šole s sprehodi navadimo na določeno pot v šolo. Med takimi sprehodi, ki naj ne bodo v breme, pa moramo s posebnim poudarkom zahtevati najosnovnejše: — da otrok osvoji pravilni način pri prečkanju ceste; — da se v otrokovi zavesti trdno zasidra pojem »levo« in »desno«. To lahko pri manjših sprehodih vedno znova vadimo in pri otroku utrdimo pravilo: — poglej najprej na »levo« nato na »desno« (eventualno potem še enkrat na levo) preden greš čez cesto; — na cestah, kjer ni pločnikov in cestah izven naselij, hodi po skrajnem robu »leve« strani ceste. V nobenem primeru pa ne smemo pri prečkanju ceste od otroka zahtevati »pohiti«, ker bi s tem otrokovo zavest utrdili tako, da bo v Vremenoslovci napovedujejo, da se bo ob koncu novembra že začela tista »ta-prava« zima. Obetajo nam mraz in sneg. Zato smo se odločili, da se na Komunalno obrtnem centru Velenje pozanimamo, kako so se tokrat pripravili na zimsko službo. Kot je povedal tehnični vodja Komunalno obrtnega centra Velenje, dipl. inž. Branko Drolc, bo zimska služba tudi tokrat stopila v akcijo, ko bo zapadlo 5 centimetrov snega. Na zimo so se v velenjskem KOC dobro pripravili. Na tri tovornjake so namestili hi-dravljične pluge, te dni pa bodo dobili še posipalec za pesek. Pripravljene pa imajo tudi zadostne količine soli in peska za posip. Po pogodbi, ki jo imajo z velenjsko Občinsko skupščino, je Komunalno obrtni center Velenje dolžan plužiti in čistiti okrog 28 kilometrov cest in ulic na mestnem področju. Skrbi pa tudi za prevoznost nekaterih cest IV. reda, seveda na osnovi pogodb s posameznimi krajevnimi skupnostmi. Velenjski KOC je za zimo 1970/1971 že sklenil pogodbe za zimsko službo na cestah v Bele vode, v Ravne ter v Družmirje in Gaber-ke. Skrbi pa tudi za prevoznost cest v Skale in Gorice. Za vozila, ki bodo tokrat sodelovala v zimski službi, je že izdelan program voženj za takrat, ko bo treba stopiti v akcijo. Vse pa je urejeno tudi zaradi dežurstva. Po besedah dipl. inž. Branka Drolca, se ni bati, da ceste in ulice v Velenju ne bi bile prehodne oz. prevozne pravi čas, prav tako pa tudi ceste, ki jih bodo plužili in posipavali za posamezne krajevne skupnosti. V pripravah na akcijo »Življenje ima prednost«, je občinska komisija za vzgojo in varnost prometa v Velenju sklenila, da bo za akcijo zainteresirala tudi vse strokovne službe in odgovorna dejavnike v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in po šolah. Tako je pripravila razgovor z vodji higiensko varnostnih služb delovnih organizacij, na katerem so razpravljali o pogojih za vožnjo delavcev na delo in z dela (avtobusi, lastna motorna vozila, kolesa itd.). Dogovorili so se za preglede predvsem koles, saj so nesreče z njimi dokaj pogoste, vzroki pa so ne-opremljenost z lučjo in slabe zavore. Pa tudi vodje avtoparkov v delovnih organizacijah lahko mnogo prispevajo k večji varnosti v prometu, in sicer s tem, da ne puščajo na vožnje motornih vozil, ki so za to dejansko nesposobna, posebej še v zimskem času. Komisija za vzgojo in varnost prometa Velenje, je v času akcije »Življenje ima prednost« in »Za večjo varnost kolesarjev in vprežnih vozil«, opozorila vodstva delovnih organizacij, šol in krajevnih skupnosti, da naj bi pregledala kolesarnice in kolesa delavcev in šolarjev ter jih opozorila na morebitne pomanjkljivosti. Koristi od tega imajo lahko tudi same delovne organizacije, saj bi nedvomno zmanjšali število nesreč na delo in z dela. Kolesarjev je na cestah v Šaleški dolini toliko, da je sprotna kontrola koles s strani organov milice nemogoča, zato prihaja še toliko bolj do izraza oziroma potreba sodelovanja organov delovnih organizacij in šol. Ti se bi morali zavzeti, da ne bi bilo kolesa, ki ne bi bilo primerno opremljeno. Kmetijska zadruga in krajevne skupnosti pa bodo morale poskrbeti za ustrezno opremljenost vprežnih vozil, posebej v večernih urah. Vodstvo šol pa bi moralo stalno opozarjati učence in starše na nujnost, da so kolesa urejena, saj slabo opremljeno kolo (brez luči in s slabimi- zavorami) kaj hitro povzroči nesrečo ali celo tragedijo. IN KAKŠNI SO PRVI REZULTATI AKCIJE »ZA VEČJO VARNOST KOLESARJEV IN VPREŽNIH VOZIL«? Več kot teden dni so organi milice, skupaj s člani občinske komisije za vzgojo in varnost prometa, pregledovali na ulicah in cestah ter v kolesarnicah delovnih organizacij in šol kolesa. Več sto občanom so organi milice dali opozorila, ker kolesa niso bila opremljena tako, kot to predvideva pravilnik. Lastniki koles so se morali potem v 8 dneh zglasiti na postaji milice s kolesom, da so pomanjkljivosti odpravili. V Velenju je dobilo opozorila 250 kolesarjev, v Šoštanju 183, v Šmartnem ob Paki pa 71. Med zadnjimi pregledi so v Šaleški dolini ugotovili, da so kolesa skrajno pomanjkljivo opremljena in da se verjetno mnogi kolesarji niti zavedajo ne, da s takimi kolesi vozijo pravzaprav v SMRT. Delež krivde za slabo opremljenost koles nosijo tudi trgovska podjetja, ki prodajajo pomanjkljivo opremljena kolesa in to vzlic predpisom o obvezni opremi koles. Komisija za vzgojo in varnost prometa Velenje ugotavlja, da so se v akcijo »Življenje ima prednost« vključile nekatere HTV službe delovnih organizacij in nekatere krajevne skupnosti. Tako so na Rudniku lignita Velenje v »Informatorju« opozorili člane delovne skupnosti — lastnike koles, da uredijo in primerno opremijo kolesa. V akcijo »Za večjo varnost kolesarjev in vprežnih vozil« bi se morale v prihodnje še v večji meri vključiti delovne organizacije, saj se vozijo delavci na ffelo s kolesi, ki so brez zavor ali pa nimajo luči. Do nesreče tako kaj hitro pride, tako pa se povečujejo obremenitve skladov delovnih organizacij in skladov socialnega zavarovanja. V času akcije so na šolah vrteli več prometnih filmov, ki si jih je ogledalo nad 2000 otrok. Filme pa so vrteli tudi v Rudarskem šolskem centru. Zgledno se je v akcijo vključila tudi krajevna skupnost Bele vode, ki je s posebnim letakom opozorila občane, kolesarje in voznike vprežnih vozil, da naj s slabo oziroma neprimerno opremljenostjo koles in vozil nikar ne ogrožajo lastnih in drugih življenj. V Belih vodah skrbijo tako za ureditev cest in za varnost prometa, kar je še posebej razveseljivo. Na postajah milice se doslej še niso zglasili vsi kolesarji, ki so prejeli opozorila organov milice zaradi neprimerne opremljenosti koles. V kolikor jih ne bo na postaje milice, bodo kaznovani. V prihodnje pa bodo organi milice redneje pregledovali, kakšna so kolesa in kako so opremljena, ter tiste kolesarje, ki ne bodo imeli vse tako, kot je treba, tudi takoj kaznovali. Prednost ima življenje, in prav je tako! Predno greš čez cesto, poglej na levo in desno! Razpisna komisija podjetja KLEPARSTV0 VODOVOD ŠOŠTANJ razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da ima višjo strokovno izobrazbo tehniške smeri in tri leta prakse na vodilnem delovnem mestu; 2. da ima srednjo strokovno izobrazbo tehniške smeri in pet let prakse na vodilnem delovnem mestu; 3. da je VK delavec kovinske stroke z mojstrskim izpitom in deset let prakse na vodilnem delovnem mestu. Kandidati morajo vlogi priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi, kratek življenjepis, dokazilo o dosedanji zaposlitvi in nekaznovanju. Kandidati naj pošljejo vloge v zaprti kuverti z oznako »razpis za direktorja«. Stanovanja ni. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. - - > * manifestacija enotnosti PO I. SEJI KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Zadnje dni oktobra je bila v Beogradu I. seja Konference Zveze komunistov Jugoslavije. Predstavniki jugoslovanskih komunistov so se lotili obravnave dveh, izredno aktualnih vprašanj, tako politične situacije in nalog ZKJ kot tudi razvoja socialističnih odnosov v kmetijstvu in na vasi ter nalog ZKJ. Ni nas" namen, da bi govorili tokrat o sklepih oziroma stališčih, ki izhajajo iz razprav in resolucij I. seje Konference Zveze komunistov Jugoslavije. Opozoriti želimo na nekatere ugotovitve in misli, ki se nam zdijo v sedanjem trenutku najpomembnejše oziroma o katerih bodo prihodnje tedne še večkrat razpravljali. V sedanjem razdobju, ko smo se srečevali s številnimi težavami, smo I. sejo Konference Zveze komunistov Jugoslavije pričakovali z velikim zanimanjem, še bolj pa stališča in sklepe. O tem je govoril na seji tudi predsednik ZKJ, tovariš Tito. Med drugim je naglasil, »da delovni ljudje naše države, ljudstvo naše države, od te konference veliko pričakuje. Kajpada ta konferenca ne bo mogla rešiti vsega tistega, kar od nas pričakujejo. Želim pa, da bi bilo naše delo, naš odnos in stvarno obravnavanje problemov kakršne imamo danes v naši deželi, takšni, kakor tudi pričakujejo, saj naših delovnih ljudi in naših narodov v njihovem pričakovanju ne smemo razočarati. Mislim, da jc to pričakovanje zaobseženo v tem, da hočejo videti, ali smo kot Zveza komunistov enotni. Ce bodo videli — to pa moramo tukaj pokazati — da smo enotni, bo to potrdilo zaupanje v Zvezo komunistov, v katero zaupajo ne glede na vse slabosti, ki so se pokazale v minulem razvoju. Zaupanje v Zvezo komunistov je neomajno, ker se vc, da smo v preteklosti reševali še ve- liko hujše probleme, kakor jih imamo zdaj!