Posamezna Številka RM O.li ИашшапкпБо^ Uprava Klageniurt, PofUacli 116 i Uređnl&tvo v Kla^nfurtu / Naročnina (и plaCa naprej) твиОпо s doetavo na dom RU, V-- (vkJJuCno RM. 0,20 z* dooaAaloe) / Odjavo aaroCbt tega llBta za prihodnji meeeo sprejm« uprava eamo pkmeno In 1# do 35. tekočega meaeea / Of^aml RM 0,08 ca mUlmet«r itolpeo itev. 29. Krainburg, 10. aprila 1943. Leto 3. Ргто posebno poročilo o podmornicah ▼ aprila « IVadalJeTanJe »DtfnitseTe ofenzive * Od laielka vojne 23,834.000 brl polopljenih SoVtažnIk ]e zopet zgubil dragocen ladlijski prostor - Eiđienlaub za GroBadmirala Ddnitza Berlin, 9. aprila. V boju proti sovražni prevozni plovbi so nemške podmornice — Oberkommando der Wehrmacht Je to objavilo v posebnem poročilu dne 7. aprila — na prostranem Atlantskem morju in na Sredozemlju zopet potopile 14 ladij s 102.000 brt in enega rušilca ter tor-pedirale pet ladij, o katerih nadaljnji usodi se nI zvedelo ničesar, ker je takoj pričenjajoča obramba onemogočila vsako opazovanje. Med uničenimi ladjami se je nahajala »Melbourne Star« z 12.806 brt (last Blue Star Line v Londonu), ki je bila dobro na-tovorjena s kosovnim blagom in bila potopljena v Srednjem Atlantiku na potu iz Severne Amerike v Avstralijo. »Melbourne Star« je bila moderna hladilna ladja z hitrostjo 16 pomorskih milj; Anglija je z njo zgubila nakladišče, ki je moglo sprejeti 21.700 brt za dovoz mesa in presnega masla v Anglijo. To je posebno težka zguba za angleško preskrbovalno službo, ki je navezana na vsako poedino hladilno ladjo. Med napadenimi ladjami se je nahajalo nadalje pet modemih velikih petrolejskih ladij s 41.000 brt, od katerih so bile tri potopljene. S tem je brodovje petrolejskih ladij, s katerim so naši sovražniki razpolagali, od začetka vojne zgubilo 770 petrolejskih ladij e ekupno 5,6 milijonov brt. Ka Sredozemskem morju nam je poleg drugih us^hov po večurnem zasledovanju uspelo potopiti municijsko ladjo, ki je bila močno zavarovana po ru-šilcih in letalih in je plula v smeri proti zahodu. Ko jo je zadel torpedo, najprej ni bilo opaziti, da bi se potapljala, pa je bil v razdalji več sto metrov po nenavadno močni detonaciji tako močno potresen, da so morale eksplodirati večje množine mu-nicije. Poveljnik čolna se je o tem uveril, ko se je dvignil do visokosti daljnogleda, in ugotovil, da razven spremljajočih rušil-cev in velikanskega temnorjavega oblaka od detonacije od ladje ni bilo ničesar videti. Z uspehi prvega dne meseca aprila so narasle zgubfc, ki sta jih sovražni trgovski plovbi doslej prizadeli naša vojna mornarica in zračno orožje na 25,834.000 brt. Samo žrtev naSih podmornic je doslej postalo 17,135.400 brt, naših prekomorskih bojnih sil pa nadaljnjih 3,394.275 brt, vtem ko je zračno orožje uničilo 5,303.600 brt sovražnega ladijskega prometa. Eichenlaub za Grossadmirala Ddnitza Ix FUbrerhauptquartiera, 9. aprila. FUhrer je sprejel danes vrhovnega poveljnika vojne mornarice GroBadmirala Ddnitza in mu v priznanje njegovih edinstvenih zaslug pri vodstvu podmftmiške vojne kot 223. . jaku nemške oborožene sile podelil das Eichenlaub zum Ritterkreuz dcs Eisernen Kreuzes (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa). S tem visokim odlikovanjem je hkrati počaščeno nemško podmomiško orožje, ki je postalo v rokah GroBadmirala strašno orožje proti našim nasprotnikom in čegar geslo: »Držati se sovražnika!« je izsililo severnoameriškemu pomorskemu, ministru -Knoxu znova priznanje, da je položaj resen. Sredi Atlantika se je zbrale več nemškil. podmornic kakor kdaj koli. Toda ni samo lepo število podnjomic, ki je povzročilo na faščajoče številke odstrelov, tudi taktika, ki se je šele tekom te vojne razvila pod Grofladmiralom, je omogočila stalno smrt-ncL ogrožanje dovoznih poti naših nasprotnikov. Nemški narod, ki je s svojim srcem ved-Oo na stntni mol podmomilkege orožja živo občuti zahvalo za z Eichenlaubom odlikovanega vrhovnega poveljnika vojne mornarice. »Ogromno breme pomorščakov narašča« Ženeva. Torkov »Daily Telegraph« piše o »povišanih nevarnostih na morju«. Anglo-ameriški pomorščaki, meni list, so morali še prej prestajati težke boje. Na njihovih ramah bremeni ogromno breme, ki, namesto da bi se zmanjšalo, od dneva do dneva narašča. Ne le oskrbovalni položaj britanskega otoka, ampak tudi vsa vojaška moč »zapadnih zaveznikov« je odvisna od vztrajnosti pomorščakov. V nasprotju s prvo svetovno vojno je premoč, s katero imajo danes opraviti, veliko večja. V letih 1914 do 1918 so občutili kot težko obre- menitev okolnost ,da so imeli Nemci v posesti belgijske luke in obalo. V tej vojni pa razpolagajo podmornice in zračno orožje z oporišči med Severni m rtičem in izlivom Gironde. Vrhu tega so v prvi svetovni vojni stala francoska, italijanska in japonska brodovja v službi zaveznikov in Sredozemlje jim ni bilo zaprto za plovbo kakor danes. Dandanes se mora vsa oskrba Srednjega in Daljnjega Vzhoda vršiti po ovinku čez Rtič Dobre nade. Nikoli preje se v angleški in severnoameriški zgodovini ni toliko zahtevalo od vojnega in trgovskega brodovja obeh držav. Kakšen obseg bo ta bistvena naloga še zavzela v nadaljnjem poteku vojne, ne more danes nihče naprej. povedatL Ш vzhodni fronli je тШе mir Novi položaji na tnnezliski južni fronti načrtno zavzeti Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. aprila objavilo: Na vzhodni fronti je vobže mir. Posamezno sovražne napade ob kubanskem mostišču in ob srednjem Doncu smo odbili. Na tunezijski južni fronti se nemške in italijanske čete žilavo upirajo v veliki premoči napadajočemu sovražniku. Sile sovražnih oklopnjakov, ki so prodrle, smo v srditih bojih ustavili in preprečili poskuse zavzetja. Novi položaji so bili zavzeti po načrtih. V srednjem in severnem odseku fronte se je več sovražnih sunkov izjalovilo z velikimi nasprotnikovimi zgubami. Brza nemška bojna letala so včeraj na- padla vojnovažne cilje na otoku WIghtu in ob angleški jugovzhodni obali. 2e 311 smrtnih slnčajev v Parizu Pariz, 9. februarja. Število smrtnih žrtev strahovalnega napada ameriškega zračnega orožja na Veliki Pariz se je zvišalo že na 3311. V sosednjem departementu Seine-et - Oise je bilo 17 mrtvih. V zvezi z novim zračnim napadom na francosko ozemlje je omembe vredno imenovanje generalnega majorja Gastina za glavnega tajnika francoske zračne obrambe, katere imenovan^je je bilo objavljeno v torek v francoskem uradnem listu. Pćlain govoril francoskemn narodu Francoski državni glavar protestira proti anglo-ameriškim zločinom Vichy, 9. aprila. Francoski državni glavar maršal Petain je imel po radiju govor francoskemu narodu, v katerem je poudaril, da mu je Francija 1940. 1. izkazala svoje zaupanje. Takrat je on obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da odvrne nadaljnjo nesrečo od Francije, da bo delal na obnovi Francije in odstranil posledice poloma. Nato je maršal ugotovil, da so tisti, ki 80 odgovorni za vojno in poraz, zbežali v inozemstvo, a Francija je ostala. Zdaj poskušajo uporniki, ki se med seboj prepi- v 4 * " ^ v шШШшШ V vodnem razoru za lomilcem zapor Nemška podmornica odpluje na novo voinjo proti sovražniku. (PK.-Aufn.r Kriegsber. Troet, Atl., M.) delavce, kmete in mladino, naj sodelujejo pri podvigu očetnjave. O boljševizmu je rekel maršal, da bi komunistično barbarstvo, če bi triumfiralo, za vedno uničilo francosko kulturo in narodno neodvisnost. Na koncu svojega govora se je francoski državni glavar spominjal žrtev britanskih in severftoamerikanskih strahovalnih napadov v Franciji in izjavil, da protestira proti tem činom, ki niso z ničimer utemeljeni, in da izraža najglobokejle sožalje in sočutje rodbinam in nedolžnim žrtvam. rajo za poveljniška mesta in položaje, rehabilitirati prejšnji režim, ki je državo pahnil v nesrečo. Voditelji upornikov so se odločili za povratek k preteklosti, on jse je pa odločil za Francijo in za bodočnost. Maršal je potem izvajal, da metode in možje, ki so upropastili Francijo, tej gotovo ne bodo dali nazaj njene nekdanje veličine. če bi mir, ki ga pričakujejo oni slabi Francozi, vedel Francijo do političnih, gospodarskih in socialnih navad, kakršne so bile pred vojno, se bo vsa Francija zopet dvignila. Maršal je nato pozval francoske o d j u ga na fronti ob 11 menakem jezeru Ker je začel kopneti sneg, je bojni svet daleč naokoli popljavljen. (PK.-Aufbahme: Kri^bericbter Eteold, HH., M.) Eidienlaub za Oberfeldwebia Sdileeja Berlin, 9. aprila. FUhrer je dne 6.' aprila kot 22. vojaku nemške oborožene sile po delil odlikovanje Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes Oberfeldwebia Rudolfu Schlee-ju, Zugfuhrerju v nekem bataljonu gorskih lovcev. Fiihrer mu je poslal sledečo brzojavko: »Hvaležno uvažujoč Vaše junaško udej-stvovanje v boju za bodočnost našega naroda Vam podelim kot 222. vojaku das Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. Podp.: Adolf Hitler.