« I. seja Konference Zveze komunistov Jugoslavije je, o tem ni nobenega dvoma, kar najbolj odločno manifestiral^ enotnost ZKJ. Po besedah predsednika Centralnega komiteja ZKS, Franca Popita, je pomembna značilnost I. seje Konference ZKJ »politični realizem, ki se je kazal v treznem obravnavanju problemov, ki jih srečujemo v gospodarskem in političnem življenju ter v prikazovanju ključnih povzročiteljev takega stanja.« Tako, kot smo bili priče enotnosti razprav na seji, tako mora tej konferenčni enotnosti slediti tudi enotnost v konkretnem političnem delu v krajevni skupnosti, v delovni organizaciji, občini, republiki in zvezi. Ena od značilnosti nedavne I. seje Konference Zveze komunistov Jugoslavije je tudi, da je dokaj samokritično ugotovila, da vseh sklepov, ki so bili sprejeti na IX. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, nismo dovolj dosledno uresničevali, ali pa se jih sploh še nismo lotili u-veljavljati. Prihodnost Jugoslavije je v samoupravni socialistični družbi, zato je treba nadaljevati z demokratizacijo naše družbe in z nadaljnjim razvojem socializma, na kar je opozoril IX. kongres ZKJ in na kar včasih — hote ali nehote pozabljamo. I. seja Konference Zveze komunistov Jugoslavije jc, upoštevaje usmeritev sprejeto na IX. kongresu ZKJ, nakazala perspektivo našega nadaljnjega razvoja. Zato se moramo v vseh sredinah, kjer delujemo, podobno kot so se tudi že na I. seji Konference ZKJ dogovorili, kako se bomo kar najbolj dosledno lotili uresničevanja nalog v zvezi z našim nadaljnjim družbenim razvojem, kar od nas upravičeno pričakujejo in terjajo delovni ljudje. »Vse, kar de- lamo, mora biti v skladu s težnjami in željami naših delovnih ljudi,« je na seji Konference ZKJ med drugim dejal predsednik ZKJ, tovariš Tito. Te misli torej ne bi smeli pozabiti. V sklepih, ki so jih sprejeli na I. seji Konference ZKJ o »aktualni družbeno politični situaciji in nalogah ZKJ«, je med drugim zapisano, da »konferenca poziva komuniste, da se odgovorno in odločno zavzamejo za konkretizacijo in dosledno uresničevanje sklepov. V ta namen naj okrepijo svoje delovanje v samoupravnih organizacijah, organih družbeno političnih skupnostih, v Socialistični zvezi, sindikalnih, mladinskih in drugih družbenih organizacijah, in to skupaj z združenimi proizvajalci in drugimi ustvarjalnimi družbenimi silami v prvih vrstah njihove akcije«. Tudi na zadnji razširjeni seji sekretariata Centralnega komiteja ZK Slovenije so opozorili, da je mogoče sklepe I. seje Konference Zveze komunistov Jugoslavije uresničevati le z vztrajnim delom vseh u-stvarjalnih sil v ZKS, SZDL, sindikatih, Zvezi mladine itd. Konferenca je tudi temeljito ocenila razmere v gospodarstvu in v svojih sklepih nakazala pota in idejno politična izhodišča za njihovo razrešitev. Po mnenju sekretariata CK ZKS ni mogoče samo čakati na program stabilizacije in na sistemske rešitve, za katere so neposredno odgovorni organi federacije, marveč, se je treba v republiki, pa tudi v občinah, delovnih organizacijah in o-stalih sredinah tvorno vključiti v iskanje ustreznih rešitev. Torej je vrsta zdaj na nas. komunistih, v vseh sredinah in na vseh ravneh, v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih in v občini, da organizirano in dosledno začenjamo z uresničevanjem sklepov in stališč I. seje Konference Zveze komunistov Jugoslavije. S tem bomo nadaljevali z uresničevanjem načel gospodarsko družbene reforme ter z nadaljnjim razvojem in utrjevanjem samoupravljanja in samoupravnih socialističnih odnosov ter odpravljanjem ostankov etatizma ni tehnokratizma, ki smo jim včasih še priče. V beograjski dvorani zvezne skupščine je bila prva konferenca ZKJ, ki jo je začel predsednik Josip Broz Tito. Na njej so obravnavali aktualno politično stanje v Jugoslaviji in naloge ZKJ pri razvoju socialističnih odnosov v kmetijstvu in na vasi GOSPODARJENJE VELENJSKIH RUDARJEV CENTRALNI DELAVSKI SVET RUDNIKA LIGNITA VELENJE POTRDIL OSNOVE LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZA 1971. LETO Samoupravni organi velenjskega rudnika lignita, na vseh ravneh od samostojnih organizacij združenega dela do delovne organizacije, in rudarji so med zadnjimi razpravami o gospodarjenju v letu 1970 in o napovedih za proizvodni načrt za leto 1971 lahko ugotovili, da je letošnje poslovanje te delovne" organizacije dokaj zadovoljivo. Skozi vse leto doslej so bile zmogljivosti za proizvodnjo lignita in stranskih dejavnosti polno izkoriščene, pravzaprav so bile zmogljivosti nekaterih obratov (tako npr. elektrostrojnega obrata in obrata EFE) še premajhne, da bi lahko izpolnili vsa naročila oziroma zahteve same delovne organizacije. Ker je bilo enako že v preteklem letu, so se v rudniku lignita Velenje odločili za rekonstrukcijo in modernizacijo teh dveh obratov. Tako so obrat EFE v Šoštanju povsem obnovili in modernizirali ter podvojili proizvodne zmogljivosti. Do konca leta pa se bodo prav tako za enkrat povečale kopacitete elektro-stroj-nega obrata. Povečuje se tudi osnovna proizvodnja. Doseženo je sicer le zmernejše povečanje osnovne proizvodnje, to je pridobivanja premoga. Ker pa se bodo že 1972. leta občutno povečale potrebe po velenjskem lignitu, so že letos začeli v rudniku lignita Velenje s pripravami za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo lignita, ki pa jih bodo v letu 1971 še okrepili. KAKŠNI BODO DOSEŽKI VELENJSKIH RUDARJEV V LETU 1971 Na osnovi dosežene proizvodnje v razdobju januar-september in ocene proizvodnje za zadnje tri mesece tega leta računajo, da bodo velenjski rudarji v tem letu nakopali 3,450.000 ton lignita, oziroma 250.000 ton ali 7,8% več, kot je predvideval plan. Proizvodnjo premoga bodo povečali tako na vzhodnem (7,6%) kot na zahodnem polju (2,8%) in v jami Škale—RŠC (17,6%). V primerjavi z letom 1969 se bo proizvodnja lignita povečala za 1,4%, dnevna proizvodnja pa za 4%- Letos bodo velenjski rudarji nakopali, v poprečju, na dan 12.105 ton premoga, oz. 5,8% več, kot je bilo določeno z letnim delovnim načrtom (11.429 ton lignita na dan). Povečali se bodo tudi učinki, tako odkopni, obratni (kar za 3,5%) in rudniški. Pomembni uspehi so bili doseženi tudi pri porabi osnovnih materialov, saj se je le-ta v primerjavi s preteklim letom skoraj na vseh postavkah zmanjšala. Tako se je poraba jamskega lesa zmanjšala za 11,2%, poraba krajnikov za 8,1%, poraba razstreliva za 6%, za prav toliko pa tudi poraba električnih detonatorjev. Nekoliko pa se je povečala poraba električne energije. Tudi druge dejavnosti, podobno kot osnovna proizvodnja, povečujejo obseg in vrednost storitev. Tako bodo v elektrostrojnih obratih, na podlagi izoblikovane ocene, povečali realizacijo za 5,8%, v avtoparku za 3,9%, na zunanjem obratu za 6,6%, pri jamskih gradnjah pa za 17,8%. Nekoliko manjšo realizacijo, kot so računali, pa bodo dosegli v obratu EFE, in sicer zaradi rekonstrukcije obrata in sedaj, ko so proizvodne zmogljivosti povečane, zaradi pomanjkanja pepela. Tako bodo stranske dejavnosti, kot računajo, dosegle letos ca. 55,200.000 dinarjev realizacije, oziroma ca. 750.000 din več, kot so računali na začetku leta. Zapisati velja, da je bila prodaja lignita v tem letu zadovoljiva. Težave so bile predvsem zaradi pomanjkanja železniških vagonov, kar je imelo za posledico zvišanje stroškov, ko so morali nalagati deponirani lignit. Nekaj težav je bilo tudi z odpremo zdroba za TE šoštanj, in to zaradi del pri gradnji nove Termoelektrarne šoštanj III. Do konca septembra je rudnik lignita Velenje prodal 2,446.700 ton lignita. V velenjskem rudniku lignita računajo, da bodo letos prodali iz tekoče proizvodnje (3,450.000 . ton lignita) okrog 3,350.000 ton, tako da bo ostalo na deponijah okrog 150.000 ton zdroba (in sicer 100.000 ton iz letošnje proizvodnje, 50 tisoč ton pa iz proizvodnje iz leta 1969). In še gibanje osebnih dohodkov: v prvih osmih mesecih letos so znašali v poprečju 63,94 din na delavnik oz. 1.558,54 din na mesec. V rudniku pa računajo, da se bodo zadnje tri mesece tega leta osebni dohodki zvišali, tako da bi znašali za letošnje leto pri 295 plačanih delavnikih, v poprečju 66,47 din na delavnik oz. 1.634,05 din na zaposlenega na mesec. Lani je znašal osebni dohodek na delavnik 57,56 dinarjev oz. na mesec 1.450 dinarjev. Tako se bodo poprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega v tem letu, v primerjavi z letom 1969, povečali za 13,3%. V rudniku so že lani ugotavljali, da je premalo delavcev za uspešno izpolnjevanje vseh proizvodnih nalog. V razdobju januar-sep-tember so na novo zaposlili (Dalje na 5. strani) NOVA BANČNA STAVBA Podružnica Kreditne banke Celje v Velenju se je odločila, da bo ob Prešernovi cesti, nasproti velenjske Pošte, zgradi novo poslovno zgradbo. Zaradi nenehnega naraščanja števila varčevalcev in neustreznih prostorov, ki so bili povrhu vsega še na dveh krajih, je ta odločitev