« Pet novih Ritterlcreuztragerjev vojske Berlin, 9. aprila. Fiihrer je podelil Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes Oberstleut-nantu Friedrichu Karlu pl. S t e i nk e u -1 e r j u, poveljniku nekega polka oklopnja-ških grenadirjev, Majorju Alfredu M e i -n i g k e j u, poveljniku nekega grenadireke-ga bataljona, Hauptmannu Karlu H u b b e-j u , poveljniku nekega grenadirskega bataljona, Rittmeistru Jochemu M e y e r j u, poveljniku nekega bataljona oklopnjaških grenadirjev in Oberleutnantu Walterju L o o s u, vodji nekega grenadirskega bataljona. Nova grška vlada Atene, 9. aprila. Vlada profesorja Logo-thetopoulosa je odstopila. Novo vlado je sestavil grški politik Joannis Rhallys. Lista novih ministrov se glasi: ministi*ski predsednik: Joannis Rhallys, ki prevzame hkrati še narodno državno brambo in ministrstvo preskrbe: ministrstvo pravosodja: Pournaras, ki prevzame tudi ministrstvo gospodarstva in del; minister prosvete: Lu-nari, ki prevzame tudi ministrstvo za socialno skrbstvo; ministrstvo za notranje in varnostne posle: Ravularie, ki je hkrati prometni ministr; ministrstvo financ: Teironikoe. stran 2. — štev. 29. KABAWANKEN BOTE Sobota, 10. aprila 1943, Pomorjeni flamski otroci obloiujefo Strabovalnl napad na Antwerpen - Tisoči so pokopani pod ruševinami Bruselj, 9. aprila. Na Veliki Antwerpen izvršenega strahovalnega napada angleSko«ameriSlđh letalskih odredov še ni mogoče preceniti glede izmere škod civilnega prebivalstva. Najbrže gre za najgroznejšo katastrofo^ liar jih je doživela Belgija dosedaj v vsej vojni. Cela obcestja so porušena, nobena hiša ni ostala brez poškodbe, na stotine hiš se je zrušilo, Id so pokopale pod seboj brezštevilne Flamce, katerih število znaša najmanj tisoč. Poleg cerkve, iz katere podrtega zidovja mols ostanki glavnega oltarja, so bile porušene Sole, v katerih je bilo okoli 200 šolskih otrok pri ^uku. Se zdavnaj niso rešeni vsi zasuti, »Angleži so napravili vedno samo рогц-Senja v Belgiji«, pravi solznih oči star Flamed, kateremu smo pomagali neati zažgano košaro z nekaj rešenimi gospodinjskimi predmeti iz ruševin njegovega stanovanja. Ta obtožba je zadobila v Antwerpnu novo zločinsko potrditev. Kdor je kmalu po vojni proti zapadu potoval po Belgiji, ve, da je ležalo sicer na tisoče razbitih angleških vozil ob cesti, pred vsem na cesti od Ypema v de Panne in Diinkirchen. Zelo neznatna so bila porušenja v deželi sami z ozi-rom na dejstvo, da je šla skozi deželo resnična vojna. Sicer so se opazili tam, kjer se je sovražnik branil, sledovi bojev, toda ker je šla vojna bliskovito skozi deklo in se je v glavnem odigrala na prometnih žilah, prebivalstvo skoro nič ni trpelo radi bojevanja. Na las točni zadetki naših bomb strmoglavcev na cestna križišča n. pr. so dokazali, kako zelo so zmerom merili in zadeli naši letalci samo vojaške cilje, do-Čim so razstrelili Angleži že pri svojem umiku iz Bruslja brez ozira na prebivalstvo mostove in je prizadejal bežeči sovražnik deželi že takrat več škode kot zmagovita nemška vojska. Od tedaj dalje so bile vržene na mirno deželo že marsikatere angleške bombe, toda napad z dne 5. aprila na Antwerpen je zasenčil vsa dosedanja podvzetja, tako kar se tiče načrtnosti napada na prebivalstvo kot tudi posledic. Ob svetlem dnevu ponedeljskega popoldneva proti 15.30 uri, ko je vrvelo gospodarsko življenje po cestah in v hišah, so vrgli angleško-ameriški letalci svoje, smrt prinašajoče breme na mirno poslujoče ljudi. V nekaj minutah je bila porušena ena cela mestna soseska. 6e drugo jutro se je kadilo iz pogorišč, ki so jih — zam&nivši nemške vojake, ki so celo noč delali brez odmora, da pomagajo ubogemu prebivalstvu — molčeče kolone flamske delovne službe skupno z gasilstvom v vzornem zadržanju gasile, pospravljale ruševine, da se dokopljejo do še zasutih. Pod ruSevinami Sole, ki Je stala poleg razdejane cerkve menijo, da je pokopanih še 30 otrok. Okrvavljene nosilnice so na mestu nosili sem in tja, jokajoče matere in očetje so stali pred trupli svojih otrok. Drug^ so zopet strmeli brez življenja, lesko so se pospravljale ruševine. Kamor pogledamo, povsod žalost, bolest. Tu pa tam pogleda kdo kvišku za nemškimi poizvedovalnimi letali, ki brze preko Antwerpna. Čutimo, da so uvedli tiho selško službo do mest nesreče tukaj med kosi pohištva in rušenimi kupi krompirja stoječi ljudje. Pripelje se mož na kolesu, brezdomci se zganejo, mig z roko in vzdihovanje nam pove, da je bila žalostna vest. Gremo skozi ozko ulico, ki je polna žlebov. črepinj ter kosov pohištva in obleke. Nagovorimo mladega Flamca, ki nam našteje vse one družine, ki jih dosedaj poglešajo v tej stanovanjski četrti. »V moji ulici«, pristavi, »jih je samo 11 ostalo pri življenju.« Molčimo in bridko pripomni mladi mož: »Sedaj bi bil na mestu pastirski list, da, morali bi peljati anglo-file v sprevodih po teh cestah in ozdrvljeni bi bili!« le opombe so imele globok pomen — Fla-mec Se nI vedel — In tndi ml smo šele naknadno zvedeli —, da je sedaj v Angliji mudeči se new-yorSld nadSkof Spellmann pred začetkom tega morilnega poleta blagoslovil katoIiSke pilote severnoameriških bombnikov, ki so izvedli napad na Antwerpen. Sad tega »blagoslova« morajo prenašati sedaj Flamci, ki so čez noč postali revni in so brez strehe, ki žalujejo za svojimi otroci in ostalimi sorodniki. Močan veter od Seide veje preko ruševin, sonce se prikaže in vedno nove kolone, z lopatami na rameh, prihajajo. Ne izgleda, da je obupano, kar se giblje na ruševinah. Pridno poprimejo in samo nad tem naj imajo prizadeti uteho, katere jim z besedo ne morejo dati. Nemški pohod na Zapad ni podrl pogojev za novo obnovo Flandrije, in kjer so to storili angleški morilski napadi, morajo biti ustvarjeni novi pogoji. In ustvarjeni bodo, tudi v Flandriji. Шм sovražni napad \ Jnžni Tnnezfii Na vzhodni fronti le na posameznih odsekih žlvahnelše krajevno bojno delovanle Oberkommando der Wehrmacht je dne 7. aprila objavilo: Na vzhodni fronti javljajo le od posameznih odsekov živahnejše krajevno bojno delovanje. Posamezni, po močnem topništvu podprti napadi Sovjetov so se izjalovili. Neko lastno napadnp podvzetje je proti ži« lavemu sovražnem odporu doeeglo postavljeni cilj. Pri uspešnem podvzetju na severnem odseku fronte je neka udarna četa divizije španskih prostovoljcev razstrelila 14 bun-karjev in pripeljala ujetnike. Na južnotunezijski fronti je sovražnik po močni topniški pripravi znova prešel v napad. Boji so v polnem teku. Neko posamezno britansko bombno le-, talo je bilo sestreljeno, ko je poskušalo, napasti sevemonem&ke kraje s krovnim orožjem. Zgube prebivalstva v Antwerpnu o priliki strahovalnega napada britansko-ševerno- amerikanskih letalskih skupin dne 5. aprila *1943. leta so se zvišale nad 2000 mrtvih. Kakor je bilo Javljeno že v posebnem poročilu, so naše podmornice v težkih bojih proti sovražnim novim pošiljkam v Atlantskem In Sredozemskem morju zopet potopile 14 polnonatovorjenih ladij s skupno 102.000 brt. in enega inSUca. Pet drugih ladij Je bilo torpediranih. Ker se Je takoj pričela močna obramba, niso mogli opazovati njihovih potopitev. Morllni atentat na mesto Pariz Reuter odkrito priznava sistematično strabovanje civllnib oseb z bombami PariT, 9. aprila. Popravljanje v mestnih delih Pariza, ki so bili zadeti po anglo-ame-rikanskem strahovalnem napadu, se nadaljuje z vsemi silami. Bombe na gosto obljudene ulice Sramotni napad se je zgodil ob času, ko je bil ves Pariz na nogah, da bi užival pomladansko, sonce ob kraju mesta in ob bregu Seine. Ulice so bile polne nedeljske publike, ki ni več imela časa, da bi zbežala v zaklonišča proti zračnim napadom; kajti jedva je bil dan znak vzbune, že so začele padati bombe na nič hudega sluteče šetalce. Slo . je za jzrazit strahovalni napad, kajti čeprav se je tako.izborno videlo, da se je slika mesta jasno razprostirala pred na-padajoiimi letalci, so padale bombe izključno na stanovanjske četrti in v parke. Veliki bombni lijaki, podrte hiše, počeni zidovi, izkoreninjena drevesa in drobci stekla so slika, ki se nudi pri obhodu mestnega dela Boulogne - Billancourt. Pozornost vzbujajo innogi bombni lijaki, ki se nahajajo na ulicah. Dve bombi sta prebili predor podzemeljske železnice in zahtevali tam številne mrtve. ... in na dirkališče Longchamps Posebno tragično je učinkoval napad na svetovno^ano dirkališče Longchamps, ki je v nedeljo otvorilo svojo" sezono in ki ga je obiskala Ogromna rimožica ljudi. Okoli 15 bomb je padlo neposredno na svet dirkališča in povzročilo smrt nad 50 oseb, medtem ko so bili mnogi drugi deloma težko ranjeni. Očividec poroča v »Matinu«, da so bili joke ji ravno sedli na konje, da bi '-Btartali k prvi dirki, ko se je zgodila drama. Tuljenje siren, streljanje protiletalskega topništva in eksplozije bomb so slišali skoraj y istem hipu. Vtem ko ee J« m del množice razbežal, so drugi kakor oka-meneli obstali na svojih mestih. Ni Izbruhnila nobena panika, toda onemu, ki je šele zdaj izstopil iz podzemeljske železnice, je prišel nasproti sprevod ranjencev. Umazane s krvjo in blatom po obrazu in obleki, s povešeno glavo, so spravili lahkoranjene v mesto. Neka žena je držala svoje krvaveče dete v naročju. Veliko Število mrtvih Po dosedanjih poročilih iz francoskih službenih virov znaša število mrtvih nad 250; ranjenih je pa bilo 500 oseb. Od teh je približno 50 v zadnjih zdihljajih, tako da se bo število smrtnih žrtev še znatno povečalo, tudi spričo dejstva, da posprav-Ijalna dela še nikakor niso zaključena. 120 (Nadaljevanje na 3. strani.) Japonska je dobila vse začete boje ,Tokio,j 9. aprila. Popoten' neuspeh po Mac Artbui-ju tako bahaško napovedani ofenzive v Burmi priznavajo zdaj tudi Angleži odkrito. Posebni dopisnik lista »News Chronicle« za fronto v Burmi piše dobesedno : »Japonci s o dobili vse začetne boje bUrmeške bitke. Ta ugotovitev je za zaveznike sicer porazna, a resnična.« Poročevalec jpiSe potem dalje, da so japonski obrambni položaji na vzhodu Burme do kitajske meje zdaj ravno tako močne kot na zahodu vzdolž burma-ško-indijske meje. Velikopotezna ofenziva na morju, na suhem in iz zraka bi bila edino sredstvo, da preženejo Japonce zopet iz Burme. Za to je pa malo upanja, ker se bo murmansko deževje začelo že sredi maja. To pomeni, da so Japonci potem za najmanj Sest mesecev vami pred takšnim velikim napadom. Do pričetka prihodnjega leta se torej ni nadejati, da bi se zopet odprl eden izmed največjih, na Kitajsko vodečih zveznih potov. Glede celokupnega položaja se izraža britanski dopisnik tudi zelo pesimistično in ugotavlja, da se Japonci vedno trdneje vgnezdijo v Birmi. Njihova bojna sila je slej ko prej nezlomljena. • Kako zelo velja ta zadnji stavek o ne-zlomljivosti njihove bojne sile tudi za druge • fronte, dokazuje neko poročilo iz Cungkin-ga, ki priznava, da so Japonci zavzeli v provinci Honan mesto Cangtaikwan, ki je prva postaja na železniški progi Peking-Hankou. Oberkommando der Wehrmacht je dne 5, aprila objavilo: Ob kubanskem mostišču sovražnik zaradi zgub, ki jih je utrpel prejšnji dan, ni več nadaljeval svojih napadov. Od ostale vzhodne fronte javljajo le krajevno bojno delovanje. tudi na tunezijski fronti je potekel dan vobče mimo. Pri lastnem napadnem podvzetju v Južni Tuneziji smo zavzeli nek važen vrh. Na Sredozemlju je zračno orožje z dobrim uspehom napadlo letališča in ladijske cilje. Lovci in protiletalsko topništvo ter lovci na podmornice vojne mornarice so uničili 18 sovražnih letal. Dve laetiu letali gogreknw, (Шајсшд) v noči ПЖ 5, april so premikanja ladij v Ro-kavekem prelivu povzročila streljanje nem№ih^ daljnoetrelnlh bojnih baterij. V zvesti a tem so učinkovito obstreljevale vojaške cilje v prostoru Do vera. Dobro pogodeni streli naših' dajnoetrelnlh baterij lo povzročlU daleč vidne požare. V Jutfil odsek vzhodne fronte poelani bojni odred je v 14 nočnih napadih pr6tl b6]j#«(vl, Sklm oskrbovalnim progam In progam za no-. ve poSlljke uničil 24 prevoznih vlakov, med njimi 3 vlake z munlcljo, In težko poškodoval 23 polnonatovorjenlh železniških vlakov. Vojaški muzej v VVloo«, ki «6 nahaja v poslopjih arzenala, podaja v novi razstavi pod naslovom »Iz našega osvobodilnega boja« .ai; pomočjo številnih uplenjenih predmetov In «1Цс .. nazorno sliko bojev sedanje vojne. V presenetljivi pestrosti so razpoloženi mnogi tucatl uniform, stotine orožij In y#jnlh orodij, Zač#« tek tvorijo »pominekl predmeti iz poljske voj- . ne, iz Belgije, Nizozemske In Norveške, Iz-med angleških trofej zavzemajo oni predmeti širok prostor, ki jih je pustila na svojem begu Iz Grčije novozelandska divizija in so jih uple-, . nlle naše čete v Atenah. Sredino dvorane zavzema vojna zoper boljševizem. Izbrane vojne ' slike tudi umetniško zaokrožajo razatavo. P*, seben oddelek je določen za 22 portretov Rltter-_^ kreuztr&gerjev. Vsi redi In častni znaki, ki s«.,, podeljujejo v tej vojni, so zbrani v poeetirii ' omari. ' Po komentarja v Japonskem ruđin eo Ja« ponci v zadnjih dva in pol mesecih seatrelUL ^ in uničili na tleh v južnem Pacifiku 202 spvra*-nlh letal, medtem ko so zgubili svojih le 80. Obojestranske zgube predstavljajo torej razmerje 7:1, tako da se lahko vsak uveri, da j# -japonsko zračno orožje glede bojne mile v«e- . kakor močnejše. Kakor javlja agencija Štefani Iž Ankare, postaja položaj v Iranu vedno težavnejšl. fior ^ vražne manifestacije proti Angležem In Sever-noamerlkancem se Sirijo že tako, da je povelj- ' nlk zasedbenlh čet prepovedal zbiranja več kot ' dveh oseb na ulieah. , Pod vodstvom mivnatelja za zunanjo trgovino Zonefu je včeraj bolgarsko gospodarsko odposlanstvo odpotovalo v Berlin, kjer ae vrše pogajanja glede količin blaga, ki se naj oboje: stransko dobavijo, In glede določitve cen. ' '' Kakor javlja ravnateljstvo turških drea^lh železnic, bo v kratkem dospelo v Turčijo 15' lokomotiv In 600 železniških voz is Nemčije, kar pomeni znatno obogatitev vozečega materiala turških državnih telecnlc. Za mesto Ankaro bodo dobavili nemške omnibuae. Kakor javljajo lx La Paca, je bil v sredo objavljen dekret o napovedi vojnega stanja med Bolivijo in silami osi. Hhratl je bilo iz-, dano povelje za mobilizacijo boUylJa)s$/ABKItl^e, Francoski pOUttk in sovraSnilt Wemcisr ' ' Aleksander Millerand je v pppedeljek umri v Versaillesu v 84. letu svoje starosti. Millerand, ki je bil od 1914. do 1916. leta francoski vojni minister. Je bil y septembru 1900. leta izvoljen za predsednika republike In Je imel to' uradno mesto do 1924. leta.' V atentatakem kazenskem postopka v An- ^ kari obsojena sovjetska pripadnika Pavlov in Kornllov sta vložila ugovor proU Izrečeni In te pravomočni razsodbi, dasl kazenski postojH ' nlk ne daje možnosti za to. Kasacijsko sodi-;' šče v Ankari je Iz formalnih razlogov zavr, nllo ta ugovor, ne da bi se pečalo z njegovo stvarno vsebino. Tudi poškodovanja trgovskih ladij po bom-bah, minah In torpedih znatno zmanjšujejo to-n^o sovražnikov osovlnsklh sil. 30.000 so jih morali popravljati v začetku vojne na angleških ladjedelnicah; tako je v ponedeljek poročal tajnik zakladnega urada britanske ad-miralltete. Iz Belruta poročajo, da so nastali v Siriji novi nemiri, ki so se v Damasku izvrgli v streljanja. Na podlagi že davno proglašenega obsednega stanja je poseglo vojaštvo vmes. V Allepu In Tripollju so bili Izdani lepaki, ki . : svare sirski narod pred obljubami vailjixcev^ in njihovim nasilnim gospostvom. I/mdom priznava, da se 12 bombnikov nI vmllo. Poročilo OKW je javilo, da so britanski požlgalcl v noči na ponedeljek pri svojem strahovalnem napadu na sevemonemško obrežje zgubili 10 bombnikov. Po Rtuterjevem poročilu pa britansko ministrstvo za zračno plovbo zdaj priznaiva, da pogrešajo li2 britanskih bombnikov Ч Aiovi inetiiki Billerkrenza Ob Knbann sovražnik ne napada več Pri anglo-amerlškem napada na Antwerpen 180 šolarlev nblUh Britansko-severnoamerikanske letalske skupine 80 včeraj napadle zasedena ozemlja, zlasti mesto Antwerpen. Prebivalstvo je imelo znatne zgube. V neki Soli je bilo ubitih 180 otrok. Lovci in protiletalsko top-ništvo .račnega orožja bo sestrelili 19 sovražnih letal. Na Severnem Norveškem je bilo neko sa-botažno krdelo, ko se je približevalo obrežju, prisiljeno k boju in uničeno. Rltterkreuz za ff-Obermiirerla Va&la FUhrer je podelil Ritterkreuz dea Eiser-nen Kreuzes |^-OberfUhrerju Herbertu Ernstu Vahlu, vodji ^^-Panzergrenadier-divieioa »Dag Reichf, Berlin, 9. aprila. Ftthrer je podelil das Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (viteški križec železnega križa) in sicer so prejeli to odlikovanje: Generalmajor R e i m a n n, poveljnik neke protiletalske divizije, Ma-f / jor Waldemar pl. K n o o p, poveljnik ne- / kega oddelka kolesarjev, ^^-Hau^sturm-fUhrer Walter R e d e r, poveljnik bataljona, . ^^-HauptsturmfUhrer Lino M a s a r i e, po- •• veljnik nekega izvidniSkega oddelka* . Hauptmann Schumann, StaffelkapitSn v nekem, oddelku lovskih letalcev, Paupt- j-mann Fritz Schuett, poveljnik nekega ," grenadirskega bataljona, Leutnaht'Johannes Schilling,. ZugfUhrer v nekem pehotnem bataljonu, Oberschirrmeišter E611 Vogt v štabni stotniji nekega oklopnja-škega grenadirskega polka in Feldwetel Kurt Dix v nekem grenadirskem polku. '"19 "f "»d Oiiikmi KlMiMi ЖЧН W JUMUMMI Шк I šobotm, 10; aprils 1943. KABAWANKEN BOTE stran Л. — eter. Meslo brez mož na Ifzhodn Od OPD Odpeljani In nstrelieni - Usode ukrajinskili prebivalcev Harkova Ko smo odprli vrata malega vrta, stoji itefan na verandi svoje hišice. Ko nas je ifgledal, ao se mu zasvetile njegove sive oči in njegova široka usta so se zategnila T prijazen nasmeh. > »Hej, Štefan, kako se ti godi?« mu kli* 2emo. »Spasivo, haraSo!« — Hvala, do-bjro!