več kot umestna. Po predvidevanjih se bo velenjska podružnica Kreditne banke Celje preselila v nove prostore, ki jih gradi SGP Vegrad iz Velenja, prihodnje leto. Pri podružnici Kreditne banke Celje v Velenju je, skupaj z ekspozituro Šoštanj, po zadnjih podatkih že 13.300 varčevalcev, tistih z navadnimi in vezanimi vlogami oziroma 1.300 več, kot jih je bilo leto dni pred tem. Varčevalci so doslej privarčevali že blizu 27,100.000 dinarjev, v zadnjem letu dni so povečali prihranke za več kot 4,200.000 dinarjev. Med varčevalci je tudi precej mladih, kar je še posebej razveseljivo. Po sicer nepopolnih podatkih je med varčevalci dobra desetina mladih, približno toliko vlog, navadnih in vezanih, pa prav tako odpade na to kategorijo varčevalcev. V Velenju si prizadevajo, da bi razširili tudi število stanovanjskih varčevalcev, vendar z uspehi niso povsem zadovoljni. Lani je bilo stanovanjskih varčevalcev 350, letos pa jih je 400, oziroma le 50 več. Medtem, ko so do lanskega leta stanovanjski varčevalci imeli na knjižicah 2,400.000 dinarjev, so imeli letos že 3,200.000 dinarjev. Uspešna pa so bila v zad-nejm letu prizadevanja za razširitev kroga delovnih organizacij, ki bi del osebnega dohodka oziroma osebne dohodke nakazovale na hranilne knjižice. S tem so najprej začeli kar v podružnici KB Celje v Velenju, zdaj pa se je število delovnih organizacij, kjer so se odločili za tako obliko »varčevanja«, povečalo. Računajo, da bodo uspeli v do-glednem času prepričati večino delovnih organizacij v Šaleški dolini, da se bodo odločile za uveljavitev sistema nakazovanja osebnega dohodka oz. dela osebnega dohodka zaposlenih na hranilno knjižico. Izboljšanje družbenega položaja invalidov po prvem letu delovanja društva telesnih invalidov velenje V Šaleški dolini je precej delovnih in telesnih invalidov. Ker število invalidov narašča, so se pred letom dni v Velenju odločili za u-stanovitev Društva telesnih invalidov občine Velenje. Društvo je bilo ustanovljeno predvsem tudi zato, da bi v središču Šaleške doline naposled bolj organizirano in vsklajeno lotili razreševanja številnih problemov, s katerimi se srečujejo tako invalidi, kakor tudi delovne organizacije, ki zaposlujejo invalide. Prevladalo je namreč spozn&rtje, da se morajo invalidi sami aktivneje vključiti V razreševanje proble- Druga naloga, ki se jo je lotilo društveno vodstvo, je bila iskanje možnosti za odpiranje za invalide primernih delovnih mest, na katerih bi dosegali invalidi tudi primerno produktivnost. Govorili so tudi o možnostih za ustanovitev delavnic, kjer bi našlo delo okrog 200 invalidov, vendar pa je vse to ostalo le pri razgovorih. Z delovnimi organizacijami so se dogovarjali o zaposlovanju delovnih invalidov na ustreznih delovnih mestih. V tej zvezi je bilo največ pogovorov s predstavniki velenjskega rudnika lignita, kjer je tudi največ delov- mov, 'lii; jih najbolj tarejo, nih invalidov. V tej delov posebej* pa tudi za izbolj- ni organizaciji že več let sanje njihovega družbenega deluje posebna komisija za in davnega položaja, saj razreševanje problemov v " """ * zvezi z zaposlovanjem de- lovnih invalidov. Težave so v tem, ker je invalidov precej več, kot pa je mogoče zanje zagotoviti primernih delovnih mest za polno zaposlitev. V Velenju poudarjajo, da so postali delovni invalidi — invalidi predvsem zaradi pridnosti in zagnanosti pri delu. Željni so delati in u-stvarjati tudi vnaprej, vendar toliko naporov, kot so jih zmogli prej, zdaj ne zmorejo več. Potrebna jim je posebej še moralna pomoč pri razreševanju problemov, s katerimi se srečujejo. V delovnih organizacijah bi morali zagotoviti možnosti za odpiranje takih delovnih mest, kjer bi delovni invalidi ustvarjali tako kot drugi zaposleni. V tej zvezi bo treba nameniti več pozornosti prekvalifikaciji delovnih invalidov ter za šolanje in usposabljanje za opravljanje posa-meznh novih služb. Seveda pa bo mogoče družbeni in delovni položaj delovnih invalidov izboljšati v pri- želijq,,biti invalidi tudi v prihodnje med nosilci razvoja delovnih organizacij, kjer so zaposleni. Po svojih najboljših močeh želijo torej invalidi prispevati svoj delež za nadaljnji napredek in razvoj Šaleške doline. • zaskrbljujoča statistika Zapisali smo že, da v Šaleški dolini hitro narašča število delovnih invalidov. Predlani je 376 delovnih invalidov prejemalo nadomestilo osebnega dohodka, lani jih je bilo že 487, oz. kar 27 % več. V prvih osmih mesecih letos pa je čakalo na pregled na komisiji nad 100 delavcev, ki so se čutili manj zmožne za delo v polnem času oziroma za produktivno delo na delovnih mestih, ki so jih zasedali. In še dva, sicer zaskrbljujoča statistična podatka: leta 1968 je bilo na področju občine Velenje 485 delovnih invalidov in invalidnih otrok, lani jih je bilo 564, letos pa jih je že 632. Medtem; ko so leta 1968 izplačali delovnim invalidom 1,559.450 dinarjev nadomestil osebnih dohodkov, so jih lani že 2,468.372 dinarjev, oziroma 58 % več. Podrobnejši komentar k navedenim statističnim podatkom nedvomno ni potreben. • v društvo včlanjena le polovica vseh delovnih invalidov Po letu dni, odkar je bilo ustanovljeno Društvo telesnih invalidov občine Velenje, ugotavljajo v Šaleški dolini, da društvo — kar je razumljivo — ni izpolnilo vseh pričakovanj. Vodstvo društva je bilo brez večjih organizacijskih izkušenj, reševati pa je bilo treba na začetku predvsem še organizacijska vprašanja. Predvsem so si prizadevali, da bi razširili krog članstva. V letu dni so uspeli povečati število /članov skorajda za trikrat oziroma od 89 na 250. Vendar pa vodstvo društva z doseženim stanjem še ni zadovoljno, saj je zunaj organizacije še zmeraj več kot polovica delovnih invalidov iz Šaleške doline. meru, če bodo invalidi sami tudi prisotni v vseh sredinah, kjer se odloča o razreševanju problemov. • NOVE OBLIKE DELA — OSNOVA ZA VEČJO UVELJAVITEV DRUŠTVA Ze doslej je vodstvo Društva telesnih invalidov občine Velenje namenjalo del pozornosti razvijanju društvene dejavnosti. Skušalo je zlasti še ugotoviti zanimanje članov za posamezne dejavnosti. Tako so vse možnosti za ustanovitev moškega pevskega zbora ter več športnih sekcij, zlasti šahovske, strelske, kegljaške in plavalne. Seveda je mogoče ugotavljati v delu društva, da doslej še ni bilo storjeno vse, kar bi lahko bilo, posebej še zategadelj, ker se je vodstvo osredotočilo zlasti na pridobivanje novih članov, pa je tako ostalo malo časa za drugo dejavnost oziroma probleme. Prevladuje mnenje, da bo mogoče v društvo pritegniti še preostale delovne invalide le s pomočjo novih, sodobnih oblik in metod dela. Skromna vpisnina in članarina n esme biti ovira, da ne bi bili organizirani vsi telesni invalidi. Konkretne akcije in razgibana dejavnost društva bodo najboljši dokaz prednosti in koristnosti društva invalidov. Množičnost članstva pa je odvisna od uveljavitve društva v družbi. V prihodnje čakajo velenjsko Društvo telesnih invalidov še številne in zahtevne naloge. Povečati želijo predvsem število članov, nadaljevati z iskanjem možnosti za odpiranje novih delovnih mest, primernih za zaposlitev delovnih invalidov oz. za odpiranje obratov in invalidiskih delavnic. Več skrbi bodo posvetili prekvalifikaciji, šolanju in usposabljanju članov, posebej še mlajših delovnih invalidov. V večji meri bodo razvili društveno dejavnost, in to z ustanovitvijo moškega pevskega zbora in raznih športnih sekcij. Pospeševali bodo tudi zaščito delavcev pri delu ter skušali ustvariti kar zadeva njihov položaj in probleme, s katerimi se srečujejo vsak dan. Ustanovljena sekcija za razvijanje solidarnosti Zadnji ponedeljek, 26. oktobra, je sklical izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi Velenje razširjeno posvetovanje, na katerem so spregovorili o uresničevanju akcijskega programa za pomoč in varstvo ostarelih občanov v Šaleški dolini. Na sestanku so se, po obširni razpravi, dogovorili, da bo nosilec akcije za zbiranje podatkov o ostarelih občanih in o oblikah potrebe pomoči občinski odbor Rdečega križa Velenje. Izvajalci akcije pa bodo na področju mesta Velenja društvo upokojencev Velenje, na področju mesta Šoštanj društvo upokojencev Šoštanj in na področju drugih krajevnih skupnostih krajevne organizacije Rdečega križa v sodelovanju z drugimi krajevnimi dejavniki. Popisali bodo vse občane, stare nad 60 let. Popis vseh ostarelih občanov mora biti končan v okolici najpozneje do 1. decembra, na mestnem področju Velenja in Šoštan ja pa do 31. decembra. Po končanem popisu, ko bodo zbrani vsi podatki, bo izdelan tudi predlog oblik pomoči ostarelim. Pri tem bodo sodelovale tudi posebne krajevne komisije, ki bodo pregledale vprašalnike in predlagale osebe, ki naj bi bile v prihodnje deležne »VEGRAD« GRADI V KARLOVO! Gradbeno podjetje « Vegrad« gradi tudi v republiki Hrvatski. Trenutno gradijo v Karlovcu, medtem ko je hotel »Beograd« v Zagrebu že končan. Na sektorju Karlo-vac. kjer je zaposlenih 70 ljudi, sta v gradnji dva objekta in sicer klavnica s hladilnico ter stanovanjska stolpnica. Gradnja