«, odgovori smejoč se in nam stresa r^ko. Prepričan prijatelj Nemcev Štefani je to, kar označujejo v Ukrajini na sploino kot otroka sreče. Takoj po izbruhu vojne — takrat mu je bilo 26 let — je odšel k vojakom, toda že prve tedne j« prišel v nemško ujetništvo. Ukrajinec, po rojstvu in mišljenju, je bil nato zaposlen pri nekem nemškem vojaškem obla-atvu v zasedenem ozemlju, ki ga je odpustilo ш nagrado njegovega dobrega ponašanja koncem leta 1941. v rojstno mesto Harkdv. Tu mu je preskrbel Arbeitsamt, katerega je osnoval Reichskommissariat, službo ključavničarja v popravljalnici nemških vzhodnih železnic. Ni čudno, da je od-ledij dalje Stefan prepričan pripadnik nemške stvari! Ponosen kaže vsakomur, ki to hoče, svoje listine: Odpusfnico iz ujetništva in rdeči osebnostni izkaz svojega službenega meeta. Tudi. z nam! se je na ta način spoznal. Nastanjeni sbio bili pri njegovem sosedu in smo s. trudili, da popravimo majhno poškodbo na našem tovornem avtomobilu. Ne d* bi ga bili pozvali, nam je pomagal pridno in preudarno. ' To je bilo neposredno pred našim umikom iz Harkova. Kasneje, ko je pridrvela sovjetska poplava in smo zaznali vsakovrstne novice o boljševiškem strahovalnem gospostvu, v izpraznjenem mestu, smo marsikdaj mislili na Štefana. Ali bo še ostal živ, smo se spraševali in smo sklenili, da ga* obiščemo, kakor hitro se vrnemo v Harkov. Sedaj sedimo s Štefanom skupaj v kuhinji njegove majhne hišice in njegova mati nam kuha čaj. V krempljih GPU »Nć, Stefan, pripoveduj, kako se ti je godilo!« Začnemo pogovor in Štefan, z vžit-kom potegnivši cigareto, se ne pusti dolgo proeiti. »Sest ur po vašem odhodu«, je začel, »so se Rjavili boljševiki. Rekli so, da mi Ukrajinci nismo boljševiki, kajti pomagali da smo Nemcem in so nam grozili z izgonom v Sibirijo. Drugi dan je prišel uradnik GPU. Z napeto pištolo je vstopil, je vprašal zakaj nieem vojak in me zaprl. Peljali so me k poveljniku, kjer me je zaslišal židovski komisar. Z vojaki je prišlo namreč veliko število Židov v Harkov, ki naj bi organizirali upravo j tudi policija je bila v rokah Židov. Ta Žid me je nahrulil, da sem ubežnik in veleizdajalec in je ukazal, da me ustrele...« »In ti?« »Rekel sem, da sem ključavničar!« Prekanjeno se režeč našim osuplim obrazom je Štefan hitro nadaljeval: »Vedeti morate, da nujno rabijo boljševiki za obnovo razstreljenih mostov in železniških naprav strokovnjake. To sem zvedel in sen. bil, mesto ustreljen, prideljen neki koloni za gradnjo mostov. Malo je bilo jesti, tudi plače ne, delati smo pa morali težko pod vojaškim nadzorstvom 12 do 14 ur. To je bilo kake tri tedne...« Zopet se reži Štefan, predno nadaljuje: »In potem, ko sem opazil, da se je ustavilo, sem jo kratkomalo popihal! Dobri pri- jatelji, ki so tudi verovali, da se kmalu povrnete, so me skrili. Imel sem srečo!« Da, Štefan je res imel srečo, celo nenavadno srečo, kajti Harkov, drugo največje mesto Ukrajine in po velikosti četrto mesto Sovjetske unije sploh, je danes mesto brez mož. Komaj so prišli boljševiki v Harkov, so že začeli z ukrajinskim prebivalstvom krvavo obračunavati. Židovski komisarji, podpirani po uradnikih GPU in in podkupljivih vohunih, so poskušali izslediti vse može in žene, ki so bili zaposleni pri nemških službenih mestih. Oropali so njihova stanovanja, so postavljali može ob steno in so odpeljali žene v notranjost. Ostali moški so bili pa nasilno novačeni. Tudi Štefanov sosed Ostap, pri katerem smo zopet nastanjeni, je bil nekaj dni pred našo vrnitvijo prisiljen, da je vstopil v vojsko. Neka četa je prišla ponj; od tedaj nima njegova družina nobenih vesti več o njem. Ostapova najmlajša sestra, ki nam poroča o usodi svojega brata, zaključi bridko jokajoč: >Najbrže ka ne bomo nikoli več videli.« Mrivm izpred HavriloTke Pove, ker ve, kot vse žene Harkova, kaj se je zgodilo z onimi možmi, ki jih je iztrgal židovsko-boljševiški teror iz vrst svojih domačih: Neizvežbani, brez uniforme in orožja so bili poslani v najsprednejše vrste. Za njimi so bili oSvjeti in se grozili, da vsakogar ustrele, ki bi se umaknil. »Vzemite orožje padlim!« so klicali smrti zapisanim in so jih gnali v strašno točo krogel] nemškega orožja. Po napadu na Havrilovko smo sami videli te žrtve boljševiške kuge ležati na tleh, vse peklenske muke so jim odsevale iz mrtvih obrazov. Videli smo jih, kot smo nekaj kasneje tudi v Harkovu videli letake, s katerimi so v službi Ahasvera stoječi moskovski krvniki pred svojim begom poskušali poplašiti zaostale žene, otroke in starčke. Srahovalna pošast Jernejske noči pro-dirajočih čet Waffen-|| je bila na njih naslikana, bolj premeteno v svoji lažnjivp-sti, kot se to sploh da opisati. Nesrečnega prebivalstva Harkova ni to moglo več premotiti, nasprotno, svobodni oddih je spremljal pregon boljševikov. Kriegsberichter Joachim Pindter. lUinvostc? Meto tredt« toihim m pr0ivtu m eiviUxecij» Koža tjninja kot strelovod. V starih časih se niso bali ljudje вато strele in bliska, temveč Se veliko bolj sle* dečega grmenja. Zato je človeštvo vedno bolj mislilo na sredstva, da bi se uspeSno zaščitilo zoper blisk in grom. Mogočni rimski cesar Avguet se je prav posebno bal neviht. Končno je nek modrijan na njego# vem dvoru napravil odkritje: Koža tjulnjg da je najboljša zaščita zoper blisk in grom^ Avgust si je dal nato napraviti ogr^jalo iz kož tljulnja, katero si je ogrnil zmerom« kadar se je bližala nevihta. Mislil je, da je tako varen pred vsemi nevamoetmi bliska* strele in groma. Na podeželju starega rim^ skega cesarstva so zelo radi uporabljali me4 hur za strup od kač kot zaščito pred strelo^ Pastirji so si ga djali na klobuk in so se Ж njim usedli med nevihto pod mogočno dre« vo, da ne bi bili mokri. Pred strelo so 84 čutili popolnoma varne radi kačjega me^ hurja. Če je vkljub temu strela udarila.у drevo, so rekli ljudje, da so bogovi hoteli po streli ubitega pastirja kaznovati za nje^ gove pregreh^. Morllnl atentat na mesto Pariz (NadalJevaAje z.2.. 81гаШ0 stanovanjskih hiš je bilo popolnoma po.ru-šcnih in okrog 150 drugih težko poškodovanih. Zastava USA je oskrunjena z neizbrisnim madežem »Angleško-sevemoameriSko orožje mori pariške nedeljske šetalce j— zračni morilci so operirali nad Velikim Parizom«. S takimi značnicami zavzame ponedeljski tisk stališče do napada britansko-severnoam«-riških bombnikov na francosko glavno mesto v nedeljo popoldne. Kdor je to sam vi« del, ne more več prikrivati niti svoje boli niti svojega sovraštva. Tisk pravi, da se mešajo sram z grozo, osuplost z ogorčenostjo, ki so jih povzročili amerikanski letalci, ki so z neizbrisnim in krvavim madežem oskrunili zastavo Zedinjenih držav. Renter javlja Jz Pariza Stockholm, 9. aprila. Renter piše o anglo-amerikanskem strahovalnem napadu na Pariz: »Vreme je bilo jasno in cilj je bil težko in točno bombardiran«. Stanovanjske črtrti, parki in dirkališče Longhamps so bili torej, kakor običajno, cilj britanskih požigalcev, ki so ob jasnem vremenu »točno« bombardirali. Tudi en pojav vojne v T un i s u Namesto sicer uporabljanih avtomobilov rabi sedaj »omnibus s konji« osebnemu prometu. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter WeiS, PBZ., M.) Po poročilu k WaeMngftona je moral angleški zimanjl minister Eden pred nedavnim pri Bvojem bivanju v Washlngtonu pritrditi vemoamerlSki zahtevi, da prizna generala Glrauda kot načelnika pokreta fr^cocklh di-sldentov; s tem je de Gaule propadel. Rolt Le o n a r : VZAKONŽNJIMI ' ' шштшшшшшшшшшшшкшшшштт HvinOTiatlčeii roman 22 1штшшштшш1^тштшташштттшаашшштшшвч^^ »Ali »i prav za prav že bral časniSko notico o sebi, Viktor?« Chrieta potegna iz evoje torbice koiček časopisa m čita: PESNIK SE DA SPOZNATI Nova komedija Viktorja Hollenda »Idealist«, ki je b' naznanjena pod pnudonimom Claus Karaten je bila včeraj Ж izredno velikim uspehom vprvič uprizorjena. S čudovito nežno roko razplete pesnik na koncu dramatično zelo razgibano dejanje, in v. popolnoma razprodani hiši ni hotelo biti konca aplavzu. Upamo, da bomo mladega izredno nadarjenega avtorja kmalu ;zopet lahko pozdravili v našem me-atu.« Izroči mu notico. »Bajno, kajne?« Na Viktorja napravi notica globok vtis. Diramiatlčno zelo razgibano dejanje, no Ultimatum angenommen. Das engllsdie Kabinett muB auf seinen so hartn&cklg verfolgten Plan einer „Formhelrat" Glraud-de Gaulle verxlchten Es ist ein letzter verzweifelter Versuch, wenn Churchill nun den General Catroux auf die Biihne schleift, der sldi In Svrien nadi brltlsdiem Geschmadt als anpassungsfihig erwlesen hat. Fur die USA In Nordafrika 1st aber ein guter •engllscher Leumund noch keln Empfehlungs-schreiben, man kdnnte eher das Gegenteil an-nehmen. Eine franzSsische Puppe kommt und gcht, Eisenhower besteht. Knox: „Die Lage 1st ernst" Stockholm, 9. April. Der USA-Marlneminister Knox gab nach einer Reutermeldung aus Washington In der Pressekonferenz ni, daB die Schiffsverluste der AntiachsenmSchte im Atlantik Im MSrz bedeutend hoher als im Februar waren, well die deiitschen U-Boote ihre Operationen verschirft hatten. Die U-Boote operierten In groBerer Zahl und bedienten sldi einer neuen Strategic. Die U-Boote forderten elnen Immer ediwere-ren Zoll von der anglo-amerikanlschen Sdilffahrt. Wortlidi erklart« Knox; „Die Lage 1st emst. Niemand betrachtet sie mit Selbstgefilligkeit oder solite es ledenfalls nicht." BrQsscI, 9. April. Nachđcm nun amtliche Einzel-heiten Uber den unsehcuerlidien Terrorangriff der Anjjlo-Amerikaner *af ein Arbelterviertel von Antwerpen bekenntxegeben worden Bind und die bel-gis^e Bevolkerung starr vor SdireAcn vor dleeera nledertrachtigen Verbredien steht findet heute die belgUche Presse in Kommenteren Worte der achSrf-eten Verurtellung unJ dee Protestes g^en die ..Hel-dentaten". die ehcmalige Verbiindcte. deren Wort-fUhrer von Hdmanhat nnd Mor«! triefen, veriibt haben. „Die belglfdie Bevolkerung". eo schreibt „Het Laatste NIeuws". „let auf da« blutlgete getroffen worden, nnd zwar Im Teoer-sten. wee ale beeitzt. In Ihren Kinder n. Die tottn Kinder von Antwerpen bleibenJUr die Anetandlgen In der Welt Immer cine Anklage gegen die brltlsch-nordamerlkanisdie Krleg-f lib rung. Dieee Kinder treten In die Reihe der Taueeode von Buncnkindem. die vor vietzlj Jabreo in Tranevaal von den EnglSndern omgebradit worden eind. Sie bleiben dn Zeugnis fOr die Unmenschlldi-kelt der Anglo-Amerikaner deren Priester Ihre AUare mit reten Fabnen. mit Hammer nnd Sichel bedecken und Mordflieser megnen. Dl«eei onechaldl; „Wanim Sorgen, Onkel Sam — lA fibemehme auf •lit Fille dk# Geleitl" (Lchntrt, Ztoder-M.) Eidienlaub fQr Orokdmiral D6ni(z Ant dem FOhrerhtuptqoartier, 7. April Der Fiihrer empfing beutt den Oberbcfehlshaber der Kriegemarine Gro6#dmlral DSnIt* and Qberrcichte Ihm in Anerkennung Miner dnmallgeo Verdienste nm die FUhning det U-Bopt-Kriege« ■!> 223. Sol« daten der deatsdien Webrmadil daa Eldicnlanb ntm Ritterkreox det Biaemcn Kreozet. Mit difser boheo Auneldinnog wird mglelch die deutsdie U-Boot-Waffe geehrt die sldi In der Hand d<( OroSadmlrale tu einer fOr unier« Gegner furdit-btren Waffe gestaltet bet ond deren restlosee „Am-Felnd-BIelbenI" dem ns-amerlkanlidien Marioeminl-eter Knox emeut daa Gestlndnls abprefite die Lag« sel emst. Mehr deutsdie U-Boote tit |e telen mitten im Atltntik znsammengezofen. Qandhf darf keine Besodie empfangen Stpdiholm, 9. April. „Folkets Dagblad" berlditet tu« Bangkok dafi die engHxAen PehBrden ein Ge-tndi d(s Sobne« Gsndhle »eine Mutter Im GcfKng-nls betudien to dUrfen. tbgtlchnt bittoi. Frtu Gandhi «el nadi den Uberaattrengungen ond der Be-onrahignng infolge dee Fastens des Mahatma sdiwer erkrankt Audi einer an« Indisdien niditpoUtltdien PtiaCnIidikclten beatehenden Delegation wnrde tin Beau* bel Gundhl verwelgert. Der eugHtdw Vlie-kBolg" efkltrte, Gandhi dOrfr ItAien BWA fangen. PalHstlna - „ein mSditlger Jndenstaat" Dr. V. L. Rem, 9. April, (Elgenberidit,) Die ђКЛег in wesentlidien Ponkten nngekfirt gebllebenen Zlele, die die britiadie Orientpelitik, dordi die Eden-Erkli* rung vom 25. Febmtr tngeregt, mit der Griindung eines togcnannten trabisdien Sttatenbondes ver-folgt. Bind ietat auf Grand Wner Indiskretlon des aogenapnten JOdlsden Natlonalkomltees tn Jems«« lem (Jewish Agency) dentlldi geworden. In ehier langen E^lirnng dieses Komitees wird entbilllt, dafi die Londoner Politik vorerst auf elnen „reduzierten" arabisdien Staatenbuod abzlelt. dem vor tllem die fest onteir brltUdier Kontrolle stebenden Staaten Transjordanlen nnd der Libanon angehSrtn sollen. Wle es dara in der Jfldlacben ErklMrnng helfit, wiinsdit London vol tUem den Ц«к dlesem System mitanzuglledem und zwar. wle die Zionlsten In Jerusalem nnmlfiveratfindlldi mitteilen, „nm das Land besstr kontrollleren to kSnnen, dessen BSndnis die Englinder in kelner Hlnsldit trtnen kSooen", FQr die britisdie Politik Iti dementtprediend der geplante arablsdie Sttttenbund ein Mlttel zom Zwedc der versdiirften brltUdien Kontroli« fiber artblsdie Staaten. gegen deren Politik In L«ndon Mlfitraoen „ ht. In ■ ^ _____________ den jfialsdien ErklSrnngec zofolge — die Zionlsten berndit. đieMm Staatenbnnđ babes — Immer Entriistungsschrei der belgischen Presse „Dieses Blut werden die Briten und Yankees nie mebr von sldi abwasdien kOnnen" vergoeeene Bint werden die Briten und Yankee# nle mehr von tld) waedien kSnnen." „Solr" edirelbt: „Genze Wohnvlertel Sdwien nnd Kirchen eelen an* 6000 bU 7000 Meter H8he er niditet worden. Kein Menedi tof der Welt kSnne be-haupten dafi das Bombardemcnt von Antwerpen ein militariicbea gewesen ed. Ee war vielmehr entweder ein Bombardement von Terrorleten oder von Verrfldten.** „Le Psye Red" meint. dieeer Maeaenmord der Anglo-Amerikaner кбппе do rdi nidita gereditfertlft nnd entscbnidlgt werden. Die anglo-amerikaniachem Terroiisteo hatten den blinden Zafall walten laesen. Sie batten so edineli wle moglldi Ihre todbringende Last Qber dnem groBen. Betirk abgeworfen mit dem klaren Bewufitsein. daB Hnnderte von ZiviUaten — Arbdter, Frauen und Kinder — dem Tode aoegeliefert wurdcn. „Dae 1st nicht mehr Krieg, м Itt aia Verbre^co, das, dessen sind «ir sicher, sdoe Strafe floto wird. DaB diese noch uljit dagewesenea Sdireckenetlteg mit der Religion verbrlmt and von elnem Kirdien* fUrsten, dem Enblsdiof von New York, Speilinan, gebilliit werden: weltbt Jnftmiel" eine wichtige Rolle tu epielen Sie werden nSmlldi den AnsehloB PalSstlnas an den Staatenbnnd for-dem. Diese Fordening wird nadi Anss&ge Welts-manns von der Jewish Agencf gestellt. ..unter der Bedingnng, daB der nkQnftige jfidlsdie ^taat in Pa-Ustlna effektW Mitglied des britisdien Empire ist". Soweit sldi aus der Jerusalemer Erkiirong ergibt. stimmen in dlesem Fall die Gbrigen Oberjaden Wicnben Gurian und Sbertok mit Weltzmann Ober-ein, denn durdi diese Regelong soli einmal das MlBtrauen der Araber gegen den jfldisdien Staat, der fa dem sogenannten arabisdien Staatenbund an-geglledert 1st, dngesdiiifert werden. AuBerdem soli den Pal&stlna-Juden selbst auf Grand dieses Plsncs ein« Vormaditstellnng Innethalb de« Bund«« bei giddizeltlger Ansbeutung der anderen Bundesmlt-glieder gesidiert werden. Blr lur Verwirklidiun^ dieses Staatenbnndes Palistlns-Llbanon-Transforda-nien-Irak griindet sidi — wis es In der Entsdilie-fiung heiSt — die Wonistisdie Politik welter anf die BesdilUsse von Baltimore, so dafi die Juden slle Anstrengnngen madien werden. bis die Zahl der jfl^-sdisn Einwanderer nadi Palistlna mehrere Millionen betrlft. ,.Es handelt sldi nldit darmn. In PalSstina elnen Zofluditsort fOr die (Odlsdien Emigranten so sdiaffen, sondern aus Palestina elnen miditigen Jndenstaat ni madien." Widerstlnde der brItlsAen Politik. die liidisdic Elnwandenmgsqnote nadi Faustina so erhBben, werden in der vorgenannten Er-kiarung als taktisdi bedingt besejduiet. Sle sewn nldit emst tn nehmen, „w«Ich hatt' einen Kamera-dene in rudarjev pozdrav. Se enkrat ao pozdravile zastave, predno je domača zemlja sprejela mrtve v svoj objem. *• ' Ce bi v Kftmtnu še nikdar ne bili ničesar BliSall o 'boljSevlSki krvoločnosti In komunl-ettčnem podčloveštvu, 'bi sadoetoval samo primer lx Hlessa, da. se pokaže vsa grozovitost in ijMivrienost moekovskih metod v vsej pro-dirljivoistl. Izza osvoboditve izpod jarma, katerega je moral nositi več kot 20 let, je deležen MleB-tajr blagoslova' nemotenega dela, reda, ki da epoznati že v kratkem času nove obnove kot prepad globoko razliko med danes in včeraj. Kot dnevno delo, tako združuje tudi večerna ura odpoMtka rojake za pojačanje moči ali za razvederljlv oddih. Iz te veselo razpoložene množice obiskovalcev kina so si izbrali svoje žrtve boljSeviški moWld, potem ko so obkolili predvajalno dvorano, posegli brez izbire po štirih ktlrntnerskih delavcih, ki niso storili nI- česar drugega, kot da so se priznali prosto in odkrito k veliki stvari domovine in so jih pobili na resnično živinslU način, ko so bili brez orožja In se niso mogli braniti. Kdor je videl predvajalno dvorano kina, v kateri se Je izvriil grozni umor, temu se odkrije v vsej jasnosti slika strahote prave mo-rilne kleti GPU. Tu je oddala Moskva svojo posetnico. Oeividna je s krvjo ofikropljena roka svetovnega sovražnika, židovskega boljševizma, ki se Je tu na živinski način maščeval nad štirimi delavci. Z žalujočim prebivalstvom Miefitala ni stal samo ves Kftrnten, temveč ves nemški narod ob mrtvaškem odru umorjenih. Tudi ta zločin bo poplačan, strogo in bres usmiljenja, kajti odposlani požlgalci ravno- tako ne bodo odšli svoji usodi kot njihovi na-ročilodajalci v Moskvi. Vsak dostojen človek, vsak, kdor ima le nekaj ognja človečanatva in časti, bo spoznal, da Je zoper te elemente možno samo eno stališče: brezpogojno in neizprosno iztrebljenje. Kot je žalosten