prvega objekta, katerega investitor je »Agropromet« iz Karlovca, je v zaključni fazi in na njem izvajajo samo še razna popravila. Že prej je bila končana izgradnja depoja za živino pa tudi garaže, podobne tem, ki se grade v Velenju, so gotove. Stanovanjska stolpnica je v fazi izgradnje in bo v sklopu celotnega stanovanjskega poslovnega kompleksa v Karlovcu. Omenjeni objekt gradijo za trg, vsa stanovanja pa so že vnaprej prodana »Fondu za borčevsko invalidsko zaščito« pri občini Karlovec. Dela potekajo po planu in predvidevajo, da bodo končana v dogovorjenih rokih. Težave se pojavljajo predvsem pri dobavi betonskega železa, medlem ko jc stanje okrog dobave cementa trenutno nekoliko ugodnejše. P. II. To zelo zahtevno armaturo za stolpič so montirali v Karlovcu v šestih dneh t m 1 g m s M w i i « 11 9} tk P jJ Sit* ^v. > V Karlovcu so Vegradovi delavci zgradili garaže »triplex« cer za razvijanje solidarnosti, v sekretariat te nove sekcije pa so imenovali Maksa Podlesnika, Toma Hudoletnjaka, Ivana Jenka, Dani Lednik, Franja Sta-novška, Franja Arliča in Zalo Cesar, enega predstavnika v sekretariat pa bo imenoval še občinski odbor ZZB NOV Velenje. Ko bo končan popis vseli ostarelih občanov v šaleški dolini pa bo Socialistična zveza delovnih ljudi občine Velenje spet pripravila razširjeno posvetovanje, na katerem bodo obravnavali predloge za konkretne oblike pomoči in varstva ostarelih občanov. pomoči. Zbrano gradivo pa bo pozneje podrobneje obdelal in analiziral oddelek za družbene službe velenjske Občinske skupščine. Na posvetovanju so se dogovorili, da naj bi tudi v prihodnje potekala akcija za pomoč in varstvo ostarelih občanov v šaleški dolini v okviru občinske organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi. Zato so se dogovorili za ustanovitev nove sekcije pri občinski konferenci SZDL. in si- NOV OBRAT VELENJSKEGA RUDNIKA LIGNITA Na zadnji seji je centralni delavski svet Rudnika lignita Velenje sklenil, da ustanovi novo samostojno organizacijo združenega dela, in sicer »Plastika in zaščitna sredstva«. NADALJEVANJA S 1. STRANI — NADALJEVANJA S 1. STRANI SZDL z novimi nalogami Na seminarju za vodstva SZDL, je predsednik republiške konference SZDL, Janez Vipotnik načel vprašanje — kako čimbolj demo-kratizirati politično delovanje Socialistične zveze. Menil je, da imajo člani različne interese. Skupino ljudi zanimajo povsem svojstveni problemi. To pa je porok, da delovanje SZDL usmerimo v interesna področja in vanje pritegnemo tiste člane, ki jih posamezna vprašanja zanimajo. Za takšno delovanje so potrebne sekcije, ki pa po mnenju Janeza Vipotnika ne bi smele biti čvrste in statične, ampak morajo biti organizirane po konkretnih problemih. Tako bodo sestanki vse bolj množični, delovanje SZDL pa bo uspešnejše. Sodelovanje z drugimi družbeno političnimi organizacijami in društvi ni najbolje in ga bo potrebno okrepiti. Vsaka organizacija in društvo zastopa svoje interese, ki so zelo različni. Usklajevanje koristi pa je zelo pomembna naloga SZDL. Predsednik republiške konference SZDL, Janez Vipotnik, pa se je na seminarju za vodstva organizacij SZDL dotaknil še drugih vprašanj. Med drugim je govoril o pomembnosti vodstev pri delovanju SZDL, o delovanju krajevnih organizacij, spremenjeni vlogi in materialni osnovi krajevnih skupnosti, sredstvih informiranja in o materialnih pogojih Socialistične zveze. V našem sestavku smo Dovzeli le najvažnejšo raz-ago predsednika republiške konference SZDL, Janeza Vipotnika. Na zaključku ;vo jega razgovora z vodstvi SZDL iz velenjske občine ie dejal: »Naše funkcioniranje in delovanje bo od-/isno od sposobnosti vodstev SZDL. Zato se mi zdi >otrebno, da so v njih spo-:obni in aktivni ljudje, ki ažurnejo koncept SZDL in la so v stremljenjih na-iredni. S takimi vodstvi >omo dejansko uresničili lokument — SZDL danes.« Zatem so v razgovoru o logi in nalogah občinske irganizacije in krajevnih dborov SZDL sodelovali itane Jelen, Martin Primo-ič, Angela Vutkovič, Mirko ludej in Avgust Vohar. Stane Jelen je menil, da iora biti aktivist v stalnih tikih s člani, ker so nek-anji sestanki preživela blika delovanja Sociali-tične zveze. Martin Primo-ič pa je razčlenjeval vzro-e zakaj je aktivnost večja vaseh kot pa v mestnih rediščih, čeprav so tu spo-jbnejši in bolj izobraženi udje. Po njegovem mne-ju so aktivni še vedno sti člani SZDL, ki imajo atrebo in vidijo koristi rše družbene skupnosti, ngela Vutkovič se je do-iknila vprašanja, da bi bi-naša šola še bol j anga-rana kot je. Dejala pa je, i ima Socialistična zveza ■ešibak vpliv na mnen ja v : lovnih kolektivih. Mirko udej je predlagal naj bi lade pred sprejemom v iDL seznanili z njeno vlo-> in nalogami. Ob dnevu F, ki ga vsako leto slavi-o, bi jih morali na svečan ičin sprejeti v organizaci- jo. Avgust Vohar pa je načel vprašanje do kolikšne mere se lahko SZDL angažira v probleme delovnih kolektivov, ko ti prestopijo tovarniška vrata. Dejal je, da lahko nepravilnosti le ocenimo, nič pa ne moremo ukreniti, ker smo nemočni. Dotaknil se je tudi aktivnosti članov ZK, ki ni najboljša. Sprašuje se, na kak način naj bi jih pritegnili k delu, če pa nekateri ne prihajajo niti na sestanke ZK. Na seminarju so razpravljali tudi o vprašanjih splošnega ljudskega odpora in nalogah krajevnih odborov SZDL pri formiran ju posebnih odborov v krajevnih skupnostih. Kristian Hrastel, ki je tolmačil ta vprašanja, je dejal, da je SZDL najbol j poklicana pri izvajanju konceptov našega ljudskega odpora. Gre za to, da vsi vemo, da smo v Jugoslaviji budni in odbijamo notranje škodljivce, kakor tudi tiste, ki prihajajo preko naše me je. Organizacijskim vprašanjem so na seminarju posvetili precej časa. Dogovorili so se, da bodo krajevno organizacije SZDL sklicale v naslednjih mesecih konference in izvolili nove člane v občinsko konferenco. Na krajevnih konferencah pa bodo potrdili mandate sedanjim članom krajevnih odborov za nadaljnji dve leti. Domenili so se tudi o zastopstvu krajevnih organizacij SZDL in družbenih in delovnih organizacij ter samoupravnih združenj v sestavu nove občinske konference SZDL, ki bo imela 56 članov. Tako bodo po enega novega člana v novo občinsko konferenco volili v krajevnih organizacijah SZDL Bele vode, Cir-kovce, Družmirje, Gorenje, Lokovica, Podkraj — Kavče, Paka, Plešivec, Pesje, Ravne, Skorno — Florjan, Šalek, Škale, Šentilj, Topol-šica in Zavodnje, v Šoštanju 7, Šmartno ob Paki 3 in Velenje 12. Občinska zveza za telesno kulturo, občinska zveza KPO, občinska gasilska zveza, občinski odbor RK, občinska zveza DPM, občinski odbor LT, komunalni zavod za socialno zavarovanje in zdravstvo, elektrarna Šoštanj, Vegrad, KOC in Stanovan jsko podjetje, trgovina, gostinstvo in obrt, Oljka in TP Vino iz Šmartnega ob Paki, Lesna, TUŠ in Poly-pex bodo imeli zastopanega v občinski konferenci enega člana, dva člana pa TIS in šolstvo, RLV in TGO Gorenje. Jože Veber, sekretar izvršnega odbora, je tolmačil pravila SZDL občine Velenje, ki so nekoliko razširjena in usklajena z re- publiškim in zveznim statutom Socialistične zveze. Pravila bodo v javni razpravi, sprejela pa jih bo občinska konferenca. Zelo zanimiv in stvaren je bil razgovor s predsednikom občinske skupščine Velenje Nestlom Žgankom in podpredsednikom Dragom Tratnikom. Oba sta podrobno razložila perspektivni program razvoja občine do 1975. leta in naloge SZDL. Opozorila pa sta tudi na ključne probleme, ki močno zavirajo rast velenjske občine. V razgovoru o srednjeročnem programu je bilo izraženo enotno mnenje, da je plan sicer stremljiv, vendar pa je povsem uresničljiv. Po besedah predsednika občinske skupščine, Nestla Žganka, si bomo morali vsak po svojih močeh in sposobnostih močno prizadevati, da bomo uresničili postavljene naloge, ki zagotavljajo lepši jutrišnji dan. Seminar za vodstva SZDL, ki ga je pripravil izvršni odbor občinske konference, je povsem uspel. Zdaj pa stojijo pred krajevnimi odbori in občinsko organizacijo SZDL nove pomembne naloge, za katere so se na seminarju skupno dogovorili. Preclkonferenč-no obdobje je čas, ko bo potrebno pregledati sedanje slabosti in zaorati novo ledino. To pa je zahtevna naloga pred katero stojijo vodstva Socialistične zveze v velenjski občini. PREDLOG OBČINSKEMU SINDIKALNEMU SVETU VELENJE Občinski odbor sindikata delavcev industriji in rudarstva Velenje je predlagal OSS Velenje, da naj začne z akcijo za družbeni dogovor, po katerem naj bi znašal v prihodnjem letu najnižji osebni dohodek zdiR)sIenih 900 dinarjev na mesec. ; 1 ' Gospodarjenje ......... velenjskih rudarjev 492 delavcev, vendar se je primanjkljaj delavcev še povečal. Z letnim načrtom je bilo predvideno, da bo Rudnik lignita Velenje zaposloval v letu 1970 3.527 delavcev, 1. januarja jih je zaposloval 3.476, 30. septembra pa 3.449. Jamskima obratoma je pred dobrim mesecem primanjkovalo 135 delavcev, medtem ko je elektrostrojni obrat zaposloval nekaj več delavcev, kot so računali, vendar še zmeraj premalo, spričo velikih potreb po uslugah tega obrata. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA GOSPODARJENJE V LETU 1971 Pri sprejemanju osnovnih izhodišč za sestavo delovnega načrta za leto 1971 so samoupravni organi velenjskega rudnika lignita upoštevali potrebe potrošnje in možnosti proizvodnje, predvsem zaradi omejenih možnosti izvoznega jaška. Predvideno je, da bodo velenjski rudarji prihodnje leto nakopali 3,600.000 ton lignita. To proizvodnjo bo mogoče doseči (zaradi omejenih izvoznih možnosti, saj je mogoče iz jaška Preloge dnevno pripeljati v poprečju le 12.000 ton lignita) v 302 delavnikih, poprečna dnevna proizvodnja pa bi znašala 11.920 ton. V skupni proizvodnji se bo najbolj povečala udeležba jame Škale. Hkrati s povečanjem proizvodnje računajo tudi z višjimi stroški, predvsem zaradi porasta cen materialom in pospešene obnove opreme. Pospešiti bo treba tudi rudarske raz- iskave in iskanje novih ren-tabilnejših metod pridobivanja premoga. Precej denarja bo treba tudi za plačilo rudarske škode za Družmirje in okolico, saj se bo tam začelo čez poldrugo leto z odkopavanjem. Od tekoče proizvodnje 3,600.000 ton lignita bodo prodali, kot računajo, 3,400 tisoč ton, medtem ko bo okrog 200.000 ton zdroba ostalo na deponiji. Skupaj z zalogami iz leta 1969 in 1970 (150.000 ton) bo na voljo za potrebe nove Termoelektrarne Šoštanj III, ki bo začela 1972. leta redno obratovati, na deponijah okrog 350.000 ton zdroba. Potrebe po velenjskem lignitu bodo namreč 1972. leta precej večje od proizvodnih zmogljivosti, saj računajo v Velenju, da bo mogoče potrebe kriti z redno proizvodnjo šele leta 1973, zato je deponiranje zdroba za novo Termoelektrarno Šoštanj III za leto 1972 več kot nujno. Predvidevajo da se bodo leta 1971 povečali učinki, tako rudniški kot odkopni in obratni, in sicer za okrog 5%. Medtem ko bodo letos druge dejavnosti dosegle okrog 55,180.000 din realizacije, jo bodo v letu 1971 predvidoma 85,726.00 din oz. 55% več. Povečanje realizacije bodo omogočile zlasti v tem letu opravljene investicije in modernizacije v obratu EFE in v elektro-strojnih obratih. Računajo, da se bo realizacija obrata EFE povečala, v primerjavi z letom 1970, za 112%, v elektrostrojnem obratu za 23,5%, v jamskih gradnjah za 16,5%, v avtoparku in zunanjem obratu pa za 10%. V obratu EFE, na primer, računajo, da bodo ob dvo-izmenskem delu pri 290 delavnikih izdelali 35 milijonov enot oblikovancev. Vsako leto primanjkuje velenjskemu rudniku lignita okrog 100 delavcev. Tako bo, kot računajo, tudi v letu 1971, vendar s to raz- Ko je Občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje na zadnji seji razpravljal o gospodarjenju v delovnih kolektivih v prvem letošnjem polletju in o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindikata, se je dotaknil tudi nekaterih perečih vprašanj in nalog, ki zadevajo standard delovnih ljudi. Spričo nenehnega naraščanja življenjskih stroškov se je občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva zavzel, da bo predlagal OSS Velenje, da takoj začne s pripravo za sklenitev družbenega dogovora, po katerem naj bi v letu 1971 znašal v šaleški dolini najnižji osebni dohodek za poln delovni čas 900 dinarjev. Predlog bodo posredovali predsedstvu OSS Velenje, ki naj bi takoj začelo s potrebno akcijo. Občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje se je na zadnji seji tudi zavzel, da morajo v vseh delovnih organizacijah čimprej izoblikovati predloge razvojnih načrtov in jih dati v javno liko, da bo treba povečati število zaposlenih v elektrostrojnem obratu in v jamskih gradnjah. Da bi zagotovili nove delavce, bo treba izboljšati delovne in življenjske pogoje zaposlenih. Treba bo zgraditi sodoben samski dom ter zagotoviti ne predrago, a zadovoljivo, prehrano za samce. Graditi pa bo treba tudi družinska stanovanja, kolikor bo pač največ mogoče. Predvidevajo, da bodo tudi v letu ,r>71 zvišali osebne dohodke zaposlenih, in sicer v skladu s porastom proizvodnje in produktivnosti ter možnostmi, ki jih bo dovoljevalo tržišče, i SODELOVANJE VELENJE-SLOVENJ GRADEC podobne možne proizvodne usmeritve v prihodnje), zaposlovanja delovne sile ((Velenje računa na nadaljnje zaposlovanje novih delavcev iz Mislinjske doline), sodelovanja med upravnimi službami občinskih skupščin (glede poenotenja politike na posameznih področjih ter skupnega programiranja in usmerjanja razvoja), obveščanja itd. Slovenjgradčani se še posebej zanimajo za dejavnost posebne organizacije Gorenje — Inženiring, ki bi lahko odigrala pomembno vlogo pri preusmerjanju in modernizaciji obstoječe industrije v Mislinjski dolini ter pri načrtovanju in postavitvi novih zmogljivosti. Gospodarstvo Slovenj Gradca pa bi lahko z uspehom dopolnjevalo velikose-rijsko proizvodnjo delovnih organizacij iz Šaleške doline, sodelovalo pa bi tudi lahko na področju razvoja obrti, turizma, gostinstva, trgovine in rekreacije. Ve- lenjčani pa, mimo drugega, podpirajo nadaljnji razvoj in širitev že tradicionalnih gospodarskih razstav v Slovenj Gradcu. Predstavniki Velenja so Slovenjgrajčane seznanili tudi z osnovnimi izhodišči programa gospodarsko družbenega razvoja Šaleške doline v razdobju 1970 —1975. Ker so na razgovoru v Poštarskem domu pod Ple-šivcem predstavniki Velenja in Slovenj Gradca ugotovili vrsto možnosti za sodelovanje in povezovanje razpravo. Ob obravnavi gospodarjenja v delovnih kolektivih in trenutnega položaja posameznih "delovnih organizacij pa je Še posebej naglasil, da bi'bilo treba delovne skupridsti kar najbolj objektivno Obvestiti o položaju delovnih organizacij, saj se v nekaterih srečujejo s težavami, hkrati pa je opozoril na že udomačene po jave nelikvidnosti (Tovarna usnja, Oljka, STIX, Vegrad) i in na to, da gredo za investicijske naložbe večine delovnih organizacij predvseaaj bančna sredstva, obresti poso jila pa so izredno ;Jyji,spke in na ta način odteka, tž, doline del ustvarjenega qphod-ka. Ob obravnavanju vzrokov nestabilnosti1 pa'sp 'menili, da se večkratc— tudi iz objektivnih vZtWkc|v — oži prostor za sdittbiiprav-ne odločitve ter di(' prihaja do pojavov tehnbkrafizma in v tej zvezi tudi prevladovanja posameznih struktur. Na zadnji seji Medobčinskega odbora sindikata delavcev industrije ift-v rudarstva Velenje so gcfVbrili še o stanovanjski problematiki zaposlenih ter ^tf.Kplivu novih stanarin na standard delavcev ter o dopustih zaposlenih. Menili so/;ob obravnavi problemov^regresiranja, da bi kazalo r v prihodnjem letu poenotili »sistem regresiranja ter izplačati regrese zalsadopust vsem zaposlenim,stali pa zgolj tistim (kot je/to primer na Rudniku lignita Velenje), ki tudi dejansko letujejo v počitniških; domovih. Predlagali so, d^ naj bi pri Občinskem sindikalnem svetu Velenje delovala posebna komisija, kJ naj bi med drugim zagotovila možnosti za letovanje zaposlenih iz tistih delovhih organizacij, ki nimajižf>&stnih počitniških domoVfftSko bi bilo vsekakor pretičjP-večje število tistih delaV^v ki bi preživeli del dopuKtfe>Wga-nizirano izven domačega ____•>.!) ile o oatr Šaleške in MisIiH^t|; doline v prihodnje, so s'e dogovorili, da bodo ''^pravili več sestankov, na katerih bi podrobneje govorili o možnostih sodelovanja in povezovanja na posameznih področjih. Ob tej priložnosti naj bi izoblikoVali tudi konkretna stališča in predloge in jih predložili pristojnim organom v Obravnavanje in potrditev, Prvi tak, konkretnejši razgovor o možnosti sodelovanja in povezovanja med Velenjem in Slovenj Gradcem bo v prihodnjem tednu pri predsedniku slo-venjgraške občine, Ivu Cer-četu. i i< Velenjski lignit v Italijo in na Norveško V izvoz so se vključili tudi velenjski rudarji. Kot smo že poročali je septembra Rudnik lignita Velenje izvozil v Italijo 8.340 ton lignita. Oktobra pa so od-premili iz Velenja za izvoz že 10.720 ton lignita, in sicer so ga 7.440 ton izvozili v Italijo, 3.280 ton pa so ga na Reki naložili ladjo, ki ga bo odpeljala,na Norveško. Goreme 1970: r, , ,, ~ ^ _ . ,. Za kratkoročna posojila 1,7 mih|arde din * J. realizacije 11,680.000 dm obresti Sprejet proizvodno-finančni načrt Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje za leto 1971. Likvidnost delovnih organizacij iz šaleške doline se je spet poslabšala ® Stopnja samofinanciranja za povečan obseg poslovanja se je nadalje zmanjšala ® Za nepravočasno poravnane obveznosti so v prvem polletju plačale delovne organizacije 687.000 din sodnih stroškov Osrednji delavski svet Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je imel zadnjo sejo v Subotici. Na seji so razpravljali in sklepali o gospodarjenju v letošnjem in prihodnjem letu. V tem letu bo, kot računajo, TGO Gorenje Velenje dosegla, skupaj s tovarno Sever Subotica, okrog 1 milijardo dinarjev realizacije, na tuja tržišča pa bo izvozila za okrog 7 milijonov dolarjev izdelkov. Proizvodno-finančni načrt za leto 1971 pa je naslednji: okrog 6.000 zaposlenih bo ustvarilo okrog 1,7 milijarde dinarjev bruto produkta (v tovarnah v Velenju in Nazarjah 1,43 milijarde din, v Subotici pa 270 milijonov din), na tuja tržišča pa bodo izvozili za okrog 20 