in pretresljiv primer is Miu-sa, vendar da spoznati v najbolj J^rkl svetlobi narodno sleparstvo. k) se ga hočejo poelužitl za prikrivanje Moskvi uslužni morilci. Imenujejo se borce za svobodo In more proste delavce, hlinijo se, da ae bore za Boga in Шоге na desettisoče duhovnikov, trdijo, da se bore za narod in napadajo strahopetno 1« zapede moreč, rojake. Umor, umor in zopet umor, to Je spaka moskovske bestije, ki se skriva za praznimi frazami takoimenovanlh borcev za svobodo in ki se jo Je spoznalo v vsej njeni strašni brutalnosti. Tudi ta umor v Mlessu ne bo zadržal toka zgodovine. V K&ratnu. bo napravljen red tem radlkalneje, čimbolj predrzen Je boljševizem. Prebivalstvo pa ve sedaj povsem Jasno, česa naj pričakuje od te strani. Združeno stoji za redovno močjo Reicha, ki bo prinesla z dokončnim zatrenjem bolJSeviškega terorja tudi nam nemoten mir, sa katerega so žrtvovali tudi štirje delovni tovariši Iz Miefitala svoje mlado življenje. flus dem HreiSQ Radmannsitort Radmannsdorf. (Delovno zborovanje.) Hilfsdlenstfrauen vseh OrUgrupp Krelsa Radmannedorf so se polnoštevilno zbrale k delovnemu zborovanju. Krelsfrauenschafts-lelterin Kronthaler je zelo prlerfino pozdravila vie ieae, posebno Oauabtellung-s-leiteria Loreaz In berlinskega gosta Pga. MUllerjevo, ABUng. (Popoldanska prireditev Frauenechafte.) Pred kratkim se je vršila v klnski dvorani v Aflllng^u popoldanska prireditev Prauensehafte. Krelsfrauenschafta-lelterln je govorila Atevllnlm gostom o nalogah Frauenwerka in ženskem delu v vojni. Pri bogatem sporedu je sodelovala tudi otroSka in mladinska skupina. ABUng. (Razn.0.) ReichsnMiretand Je zbo. roval pred kratkim pod geslom: proizvajalna bitka, 1943 v hotelu Belzian v Alpen. Kmečko prebivalstvo se ga je udeležilo v velikem številu. Govoril je Stabslelter Pg. Meier od Em&hrungsamta v Radmannsdorfu, Svečan nastop Arbeltsdiensla v firainbnrgn Kreisleiter Kofi pozdravi - богбо|с1 so v redu Kot blisk je Slo po meetu. Na41 ArbelU-dlcnetm^nner pridejo. In klnulu je bil Кг^ш* bur* vee y.zastavah. Trg In ciete so 9e napolnile radovednih ljudi iz meita in deSele. Okoli 30. ure Je ob zvokih godbe. Arbeitsgajia. Iz. Grana prikorakalo moštvo Arbeltedienetlagerja Vlktrlng, ki po večini obstoji iz Gorenjcev. Svetlo se se blesketale čiste lopate na ramah X јц,^гАпјеф .somcu jn tlak je iPdmex») р4 Hc>-raitbv Arbeltsmannerjev. Tesno nakopičene Množice so delale Spalir. Vaa okna In vrata so hila. polna gledalcev. Povsod je-bik) videti veselje na obrazih radi gvldenja. Saj so bili vendar »naSl« Arbeltsmanner. Na Adolf-Hltler-Platzu Je obSel fronto Kreis-lelter Pg. K u B z Oberstfeldmelstrom K r a i -ner jem in je kar najprlsrčneje pozdravil Ar-beitsmUnaerje: »Vsi smo zelo veseli, da vprvlč nastopi v stari državni trdnjavi Krainburg Reiche-rbeitsdlenst. Pred dvemi leti je tukaj vkorakala veselo pozdravljena nemška oborožena sila. In danes Vas mlad# Arbeltsmftn-nerje iz Gorenjske lahko tu pozdravimo ml In gorenjsko prebivalstvo. In Iz gostih vrst, ki se prerivajo okoli Vas, vidite, da nam ta dan nekaj pomeni. Viditoo, kj^o se Vam Je godilo v Arbeitsdlenstu In kako Izgledate zdravo, vsi rjavi In sveži. Vidimo Vas s tovariši iz Alt-gaua In ostalih Gauov enotne v obleki In zadržanju. Izgledate kot oni. VI ste kot oni. In vidimo, da se z Vami ne ravna, drugače, kot z ostalimi nemškimi kmetsklml sinovi. S svojim zadržanjem in od veselja žarečlh oči zavračate laži, ki Jih trosijo skrivni Sčuvarjl In godrnjačl po deželi, ki bi tako zelo radi Izzvali nemire. Nam je to resnično, kar vidimo In do-živlmo. Jaz sem se lahko pri svojih obiskih pri naših gorenjskih mladeničih v taboriščih Ar-beltsđlensta vedno ponovno prepričal, da se Jim dobro godi, da je njihovo razpoloženje izvrstno, da so radi v Arbeitsdlenstu In da so se vsl'poredlH. Nekdo ml je Javil ves žareč: 11 kg; nobeden se nI pritoževal. In sedaj ste sami prišli, kot znanilci resnice. Povejte svojim domačim, kaj Je res. Nas In Vas nI treba biti strah pred resnico. Ml Nemci vidimo v resnici In dejstvih najboljšo propagando, da ste VI kot tUdI Vaši tovariši iz drugih Gauov zelo dobro izvršili svojo dolžnost. Vi ste z lopato v roki zopet potrdili ono, kar so utemeljili nekoč Vaši čet je kot vojaki: dobro Ime Gorenjcev kot hrabnlh, poštenih in dobrih vojakov In tovarišev. Zato govorim v imenu gorenjskega ljudstva In se Vam, dragi mladi tovariši v njegovem In Vaše ožje domovine Imenu najprlsrčneje zahvaljujem za Vaše zadržanje, delo In Izkazanje pri Reichsarbeltsdlenstu. Izkazali ste čast svojim očetom In poleg tega nam vsem, svoji domovini. Ponosni smo na Vaa.c Gorenjski mladeniči so prekoelll vsa pričakovanja Potem ko je odpel pevski krožek učiteljišča Arbeltsm&nnerjem veselo pesem kot dobrodošlico, je povzel besedo Oberstfeldmelster K r a i n e r in se je zahvalil Krelslelterju za povabilo v Krainburg In za prisrčen sprejem. < »Z dvakratnim veseljem smo sprejeli povabilo v to staro nemško mesto«, je rekel, »ker lahko ponosno javim Vam, Krelslelter in Gorenjcem: Vaši mladeniči so se hrabro držali, so vzorno vršili daleč nadpovprečno delo, tako gledi množine kot tudi kakovosti. NI bilo povoda za k^o kaznovanje. Nismo Imeli nobenega razloga za kakršnekoli tožbe in Se več, gorenjski mladeniči so daleč prekosili naša pričakovanja. Ustvarili so Gorenjcem pri Reichsarbeltsdlenstu kar možno najboljši glas. t^ko smp lahko po pravici ponosni, da Imamo Gorenjce v svojih vrstsh. Gorenjci BO V redu. To nam Џ potrdil nedavno Gauleiter dr. R a I n e r pri svojem obisku v taborišču v Vlktrlngu in zato sem hvaležen Krelslelterju K u s s u, da ml nudi priliko, da lahko ponovim In Izrečem to ugotovitev Iz merodajnlh ust ob navzočnosti ovojih ArbeltsmKnne r j ev pred gorenjskim prebivalstvom v mestu Krainburg kot središču Gorenjske. Gorenjci so dobri ArbeltsmKnner. Ta nastop v Kralnburgu naj jim bo pohvala in zahvala za njihovo dobro zadržanje In neoporečne delovs^Je v naših vrstah.« Vojaška t«m^Jltoet Potem ko so Arbeltsdlenstm&nner odpeli pesem Arbeltsdlensta, so odkorakali na športni prostor, kjer so predvajali vežbalne vaje. Oči starih vojakov so se iskrite od veselja, ko so videli, s kakšno vojaško temeljitostjo so sledili njihovi mladeniči poveljem. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bilo nadpovprečno to, kar so nam predvajali Arbeltsm&nner, kar Je tem bolj vpoštevanja vredno, ker lo šele 3 mesece v Arbeitsdlenstu. Popoldne Je Wlo v Kralnburgu živahno. Povsod se Je videlo Arbeltsmttnner z njihovimi domačimi v veselem razgovoru, med tem ko Je godba Arbeltsdlensta priredila v veselje Krain- ABUng. (Smrtna posledica prometne nesreče.) Kot smo že poročali, se Je žel. delavec Franz Steffe Iz Blrnbauma pri padcu težko ponesrečil. Pred kratkim Je Steffe podlegel na posledicah teh poškodb. ABUng. (Prireditve.) Od Reichskrieger-bunda dne 8. in 4. aprila Izvedena .drž. cestna zbirka je dobro uspela. Zbirka je bila združena z raznimi prireditvami. V toboto popoldne Je bil koncert pred kolodvorom. Zvečer so se vršile družabne prireditve v kolodvorski restavraciji In hotelu Novak. Tam je bilo tudi draž-banje> V nedeljo je bilo nagradno kegljanje in je bilo Izvedeno kosilo t eno samo jedjo. , Batschach-Matten. (Razno.) Marca sta bill v Ratschach dve rojstvi in sicer je porodila gospodinja In gostllnlčarka Kopaunik C&cllla Ratschach 115, dečka, po Imenu Johanna, žena tovarniškega delavca Kersteln Marla, Ratschach 5, pa dečka po Imenu Alolsa, — Zadnja cestna zbirka dne 8. In 3. aprila Jš bila zelo živahna, ker je carinska straža Ratachach-Matten po svojih uradnikih pridno zbirala. Dosežena Je bila kvota 1.00 RM na osdao. Wochelner Mitterdorf. (Obisk Krels* frauenschaftslelterln.) V nedeljo je prvikrat obiskala tuk. Prauenwerk Krela-frauenschaftslelterln Pg. Kronthaler U Radmannsdorfa. V občinski dvorani je abranlm Članicam Frauenwerka v daljšem govoini pomembno pojasnila dolžnosti žene v totalni vojni ter jih pozivala k odločnemu deli* do končne zme^ge In lepše bodočnosti ObrenJakAr govoru so bile članicam razdeljene legitimacije. buržanov koncert. Večkrat smo lahko slišali obžalovanje, da je čas Arbeltsdlensta Se tako hitro prešel. Nekateri bodo kasneje radi ostali pri Arbeitsdlenstu Vsi hvalijo tovarištvo In dobro ter pravično ravnanje. Slovo ob zvokih godbe Nš, žalost Je dan prehitro minul In kmalu ]S bilo treba vzeti slovo. Ko Je Šlo mlado moštvo ob zvokih godbe na kolodvor, Jih Je spremljala gosta množica ljudi. Iz vseh obrazov Je Odsevala radost. Odsev ponosa prt tem, pri onem, odsev zadovoljnostl. Gorenjska ve, da se mladim možem dobro godi In da nI resnično lažnivo ščuvanje gotovih krogov. Gorenjski sinovi so postavili opravljlvce na laž. Niso rojaki druge vrste, temveč so enakovredni poleg svojih tovarišev Iz vseh ostalih Gauov Reicha, Prvi letnik Gorenjske v Arbeitsdlenstu se Je obnesel In pridobil domovini dober glas. Sledeči ga bodo iskušaU obvarovati In dostojno obdržati. Vez tovarištva In trdot bo potem le Še tesneje vezala, česar niso mogle ločiti samovoljno potegnjene meje in drug Jezik. AiK dinn Kndse Kriilnburg Krainburg. (Slovo deklet.) Pretekli teden je odpustil Krelslelter Pg. K u Q dekleta vojne obvezne aluibe. Krelsleltung je povabila na družaben večer dekleta In vodje uradov, pri katerih so bile zaposlene. Na tem večeru se je Krelslelter prisrčno poslovil od vseh deklet in se zahvalil za njihovo pridnost In požrtvovalnost ter je naklonil vsaki po eno knjigo. Da se v Kralnburgu lahko lepo dela, naj Izhaja iz tega, da bo ostalo zaposlenih v Kralnburgu če nekoliko deklet. Zahvala gre tudi Arbeits-fUhrerinnen Niederhuberjevi in Gan-z e r j e v i, posebno slednji za težko delo pri ustanovitvi dekliškega taborišča v Kralnburgu. Nato je priporočil Krelslelter prihodnji teden na novo došla dekleta županu Pg. M 8 r t h u. ArbeltsfUhrerin Ganzer se je zahvalila Krelslelterju v imenu deklet. Ob zaključku so pela dekleta razne pesmi, Krainburg. (Nov izobraževalni tečaj DRK.) Dne 15. aprila se začne zopet nov izobraževalni tečaj DRK, v katerem se tako moški kot ženske lahko nauče osnovnih pojmov zdravstva. Ker so tečaji brezplačni, naj nihče ne zamudi prilike, ki je prežet veselja In ljubezni, da se prijavi najkasneje do 15. aprila v poslovalnici DRK Krainburg, Veldeser StraSe 19. Ker vodi te tečaje vedno zdravnik. Je zajamčeno temeljito In strokovno IzobraŽevanje. Poduk, ki se vrši v večernih urah, Je v meščanski šoli, St. Martin unt«r dem OroBKaUonberg. (Zbirka,') Zadnja zbirka za WHW Je znesla 434,50 RM, Kaier. (Nova Ortsfrauenschafts-i e i t e r i n.) Nedavno Je govorila Kreitfrauen-achaftileiterin Kfoathaler na apelu U-nam Ortsgrruppe o mnovi »Boljševizem ali naclonaleoclallzem«. Končno se Je poslovila od Ortsfrauenachaftsleiterla gOtp* Thereae Pri- moaobitaeve in #e Ji je zahvalila za izvršeno delo in Je uvedla kot novo Ortsfrau gospo Jertachinovo. Mauteohltach. Pred dnevi «e Je vrHl v Maut-achltach apel, katerega ae Je udeležil Kreia-organiaatlonsleiter Pg. P i e t O t n i k. Po pozdravu Ortagruppenlelterja Je govoril Pg. Pl-Btotnlk o nalogah Zellen- In Blockwartov. Ob zaključku je poročal svoja doživetja v šov: Jetskl Rusiji. irm ttQin Mannfiburg. (Iz vaške kronike.) Nedavno ae Je vršil v atrankinem domu večer ■ pestrim sporedom. Oblak Je bil zadovoljiv. — Zadnja zbirka za WHW Je mneaia 467.42 RM. KreSnltz. (Potreba illoaoV.) Radi pomanjkanja krme Je obolela več posestnikom goveja živina, posebno breje krave, ki potrebujejo boljše In močnejše krme, Pripetilo ae Je že, da ao take krave poginile. Ravno zato bi priporočali kmetom, da grade alloae, da Imajo pozimi močno krmo; s tem bi tudi precej povečali pridobivanje mleka, St. MArtin bel Uttal. (Prireditve WHW.) Pred kratkim se je vršim skupna večerna prireditev DAF, pri kateri je sodelovalo tudi nekaj vojakov. Posebno ae je dopa-del mlad vojak kot napovedovalec a svojim humorjem. Pridna Frauenschaft je napravila pod vodstvom učiteljice Karline Robaus-ove z dobrimi Jestvinaml In pijačami mnogo veselja. Vojaški trlo šramla, pevke Ш Im oitau BO bili nagraJeiU a ђипШ pritrjeVa^ njem. Val aodelovalei ao ponosni aa končni uspeh xbirke, kajti odvedeni^ Je Bile preko 4300 HM za WHW, Razne zabave na glavnem trgu, strelna lopa, Jezdenje itd., v dvorani ^roHHpunfit dcš _ V iariiiH dneva ŠdieldungsreAt des Verstorbenen ^ Pravica pokojnega do ločitve Im Wege elner DurohfiUiningsverordnung zum Ehegeeetz, die am 1. April in Kraft ge-treten iat, war^ nun eln Verffthren geachif-fen, w<>naoh auch noch nach dem Tod elnea »ir Soheidimg berechtlgten Ehegatteo gerlcht-Uch feetgevteUt werden kann, dafi dem Verstorbenen eln Recht zugestonden hat, die Scheldung seiner Ehe wegen Verschuldens dee anderen Ehegatten cu verlangm. Dlesee Ver-fahren kann nur vom Staateaawalt elngeleltet werden. Er soil nur in beeondem schwerwie-genden FtUlen eingrelfee, in donen OrUnde des iiffentlichen Wohlee ee erfordem, dem ttbet-lebenden Ehegatten die rochtUche Stellung eines geachiedenen Ehegatten mlt VVlrkung von dom Tage, der dem Todestage dee Veratorbe-nen vorauegegangen let, zuzuerkennen. Die FNge 1st, daB dieaer Uberlebende Ehegatte liicht gesetsUicher Erbe des Veretorbenen eein kann und daB Ihm kein Reoht auf Hlater-^UebemenbezUge zusteht. Der Frou kann auBer-dem die WelterfUhnmg dee Ehenamene vom Staateanwalt imteraagt werden. Elne gericht-Uche FeetsteUung Uber dae Soheldungereeht dee Verstorbenen kann ausnahmewetsd auoh geboten eein, wenn der Verstorbene elne Scheidungaklage noch nicht erhoben hatt«, etw» well er noch gar kelne Kenntnle Von den ricbweren Verfehlungea dee anderen besaB. In, •olcben FiiUen daurf der Staateanwalt vojn »elner AntragAefwgWe nur Qebrauoh machen, wenn erwieeen oder ale sicher ansnnehmen let, daB der Verstorbene bet Kenntnle der Taf-Hachen die Scheldung begehrt haben wttrde, hleran aber nur durch eelnen Tod gehlnđert worde. GlUMampen spareni dtedite z žarnicami! Dw Veiicauf von OlUhlampen let bekannt-Uch wtthrend der Sommermonate geeperrt. Ee empflehU etch daher Im elgeoen Intereeee der Betrtebe und Hauehaltungen, Lompenreeervcn fto XotAUe zu bUden. Ee wird aber von t ■udi bel unsertm Inititut die «bermtHte Erhehunf der BIUn»uiiimt fcfiSidcrt. Sil trhehte ildi топ rund 1 Millltrde RM luf 1,165 Mill. RM, d, I. um I S,4 */i. Von dcn Verindeningen der PtstWi lit die Zunthme der GIlublgtr um 141 MIH. RM und die der Spmrelnimgeu um 25 MHI. RM Wfientllch. Von der Zunihme der KundengUublger um rund 138,5 MIH, RM entfallen 100 MIH. RM luf d«» inlkndlsdie Kontokorrentelnltitngeidillft. du Ubrlg« luf die Zunihme der Kontofuthibungen bel unseren Flllilen Budipest, Krikiu und Lemberg. Der Stind der EInligen deutidier Kredltlnitltuti lit gcgtsllbcr Endi 1941 um 26 MIH. RM lurflck^ebllebin Die Zunibme der In In- und Auilind lufgenem-menen Celder und Kredite um It < MIH. RM 1st durdi die Erwelterang der ReflniBzIerung unserti Filtile Budtprit bedlngt. Die Virpnidnwngin lui der Annihmc fciogcaer and der AuittiHung elgeoer Wechiil, lowilt il« ildi im llmlinf bifindcn, ilnd um 4,1 MIH. RM luf RM 1,725.000,— lutBckgegingcn. Den ROdiligen nich $ 11 KW6 »urden iiltungegemll die TCrlUirten DlTidfnden тбп rund 9000 RM lugef&hrt. Die ROcketellung fOr Penilomi« TcrpfllchtungiB der Anstilt elnsdilleKlldi der Anwirtschiften der iktlven An-feitellten hit ilcb luf rund 72,( MIH. RM ermltlgt. Bel dcn Sonitlgin RUdHliHangen, ron denen eln TeH der In der Bliini fBr dii Geidilftilihr 1941 luigewieienen Sumne luf Grand der endgUltlgtn SttuetibrechnuBgen lufgelfist werden konme aurden dU leleletete« Voriui-uhluogen wiederum gegen die tu erwirtenden Steueridiuldlgkelten lufgerechnet. Diete Pett hit ildi gegenllber dem Vorlihrc um rund RM 4,450.000,— crmKeigt. Der Zu#ichi u fremden Mitleln ermSglldite die Aniwellung unserei AktlTgeadliftca Indem nach dem Bilanztag den Effektenbtatlndee elnachlleSlldi der Imrinlnslldien Sdiattanwelsungen per Sildo rund 41 MHI RM und den Wtdiaelbeatindcn und den Schuldnern rund >4,2 MIH. RM neu zugefilhrt warden. Dl; welteren rund 23,S MIH. RM dlemen der Veranlagung In KunHIlIgen Forderungen gcgen Kredlllnilltutt und der Stlrkung der BirriiatrTt. Uniere Beatlnde in Sdiitiwediaeln and uiTinlnsIldien SdiitiiBwclanngea del Reldii und del Lindcr haben aldi um rund 28,1 MHI. RM auf 232,4 Mill. At irermlndert len« in Anlelhen and Tcrainilldiia SdnKinwelaungen dei Relchi und d«r Lindtr um 37,3 MIH RM luf 142,2 Mill. RM erhSht. Die Stelgerung bei den loniligen Tinlnillchea Wertpipleran um 9,7 MIH. RM erglbt ildi Im weientlldien lui der Erwerbung топ Ungarischen Sdiitzxiieinen durdi nnsere FHIile Budaprat. Der 2uwaeh« an Aktienbeatinden and Konaortiil-belclilgungin hUngi hiuptsidillch mit der Obemihme топ Aktlen Im Zuiammen-kang mIt Kapitilerhehungen lusimmen. Die EthShun« der Bctelllgungcn um rund 12,8 MHI, RM lit Im weientlldien luf unaere Kapltalaelnxahlung beim Bankverein fOr Kroatlen A. G., Agram, ■owli auf die Ubemahrat Ton Betelligungen am Aktienkipltil der BShmlsdian Unlon-Bink, Frag, der Binci Comerclili Romint, Bukirest, und der Oeutsdi-Bulgirladien Kredltbink, Sofli, ilirlldizufilh'ren. Aui dem TItel von ElnzihlungiTerpfllditungen auf nodi nldit volt bezahlte * Aktlen haftet Ende 1942 lis Betrag топ RM 1,804.000 — lua. Uniere Beitlndc an Wcdmln ilnd um rund 10,5 MUl. BM tuf rund 19 MUl, RM gestiegen. ■ In dir Zunahme der Anileihungen leltens der Kredltlnstltute kemmt dli Erweiterung del Flninzierung dea WarcnTcrkehri durdi uniere Filiale Budapest mm Ausdrudi. Die Belebung unserea Kradltgeadilftea tritt durdi die Erh6hung der Sonstlgen Sdiuldner um 46,8 MHI. RM auf rund 364,6 MIH. RM in Er-idieinung. Neben drr Erweiterung nnierei Inllndlidien Kredltgesdikftea 1st da ran das Gesdiift im Generalgouvernement maCgeblidi beteUlgt. Die Kredit-bereititellung hat aldi wihrind dii Jahrea 1942 um in^gesamt rund 100 Mill. Reidismark erhSht. ^ Der Budistand der Grsndittdii and Gibladc hit ildi durdi die ordent-lidien lowii durdi die luSerordentlidien Absdirelbungen luf G rund unierei Beiitiei in Steuergutsdielnc^n I luf rund 2,6 Mill. RM ermieigt. Gcwina- and Verluatndinungi Die Ertriga an Zlnacn und Dlakont Bind m It is,6 Mill, RM gcgenUbet 23,3 Mill. RM. die Elnsihmen in FroTlalonin and GabBhrm m It 12,1 MHI, RM gegenllter 10.9 Mill. RM Im Vortahre luagewleien. Alli EInAihmen lui SondergesdiEften. die Wertpiplergiwlnne und der Ertrag lui dem HTpothekenbinkgeidiiift wurden inneren Riiddigen zugefilhrt. Dli Fineniliufwendungen lind luf RM 8,542.000.