milijonov dolarjev izdelkov. Ob povečani produktivnosti pa se bodo osebni dohodki zaposlenih, v povprečju, povzpeli na 1.500 dinarjev na mesec. Povečanje proizvodne aktivnosti v tovarnah Gorenje v Velenju, Nazarjah in Subotici pa se bo pozitivno odrazilo tudi pri kooperantski industriji širom po Jugoslaviji, saj bo omogočilo povečanje obsega in vrednosti proizvodnje ter števila zaposlenih. Predvideni obseg in vrednost proizvodnje bo mogoče doseči posebej še s povečanjem proizvodnje v obstoječih tovarnah, s povečanim izvozom, z večjo proizvodnjo televizijskih sprejemnikov (črno-belih in barvnih) za domače tržišče ter z osvajanjem novih proizvodov, in to v okviru trajne poslovno-proizvodne usmeritve TGO Gorenje Velenje, da morajo dobiti gospodinje prav vse, kar rabijo za delo doma, iz tovarn Gorenja. Omeniti pa je treba, da bodo ob koncu tega in v začetku prihodnjega leta začele obratovati tudi nekatere nove tovarne Gorenja, kot tovarna tehtnic v Nazarjah, tovarna malih gospodinjskih aparatov v Velenju .in nova, sodobna, tovarna štedilnikov v Velenju, s katero bodo povečali proizvodnjo štedilnikov za enkrat, izdelke iz te nove tovarne pa bodo v pretežni meri izvažali. V subotiški tovarni Gorenje — Sever pa temelji predvideno povečanje proizvodnje v tem, da se nudi kupcem oz. tržišču zraven elektromtorjev tudi druge izdelke, posebej še razne agregate, po katerih je na tržišču veliko povpraševanje in ki smo jih doslej v glavnem uvažali. Velenjska Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje bo v letu 1971 občutno razširila mrežo servisov po vsej Jugoslaviji. To je potrebno zlasti iz razloga, ker je na tržišču in v gospodinjstvih vse več izdelkov iz velenjske tovarne Gorenje. V Gorenju pa ne želijo, da bi samo proizvajali in prodajali, pač pa da bi stroji in oprema gospodinjam vsak čas tudi služili. Ob proizvodno-finančnih smernicah za gospodarjenje v letu 1971 pa so na zadnji seji centralnega delavskega sveta Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje govorili tudi o položaju zaposlenih in o skrbi za zaposlene. V skladu s povečano produktivnostjo računajo, kot smo že zapisali, na povečanje osebnih dohodkov tako, da bi v povprečju znašali 1.500 dinar jev na zaposlenega na mesec. Skrb za zaposlene pa se odraža tudi na drugih področjih. V kratkem bo dograjena velika sodobna samopostrežna restavracija, velenjsko Goren je pa bo v skladu s stališčem — sprejetim na eni od prejšnjih sej — v prihodnjih letih pospešil gradnjo stanovanj v družbenem sektor ju, pomagal pa bo tudi vsem tistim članom kolektiva, ki želijo sami rešiti stanovanjsko problematiko. Ob podrobnejši oceni dosežkov gospodarstva Šaleške doline v prvih šestih mesecih ne moremo mimo nekaterih ugotovitev in pojavov, na katere želimo še posebej opozoriti. Predvsem je mogoče ugotavljati, da se je likvidnost gospodarstva Šaleške doline v tem letu spet poslabšala, na kar so zlasti vplivali v SGP Vegrad in v Tovarni usnja Šoštanj ter v obrtnih podjetjih Oljka Šmartno in STIX Velenje. Navedene delovne organizacije najpogosteje niso imele denarja, niti na žiro računih, niti na posebnih računih, da bi poravnale obveznosti oziroma prispevke proračunov in skladov. Nasploh pa je bilo na žiro računih delovnih organizacij iz občine Velenje v razdobju januar — junij letos manj denarja, kot ga je bilo v enakem obdobju preteklega leta. Več delovnih organizacij si je moralo za izplačilo osebnih dohodkov izposoditi denar iz lastnih rezervnih skladov, in sicer Kle-parstvo-vodovod šoštanj 5-krat, Rudnik lignita Velenje in Polypex šoštanj 3-krat, TGO Gorenje 2-krat, po 1-krat pa Lesna Šoštanj, SGP Vegrad in STIX Velenje. Po podatkih, s katerimi razpolaga SDK, tretjino delovnih organizacij z velenjskega območja ni moglo pravočasno poravnati svojih obveznosti. Zato tudi ni čudno, da so imele delovne organizacije pogosto blokirane žiro račune, tako npr. Tovarna usnja Šoštanj 112 dni, SGP Vegrad 93 dni, Oljka Šmartno 41 dni, STIX Velenje 35 dni, Polypex Šo-šta_nj 17 dni itd. V primer- javi s prvim polletjem 1969 se je sicer skupni obseg neporavnanih obveznosti delovnih organizacij s področja industrije in rudarstva, in to po sodnih sklepih in akceptnih nalogih, zmanjšal, več neporavnanih obveznosti pa sta imela letos predvsem SGP Vegrad in Tovarna usnja Šoštanj. Ugotavljati je ob tem mogoče, da se je povečalo število prejetih sodnih sklepov, istočasno pa zmanjšalo število izrednih akceptnih nalogov. Vse kaže, da delovne organizacije še vse premalokrat urejujejo dolžniške odnose z akceptnimi nalogami, saj bi se na ta način izognile sodnim stroškom. V prvih šestih mesecih letos so delovne organizacije, zaradi nepravočasno poravnanih obveznosti, plačale kar 687.000 din sodnih stroškov, oz. 63,5 % več, kot pred letom dni. ZA INVESTICIJE 55,6 % LASTNEGA DENARJA Precej investicij financirajo delovne organizacije, zaradi nizke reproduktivne sposobnosti, z denarjem iz tujih virov. To so najpogosteje posojila. Delovne organizacije morajo predhodno oročiti pri bankah denar. Tiste pa, ki tega lastnega prispevka ne ustvarjajo, ne morejo koristiti posojil, s tem pa zavlačujejo roke izgradnje posameznih objektov, poslabšujejo likvidnost izvajalcev in pogojujejo tudi druge težave. Po podatkih SDK so letos delovne organizacije iz občine Velenje predvidele za 35,734.000 din investicij, za kar bodo zagotovile 55,6 % lastnih sredstev, preostalih 44,4 % denarja pa bodo zagotovile iz tujih virov (posojila). POVEČALA SE JE ZADOLŽENOST DELOVNIH ORGANIZACIJ Pri zagotavljanju denarja za povečan obseg poslovanja so se delovne organizacije usmerile predvsem na tuje vire sredstev, to je na posojila in na sredstva dobaviteljev. Čeprav so se v prvem polletju 1970 povečali lastni viri osnovnih in obratnih sredstev gospodarstva za 18,3 °/o, pa je to povečanje malhno. V istem razdobju so se v dokaj večjem odstotku povečali tuji viri denarja, in sicer so posojila večja za 52,9 %, obveznosti do dobaviteljev pa za 24,4%. Stopnja samofinanciranja se je zmanjšala od lanskoletnih 42,9 % na 38.1 % v letošnjem prvem polletju, istočasno pa se je povečala stopnja zadolženosti od 57,1 na 61,9 %. Zmanjševanje stopnje samofinanciranja je za gospodarstvo velenjske občine značilno že vse od leta 1967 naprej, na to pa vpliva predvsem slabitev akumulacijske sposobnosti posameznih delovnih organizacij oz. poslovanje nekaterih delovnih organizacij z izgubami, veliko investicijsko potrošnjo (ki ima za posledico večanje posojil za osnovna sredstva) in pa reševanje problemov nelikvidnosti z najemanjem kratkoročnih posojil. Poslovanje s posojili, posebej še s kratkoročnimi, pa povzroča delovnim organizacijam precejšnje stroške. Gospodarstvo velenjske občine je v prvem letošnjem letu plačalo kar 11,680.000 din obresti za posojila, oziroma kar skoraj 45 % več kot lani. Obresti od poslovnega sklada pa so v istem razdobju znašale 3,687.000 dinarjev in so se od lani povečale le za 14,6 %. Največ posojil za osnovna sredstva, upoštevaje udeležb*) v celotnem gospodarstvu občine, ima Termoelektrarna Šoštanj, največ dolgoročnih posojil za obratna sredstva Rudnik lignita Velenje, največ kratkoročnih posojil za obratna sredstva pa TGO Gorenje Velenje. Termoelektrarna šoštanj, Rudnik lignita Velenje in TGO Gorenje so udeleženi s 83,6 % v skupni vsoti vseh dolgoročnih in kratkoročnih posojil gospodarstva občine Velenje. V tovarni pralnih strojev Jaz sem poslušal samo sledn jega in se hitro povzpel na nakladalni prostor, kjer me je že čakalo improvizirano ležišče. Ko je nekaj trenutkov zatem zahrumel mogočen motor, mi je to bila najslajša glasba. Ves srečen sem si podložil roki pod glavo in se za-strmel v zopet jasno nebo. Bol j ko sem se oddaljeval od obale, bolj so se redčili oblaki in končno je ostalo na nebu le še žgoče sonce, ki je neusmiljeno sušilo že tako izsušeno pokrajino pod seboj. Dreves, razen nekaj evkaliptu-sov, skoraj ni bilo videti, in rahlo hribovito deželo je pokrivala le suha trava. Kdaj pa kdaj smo zapeljali v kako dolinico, kjer je gozd evkalip-tusov razodeval prisotnost vode. Tu so bila tudi polja, hiše in ljudje. Sam ne vem kda j sem zaspal in ko sem se ?bu-dil so me pozdravile zvezde na nebu. Vstal sem, da se je veter z vso močjo zagnal v mene in me prisilil, poiskati si opore na ograji. Za nami se je vila kolona luči, žarometi so tipali po nočni pokrajini, izginjali za ovinki in se spet prikazovali. Naenkrat se je tovornjak ustavil. Iz kabine se je prikazala glava in njen lastnik me je povabil v kabino. Očitno sem se jima zasmilil zadaj na nakladalnem prostoru, kajti postalo je že precej hladno. Kmalu smo prispeli v Saragosso. že od daleč sem zagledal veliko znano katedralo, vso obsijano z žarometi. Ustavili smo se pred neko restavracijo in šoferja sta me povabila na večerjo. Nekako nezaupljivo sem začel z juho. v kateri so plavali rakci in školike, oboje seveda še z oklepom oziroma lupino. Tudi okus juhe me je spominjal na mor."je, vendar ni bilo slabo in krožnik sem spraznil do dna. Moja gostitelja aia pustila precej juhe in ker sem to že večkrat opazil, se mi je zazdelo, da je to v tej deželi znak finih manir. Ce to drži, potem moram priznati, da sem se velikokra' obnašal neolikano. Seveda so se nam tudi jeziki počasi razveza I i in tako sem izvedel, cla prihajata ravno iz Jugoslavije, iz Zagreba, kamor sta peljala neke stroje. »No me gusta Jugoslavia« (Jugoslavija mi ni všeč) je dejal eden in pristavil, da se pri njih živi boljše. Na to seveda nisem vedel odgovoriti. Pritrditi nisem mogei, zameriti pa se jima ni sem hotel. Zato sem samo skomignil z rameni. Vsekakor pa sem takrat, in tudi še pozneje, opazil, da so prebivalci Madrida in južnejših špan skih predelov precej zvesti Francovemu režimu, medtem ko tega o Kataloncih ne bi rnogei trditi. V Madrid smo prispe li zgodaj zjutraj. Zvezde so že bledele na jutra njem nebu, ko sem st ves zaspan potikal pc ulicah. Ker sem imei čas sem kar peš prečkal vso mesto, da sem po dolgem iskanju nase. mladinski dom v velikem gozdnem na^aau, imenovanem Časa de' Campo. V tem ciomu je bila zbrana že kar pis? na družba. Jaz, kot prec stavnik »Vzhodne L vre, pe«, sem seveda požei obilo zanimanja, i^seu-no zanimivo je di:o cb večerih, ko smo si pripovedovali svoje doživ- ''a'e (Dalje prihodnjič) Nogomet razbitim amijem Na . tradicionalnem primorskem rally.ju je med 42 tekmovalci nastopil tudi Velen.jčan Ka -rel Ferlež. Po zelo težkih terenskih pogo.iih (ves čas je močno deževalo), je - vrsta tekmovalcev morala odstopiti. Nesrečo je imel tudi Ferlež. Med vožnjo se je zaletel v drevo in močno poškodoval svojega AMIJA 8. Vendar ni odnehal, takoj je za silo popravil vozilo ter nadaljeval z vožnjo in vse svoje tekmece v raz-kljub temu premagal redu do 785 kubikov. 1. Ferlež, AMI (Velenje) 6153 točk 2. Bertok, DIANA 6 (Koper) 6195 točk 3. Krašnja, AMI 8 (Koper) 6270 točk Za zaključek letošnje izletniške sezone je Planinsko društvo Velenje priredilo za. svoje člane 17. oktobra izlet na »neimenovani vrh« — Uršljo goro (1696 m). V prijetni koči na Naravskih ledinah nad Ravnami je bila zvečer majhna svečanost, kjer o podelili dva srebrna znaka Planinske zveze Slovenije in 1 transverzalno značko. V i udeleženci pa so prejeli tudi spominska darila, ki so jih prispevale delovne organizacije iz Šaleške doline. Prisotni so izrazili željo, da bi bila prihodnja, po vrsti že peta izletniška sezona, programsko prav tako pestra in da bi se v Planinsko društvo društvo vključili še novi člani. Počitek pred zadnjim vzponom PREDLOG SREDNJEROČNEGA PROGRAMA TELESNE KULTURE V OBČINI VELENJE Komisija za sestavo srednjeročnega perspektivnega plana je v sestavi Vladimir Pocajt, Franc Cesar, Rudi Zevart in Franc Žgank, pripravila predlog razvoja telesne kulture v občini Velenje za obdobje od 1971. do 1975. leta. Da bi seznanili širši krog občanov o problematiki telesne kulture, objavljamo nekaj bistvenih misli predloga. NEKATERA IDEJNA IN TEORETIČNA IZHODIŠČA PROGRAMA Razvoj proizvodnih sil prinaša povečanje standarda ljudi in tudi več prostega časa. S spremenjenim načinom življenja upada obseg fizičnega dela človeka in dinamične telesne aktivnosti. Vse bolj prevladuje sedenje in statične obremenitve organov. Posledice tega so vidne že danes. Fizična pasivnost in spremenjeni pogoji življenja nevarno omogočajo porast obolenj dihalnih organov, srca in ožilja in vrsto živčnih obolenj. Vse bolj narašča odstotek raznih telesnih deformacij otrok, nesposobne mladine za vojsko, pa tudi telesna zmogljivost ljudi z leti zaskrbljujoče opada. Vse te pojave je treba pripisovati zmanjšanju obsega telesne aktivnosti in zapiranju ljudi v ozek potrošniški krog — pasivni počitek (televizija, kino, karte šah in podobno), kjer ni gibalnih obremenitev. Sodobne znanstevne raziskave pa dokazujejo, da je telesno gibanje osnovna organska potreba človeka v vseh dobah njegovega življenja prav tako tudi za izboljšanje telesne funkcionalnosti in podaljšanje telesne aktivnosti. Zato naj bi človek v vsakdanje življenje vnašal ves več telesne vadbe, ki bi mu zagotavljala normalni razvoj in funkcijo organizma. Razne oblike športa in rekreacije pa so najuspenšejše, najbolj humano in ekonomično sredstvo za dosego pomembnega smotra: zmagati nad protislovji situacije v kateri se nahaja človek sodobne civilizacije. Naša samoupravna družba je dolžna skrbeti za to, ŠPOil da postane telesna kultura sredstvo za razvijanje u-stvarjalnih možnosti, svobodnega izražanja in potrjevanja človekove osebnosti. V sodobnih življenjskih in delovnih pogojih mora postati vsakdanja potreba občanov, čeprav zavest o tej nujnosti pri nas še ni prodrla. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da bi postala telesna kultura le sredstvo za izboljšanje zdravja, delovne sposobnosti in premagovanje vojaški hnaporov, ampak tudi sredstvo za psihično in fizično afirmacijo na tem področju. Zato se ne smemo zadovoljiti s kakršnokoli telesno kulturo, ampak moramo stremeti za množičnimi oblikami take telesne kulture, ki bo usklajena z interesi, možnostmi in individualnimi potrebami občanov. NOSILCI RAZVOJA TELESNE KULTURE Vloga občana — Ustava pravi, da družbeno politične organizacije in delovne skupnosti ustvarjajo pogoje in podpirajo težnje občanov pri udejstvovanju v telesni kulturi, ki tako postaja v prvi vrsti skrb občana samega. Razvijanje samoupravnega sistema in posluh občana zanj bosta omogočila, da bo pri razporejanju sredstev pripadel večji delež tudi telesni kulturi. Opažamo, da se individualna športno rekreativna dejavnost občanov vedno bolj razvija. To pomeni, da so občani pripravljeni dajati vedno večja sredstva za tovrstno dejavnost, pa tudi za objekte, ki jo bodo omogočili. Zato je toliko bolj naloga družbe, da uresniči ustavna načela, to je, da delovne organizacije in občina ustvarjajo pogoje in podpirajo pobudo občanov v telesni kulturi, enakovredno naporom občanov samih. Predvsem pri izgradnji športnih rekreacijskih objektov, za katere se občani najbolj zanimajo in ki imajo širši družbeni značaj ter omogočajo množično udejstvovanje. (Dalje prihodnjič) DERBY ZA Odličen uspeh RUDARJA Karla Ferleža Na rednem brzopotez-nem turnirju je sodelo- Izlet velenjskih planincev v neznano V predzadnjem kolu jesenskega dela SCNL sta se na stadionu ob jezeru pomerili med seboj moštvi Rudarja in Šmartnega. Tekmo si je ogledalo več kot 3.000 navijačev enega in drugega moštva. Ze takoj na začetku so Ve-lenjčani uprizorili nekaj nevarnih napadov in v 5. minuti je Vizovišek povedel domače z 1 : 0. Premoč domačih je v 30. minuti potrdil z elektnim golom napadalec Pašič (2 : 0). Po odmoru so Smarčani skušali rezultat znižati, vendar so dosegli le nekaj kotov, strele na gol pa je Devič zlahka branil. Na 3 : o je povišal To-pič potem, ko je prodrl po levi strani in neobranljivo zadel spodnji desni kot. v 85. minuti je Zmazek povišal rezultat na 4 : 0. Malo pred koncem tekme pa je Bizjak postavil končni rezultat 5 : 0. Zanimivo je. da so tokrat vsi napadalci dosegli po en gol. KUDAB — Devič, Podojstr-šek, Sitar, Hanžekovič, Kobak-lič, Nežmak. Zmazek, Topčič, Vizovišek, Bizjak, Pašič. ŠMARTNO — Vreš. Lukner, Drev. Dolinšek, Bernik, Podgoršek F.. Hofer, Podgoršek I.., Polak, Kozovinc (Hohnjee), Benetek. Rezultati ostalih tekem: Pohorje : Osankarica o : 2 (0 : 0) Kovinar : Slivnica 3 : 0 (1 : 0) Peca : Dokležovje 2 : 3 (2 : 2) Fužinar : Dravinja 2:2 (0:1) Steklar : Olimp 2:0 (1:0) ATLETIKA Stanko Koselj Na zaključnem mitingu AK Velenje so v posameznih disciplniah zmagali: 60 m — pionirke — Nani-ka Pozvek 9,8 60 m — mladinke — Majda Beškovnik 9,2 200 m — mladinke — Metka Smidhofer 30,2 200 m — mladinci — Vlado Venišnik 26,4 800 m — mladinci — Miran Čas 2:07,0 5 km hoja mladine — Marko Levačič 28:40,5 5 km hoja člani — Vili Zekš 25:34,2 SAH V četrtem kolu II. slovenske šahovske lige je ekipa Velenja dosegla prvo zmago proti ekipi Ljutomera z rezultatom 5 : 2. Zmagali so Ivan Godec, Ivan Hojan, Ivan Drev, Marko Stropnik, ■Tana Hudajnal, remizi-rala pa sta Rado Sivka in Boris Bre.šar. 25 km - 1,42:40,8 * * * • Na atletskem mitingu v Ravnah na Koroškem v počastitev 350-letnice železarstva so nastopili tudi Velenjčani. Boljši rezultati: Majda Pesjak v daljino 525 cm Miran Čas — 1000 m — 2:48,0 Vlado Novačič — 2000 m — 6:13,5 Velenjski atleti so gostovali v Leobnu (Avstrija) na pouličnem teku na 2000 m in dosegli: Miran čas 5. mesto, Osman Hasič 8., Ivan Zalaznik 11., Vlado Novačič 12. mesto. valo 11 šahistov. Od prvega do tretjega mesta so se z 8. točkami razvrstili Drev, Godec, La-bus, 4. do 5. mesto delita s 7. točkami B. Bre-šar in Primožič, 6. Mihe-lič, 7. ing. Preložnik, 8. I. Hojan, 9. M. Brešar. Z dirko »rally Glysantin« 1100 km po Vojvodini se je končalo letošnje državno prvenstvo avtomobilistov. Prvenstvo je obsegalo 5 rally tekmovanj, štiri tekmovanja pa so upoštevali za končno uvrstitev. Član avtomoto društva »šaleška dolina« Karel Ferlež je z avtomobilom AMI 8 dosegel odlično drugo mesto v generalni uvrstitvi za Beograjčanom Miodragom Zivanovičem. Uspeh Ferleža pa je toliko večji, če upoštevamo, da v nacionalnem razredu do 750 ccm nastopa na vsaki dirki okoli 40 avtomobilistov in da je zbir točk 441 (prvi 462) dosegel s tremi dirkami. V teh treh nastopih je dvakrat zmagal, na rallyju »Sutjeska« pa je bil drugi. Ce ne bi imel okvare na avtomobilu v drugem ra-llyju po Jugoslaviji bi nedvomno segel po najvišjem na-naslovu. Medtem ko se rallyja na Lovčen (v Črni Gori) ni udeležil, ker ni imel sovozača. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna Številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-36» pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Cetis Celje NESOLIDNO POSLOVANJE NEKATERIH ZASEBNIH GOSTINCEV Primerna opremljenost lokalov in solidna postrežba sta osnovna pogoja, zaradi katerih trdimo, da je gostinstvo ogledalo naše družbe. Zaradi tega je skrb, tako posameznika kakor vseh nas, da skušamo pripeljati gostinstvo do ravni, ki jo sodobna družba zahteva. Še posebno mesto gre gostinstvu v naši dolini, ki se hitro razvija v pomembno industrijsko, trgovsko in turistično središče. Zato je tembolj nerazumljivo poslovanje nekaterih zasebnih gostincev v naši občini. Gre za hujša primera kršitve dobrih poslovnih običajev, in sicer v zasebnem bifeju Majde Kotnik na Celjski cesti 35 v Velenju in bifeju Vinka Slemenika iz Iz sosednjih krajev RAVNE NA KOROŠKEM 22. novembra — referendum — Tudi v občini Ravne na Koroškem so se odločili, da bodo s prispevkom občanov reševali pereče probleme na področju šolstva in otroškega varstva. Referendum bo prihodnjo nedeljo, 22. novembra. Računajo, da bodo zbrali s prispevki občanov v petih letih 14 milijonov dinarjev (od skupno 22 milijonov din, kolikor jih potrebujejo za uresničitev programa investicij). Zaposleni in upokojenci, ki prejmejo manj kot 700 din osebnega dohodka oz. pokojnine, so plačila krajevnega samoprispevka oproščeni, prav tako tudi tisti, kjer dohodek na družinskega člana (ne upoštevaje otroški dodatek in štipendijo) ne presega 300 din. Od osebnega dohodka od 700 do 1000 din bo treba plačati na mesec 1 % samoprispevka, od 1.000 din naprej pa 1,5 %• Prejemniki pokojnine od 700 do 1.000 din bodo plačevali samoprispevek po stopnji 0,5 %, od 1.000 do 1.300 din 1 %, do 1.300 din pa 1,5 %. DRAVOGRAD Transportno skladiščna cona? — Po naročilu Občinske skupščine Dravograd pripravlja Ekonomski center študijo o ekonomski utemeljenosti izgradnje transportno skladiščne cone v Dravogradu. Stroške izdelave študije bosta plačala AVto-prevoz Dravograd in Špedtrans Maribor, ki sta si s tem tudi zagotovila pravico do izgradnje transportno skladiščne cone, če bo do nje prišlo. SLOVENJ GRADEC Razstava »Lesorez na Slovenskem« — V prostoru Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu je odprta razstava »Lesorez na Slovenskem 1540— 1970«. Razstavo v Sloenj Gradcu so pripravili pod pokroviteljstvom ljubljanskega podjetja Slovenija-les in organizacijskega odbora za pripravo posveta o negi gozdov. Opuščajo proizvodnjo usnja — V slovenjegra-ški Tovarni usnja že nekaj časa opuščajo in preusmerjajo proizvodnjo usnja. Računajo, da bodo izdelavo usnja že v kratkem povsem opustili. Istočasno z opuščanjem proizvodnje usnja pa so v Slovenj Gradcu uredili proizvodnjo v štirih novih obratih, in sicer obrate gumirane žime, kokos — sisal kap, montažnih delov za čevljarsko industrijo in za predelavo penastih mas za potrebe avtomobilske in čevljarske industrije. Precej te nove proizvodnje tudi izvozijo. I I I I Pred okrožnim sodiščem v Beogradu se že več dni ponovno »zagovarja« spretni terorist tako imenovanega Hrvatskega osvobodilnega gibanja — v resnici pa navaden zločinec — Miljenko Hrkač, ki je bil že obsojen na smrt zaradi diverzije na železniški postaji in v kinematografu »20. oktober« v Beogradu. Do ponovnega sojenja je prišlo, ker je Miljenko Hrkač preklical svoje priznanje in odgovornost za storjena dejanja in je obdolžil za sodelovanje svojega brata Boža ter ostale. Ko so ga na procesu soočili s pričami, jih je Hrkae hotel večkrat fizično napasti, češ da ne govore resnice. Proces še ni končan Šoštanja, Kajuhova cesta 39. 2e od vsega začetka so pristojne inšpekcije ugotavljale zelo nesolidno poslovanje obeh gostincev. Čistoča lokalov in opreme je bila skrajno nezadovoljiva, gostinca sta zaposlovala neprijavljeno tujo delovno silo. Redko katera od zaposlenih natakaric je bila zdravstveno pregledana. Oba gostinca sta zelo pogosto menjavala natakarice z izgovorom, da sta jih zaposlila na preizkušnjo, očitno z namenom, da jih ni bilo treba prijavljati zavodu za socialno zavarovanje. Kotnikova je tudi pričela s točenjem alkoholnih pijač prej, preden ji je bilo izdano obrtno dovoljenje, Sle-menik pa je nekajkrat na različnih krajih, seveda izven svojega lokala, točil alkoholne pijače, čeprav ni izpolnjeval pogojev za to vrsto dejavnosti. Oba gostinca sta pogosto imela lokale odprte pozno v noč, preko časa, določenega z občinskim odlokom o odpiralnem času gostinskih in drugih lokalov, celo do zgodnjih jutranjih ur. Jasno je, da sta bila zaradi tega neposredna krivca, da so gostje kalili nočni mir, ko so zapuščali lokal. Pretep je bil dokaj pogost pojav v obeh lokalih, predvsem v lokalu Kotnikove. Zaradi malomarnega vzdrževanja gostinskih prostorov, je bil SMUČARJI Sejem rabljene smučarske opreme bo v soboto in nedeljo, 21. in 22. novembra, v prostorih osnovne šole Mihe Pintarja Tolcda v Velenju. URADNE URE Društva telesnih invalidov Velenje, so vsak ponedeljek od 17. do 18. ure v domu društva upokojencev v Velenju, Cesta bratov Mravljakov 1. bife Slemenika dvakrat zaprt za nedoločen čas, bife Kotnikove pa enkrat. Iz navedenega je razvidno, da gre v obeh primerih za trajnejše zanemarjanje dolžnosti pri izvrševanju gostinske dejavnosti, kar je povzročilo stalno kritiko občanov in ukrepanje pristojnih inšpekcijskih organov. Menimo, da je soliden gostinec dolžan samoiniciativno urejevati svoj lokal, ne da bi ga pristojne inšpekcije morale neprestano opozarjati na red in čiitočo, in to dosegati šele s kazenskimi. sankcijami. Slemenik in Kotnikova sta bila večkrat predlagana sodniku za prekrške zaradi nesolidnega poslovanja. Ker omenjena gostinca nista ničesar ukrenila, da bi stanje popravila, sta bili poslani Častnemu sodisču Gospodarske zbornice £R Slovenije prijavi zaradi kršitve dobrih poslovnih običajev. Sodišče ju je spoznalo za kriva in izdalo sklep, s predlogom, da pristojni u-pravni organ skupščine občine Velenje na podlagi čl. 20 tč. 7 Zakona o zasebnem gostinstvu z odločbo izreče prenehanje veljavnosti dovoljenja za gostinski obrat Kotnikovi in Slemeniku. Po svetu sklepa za blagovni promet je pristojni upravni organ poslovanje prepovedal. Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje — Teodor GOROGRANC, roj. 1948. kalilee iz Šoštanja, Metle-če št. 48 in Cvetka KRAJNC, roj. 1950, študent iz Šoštanja, Kajuhova 39/b — Milan TONKLI, roj. 1950, usnjarski delavce iz Šoštanja, Primorska 1 in Stelka KAV-ClC, roj. 1950, vrtnarka iz Šoštanja, Primorska 1 — Ivan DEŽELAK, roj. 1933, rudar iz Podkraja pri Velenju št. 31 in Angela ROŽIC, roj. pri Velenju št. 31 — Maksimiljan GORSEK, roj. 1947, tekstilni mojster iz Žalca, Ulica talcev št. 3 in Darinka POI.JANSEK, roj. 1950, ekonomski tehnik iz Velenja, Prešernova c. št. 11 PREKLICI • Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicu-jejo: Ševalija Durakovič. Velenje, Aškerčeva 16, številko 362; Franc Hudournik, Lopatnik 16, številko 22 in Rudolf Strožič, Florjan 25, številko 564. PRODAM • Fiat 600 D, letnik 1962. prodam. Cena 6.000 dinarjev. Telefon 85-363. Semečnik. Šmarska cesta 18. ® Prodam dobro ohranjen polavtomatski pralni stroj. Vrtačnik, Celjska cesta 7. Velenje. STANOVANJA • Sobo oddam dvema mirnima fantoma. Naslov v uredništvu. RAZNO • Žensko, starejšo ali mlajše dekle, iščem za varstvo otroka — 7 ur dnevno. Oglasite se na Gregorčičevi 28, Velenje. Izdajanje računov za plačane storitve obrtnikom Pogostokrat se dogaja, da prihajajo občani na tržno inšpekcijo pri občini in uveljavljajo reklamacije v zvezi s plačilom zasebnim obrtnikom za opravljene storitve oziroma prodane izdelke. Že v začetku je treba povedati, da inšpektor zelo težko rešuje take reklamacije, če nima računa za plačano storitev ali vsaj blagajniškega prejemka, skratka potrdila o plačilu. Zato bi želeli opozoriti občane na njihove pravice v tej zvezi. Po pravilniku o poslovnih knjigah zavezancev prispevkov ob obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev in po spremembah tera pravilnika (Uradni list S RS, št. 9/68 in 19/68), so prispevni zavezanci, v konkretnem primeril zasebni obrtniki, dolžni izdati za vsako prodajo proizvodov oziroma za vsako opravljeno storitev račun (fakturo V Na računu mora biti jasno označena centi materiala in znesek nla-čila za opravli^nn de'n. na Inliko •>, a nreinmke nad 10 dir> do i no din izda ja lo le oštevilčena notr^ita fhlan-ai-nrei^mvn. ^a nro-ipimlce nad ino din m mnn biti izdan ravnin, knt smo že zsrnrai nreiemkc do 10 din na. nhrtniU ni ohw-7Pn i?da