—, die Asigibta fUr Willi« Zwidii, Wohlfihrtiilnrlditungiii end Finilenia tuf RM 3,363,000.— und dk Sonitlgcn Hindlungaunkoiten luf RM 2,668,000.— festieges. Dli GeiimtbeiUgi del Voritindei (InidilleSlidi der Ruhegehilttr (Of frOheti V^rttindimltglKder bitrugen (ttr dis Geidi*fti|ihr 1942 RM 319.608.—. Die VergStungen in MItglleder dei Auffiditsritei bellefen ildi luf RM 31 933 —: luf GrumI unserir Sitzung iteht dem -Aufsldilsrit luSerdem eln Gewlnnintell VSB RM 56,560 — zu, der dem Reingewinn zu cntnehmen ist. Elm welter« Erhehunr zeljen die Stcuem and Abgibta, die gcgenSbit dem Veifihre um rund 2,4 Mill. RM auf RM 17.661 000.— gestiegem aind. Der JahresabidiluB wurd* vom Aufslditsrat gebllllft und lit dimit gcm&fi I Ш. Abi. 3, del Aktlengesetzei featgeiteilt. El verblelbt lin luigawieaenef Relngiwlnn ten RM 4,298 560.—. твв d«m RM 16.560.— gemit S 15, Aba. 2, d«i Satzung der Aufilditirat athllt und RM 4,242.000.— zur Verfilfung der Hauptireraammlung atehen. Wir idilagen vor, dieien Being ili DWIdendi *on 6'/» iustusdiUttcn. DI« G « f 0 111 di 1 f t hit in Torblldlidiem Gemeinidiiftigelst Ilir« тег-mehrten Aufjaben erfoilt Allen unseren Arbeltskimeriden ipredien wir ludi in diuct Stillc iUr di« TeritHfldniSTOlU MItirbeit unieren lufriditlgen Dank und enair« b«iond*r« Anerkennung aua. DU»«r Dank gilt nldit zuletzt audi d«s Virtriuenimtniiem und den Amuwilten d«r Deuudien Arbeltifront fttr Ihrt wertTOlU MItirbeit lor Feitlgung d) Wedistl (mit Auinihme von b) .... b) elg«ne Ziehun{cn......... . . In det Gesaratsumme >lnd entbtiten: Wediiei, die dem J 13, Abi. 1, Nr. 1 de: Gese'.ie« Uber die Deutsche Reldu-btnk tntspredien (Htndeltvechsel atdi $ H, Ab« 2 KWG) Im Nennwerte ton RM 76,<3«.2S3.07 Sditliwedistl and nnTenioiUdie Sdiits«nv(l> •anten d» Reldiii nnd to Knder . . . uarin 5ind entbtiten; Schttzwcchsel und Sefaitzinwelsunten, die die Relcbsbtnk beleihcB dtrf, Im Neanwett* von RM 157,033.500,— El|cnt Wertptplerc t) Anieinen und Tcrzinsliche Sdittiinwei-•ungen de« Reichi und der Liuider. . . b) sonstlge Teriinilicbe Wenpaplere .... C) baraengUnilge Dlvldendenwerte..... d) aonatlit wertpapUre.......... In der Gesamttumme alnd enthalten i Wertpaplere, die die Reichsbanh be-leihen darf. RM 153,423.(37,39 Konaertialbetellljungen ............ Kurifillige Forderungen unswclfelhtfter Boni-tit und Llquidltit |e;en Krcdltinatitute . . DaTOn sInd tigiich filli| (Noitroiutbaben) BM 28,0S3.7eo,34 Sdialdner ■) Kreditlnatltute ........... . ■ b) aonatige Sdiuldner........... In der Gesamtsumme aind enthalten: tt) gededtt durdi bbraengKnglge Wertpaplere RM 15,160.113.51 bbl gededtt durdi aonatige Sidierheiten RM 175.256.432,63 Dirdtlaufendt Kredite (пвг Treahindgeadiifte) Betelllgungen (S 131, Aba, I A II, Nr. 6 dea Aktiengesettea) ............ Davon aind Betelllgungen bei inderea Kre-dltlnatltuten RM 21,510.183 50 Gmndatfldie und Geblnde a) dem eigenen Geadilftsbetrieb dienende b) aonatige................ Bctrleba- ond GeadilflatuattalNag...... roatan, dlt der Redmnagaibgreanaf dlentn Vtradiledeai Aktivt.............. Aktlvt dea HTpothekeabtnkgcidiKttt..... Treuhindlg tcFDhrte Dtrlehea tut der Woba- btufCrderuai............... RM » M8 @98,88 48 241 018,to 81 Ш 159,75 7 8fi8 101,68 Ut 1в» »6,61 67 857 971,»d 47 796 989,16 89 081 450>98 87 688 508,57 Ш б-Ј7 099,19 1 817 700,— 1 020 764.85 80 Ш 874,88 RM бв 485 016.88 Ml 287,86 191ft 890,81 88 968 364,98 Ml Ш 18t,iS M* |в> МТ,М ] 8 «49 М9,*0 S7 65Х 7 dO,»4 401 Ш Ш,7« 8 Ш lU.tl II t&S 809,so * 888 Ш,>5 1,— 1 SKI 585,M 471 996,78 15 705 794,71 I 185 454 «4«.46 GlinUjtr «) icltcai der Coiidtditft b«i Drittn nutttt Kredit«.............. b) (onitl«« im Ib- und Ausltad loftraea* mtne Geldcr und Kredit«........ e) Blnltjen deotichet Kreditiaititot* - d) tonitlo GlXublger .......... Von der Summe c) ond d) «at(mH*m auf II) lederzelt ftllifi Geldcr RM 577,402.754,21-bb) fill« Geldcr und Geldcr inf Ktadl- fuii( ........RM Z»,1S8.7«2,4] Ton bb) werden dordi KSndltimf odit liad nili{ 1. laaeibilb T Ti|en . . KM le.Mt-.Ut.M 2. dirUbir biaiui bli n J HeattM. RM 143.12S.73I.2S 3. dirfiber hiaioi bii m 12 Moaitia KM 75,781.80*.» VerpfllAlaatci lai der Aaaabaic *#a»%#a#f Bad dir Auiilellanf tlfiair Wediicl (Ak< sept« uad Solivcdksd), lowalt lit liA'tai ITailinf bcfiadiB # # .#.#&* -\ Spirelalifm I) Spircinllgcn * . m b) Kisiioscbeiai Voa d« Suauni -a) latfilln auf I. Spinialtfea salt i«««tillck«r K#adl- tunflilst ......KM N.8U.4MJS I. Spireniligefl' mit leieoden TeretafbineT Kiiadifunisfrlst . . . RM 11,507.507,08 Dordiliufcadi KridiU (mar TnahndfMdilfi«) Graadkipltil . * . , • , . # ##*.#.*###,* ROdiligica aidi | 11 KWG I) {csetzllche RUcklije ........... b) leastlgc RSdiliten aidi { 11 KWG (frele) ................ Rldtitellnnf! Mr PcaiioaiTirpdiditaata ... Sonitlfi RfidiitcIlBaiea ........... PoiMa, dia der 8idniaa|iib|rnina| dim#«. . rmUa dn HTpotbckeabaakicidiirici ...... Relaiiwiaa ................. Verbindlldikcllen aai Blriickaflea, WaAicI-and Sdiedibfiriidiiftea lOwli aai. Gfnibr. Icliluaiivirtriiea (| 131, Abi. 7 dii Ak lienicietiei) I) denia ela fleldi beher Dctrif ^ Bflr|> sdtiftssdiuldner {e|CDabiril Treuhiadi« icfOhrtc Vetpfliditaa|ea aai d«r WehnbiBitrderuai ............ RM W 4»1 ј87јв1 IMlMMrjl miuM nwrnju JSJSSISSSl^, штЈШЈп AMtWMt-wtia,M 7Ш Ш,М «0 »»tu,n utmmM ttUJUflt . 7« .ns<«{»^ 1« Ut 1 шлим tm tmmr- Aufwendungen Gewinn- and Verlustredinung lum 31. Dez. 1942 PtrioailiitCwtBduBfta ................... AofMWn ffir Mzlili Zwtck«, WoklfihiliclaridttBHitii nad rcniIOBni ...................... Somrijt HindlMfiiiiikoiten ............... Sttocni und Ihnlldi* Abgifetn.............. Aktchrtlfcunf inf GniBd •lilllilitttr N, F. SUuertiit- •ditlni I ....................... RtlwicwItB • Ik] • RM S Ш »0,82 i >«t 6TI,tl I eST Mi,7i 17 Ш 00«,85 1 18« Ш,«Л i 2*8 КвО,— »7IM,:« Zinicg DRd DItkoii) . . . FroTiiioncn ond GcbShKB Er*r«g# umrttjK ammfii le dea АМт*« kiw. Piiilvn lind Mthdttn: Fordtnmgen tn Koniernunteniehmen (einidilleelldi V«r-bladlidikelten tui Bttriidiafttn und iBdoisincntiverbind- lichkeiten) .......................RM 10,711.190,IS Forderungen an MItglleder de« Vortttndei und an sonitlge Perionen und Unternebnen genlS J 14. Ab«. 1 und 3. dea Relchsgesetie« llbet dai Kredltvetea und Artikel 13 d«r DutchfuhtunWleo; Praai UBgoth, Mitgiied dea Raidiataaea. Ganamtsleitar, Lina a 4. Dobau; Olel.-tM. Walter Rtftlakartar, CtswirtadiafMbantar Nl Stadtrat der Gemeindevarviltuni de« Reichigauea Wieo. Wien; Dtpl.-Kfrn. Httmaae Rhoebarg, Getellaaaftar der Firma Fraaa H. Rhombarg, Dorrtlra; Aaguat Rohdewald, Voratandsmitgiied der Reidia-Kredlt-Geieiladiaft Aktiea geaeiisdiift, Berlin (auigeadiiaden 4. Mai 1942); Oawald Rtalar, Vpntaada-nitglied der Deutschen Bank, Berila; Hana Rummtl, Voretandsmitglied der Deutadiea Bank, Berlin; Gottfried Mieakar Aagatar, Wiea; Dr. mMl. Pklllpp vca echoatkr, Rataharr der Stadt Wien, Geaellicfaaftar da« BaakhimN SdbalUr & Co,, Vita. SobŽta, 10.- aprita 1948. KARAWANKK^ BOTE stran 7* — 8tev. 29. Dm #!(№#### Wm I#* W# м#»е* Wm n 1«|| Defwm# W«mm kmmw tMgt Ci*r Im ■•o«n, »pdhitfratfMi Ђш #kh • •/vlfrt Ei#f I Vv Л f *k#p I A ✓ Ч Nn Im 200000. p Ш шиаспепи..^ f 9.DEUTSCHEN REICHSLOTTERIE lOSPREIS J£KLASSE;%3-- %6^%24'gm, 'U5.W.2USAMMEN FAST 'ttlDEA Dvkcm STAATLIOTTCRIE EINNAHME WIEN VI HARIAHILFERSTRASSE 29 upi dh FltaoM tbtr đtn Тор^ rand кМцт, rtrirmut dit w Jk Pfottn and wtbt eudi MtJi WW TRAUMAPLAST drauf lubm. — Hhuust V FBr uns gđt: Kltim dk Ллтте, Gtt, Kehle and Sirom мржт fir Jit Rastunga-IhAufrie _ TraumaPlast ti0t Hftht tTiuncfen sthntU gesundtn SEIT В5 JAHREK 1 K DARMOL-WERK DtAiLSOIMIPfiAlL CHEM.PHAkM.lAfiRlK Wtf.NS? I CREDITANSTALT-BANKVEREIN I m t t • k Ustanovljena 1855. leta BlUtBca Ж dne 3K decembra 19«2 Dolgovi • Г*Ч* )• I* Rezerva v gotovini a).^Blagajniška, naloga (neraika In Inozemska plačil-da sredstva, zlato)............... b) T^rj'alve nd žiru driavne banke In poštnem čekovnem kontu ■................. Dospele obresti la divldende Čeki .............1.1« .З.Ж.Л.Ж.Ж.Ж. Meflce a) Menice (izjemil one pod b) b) Lastne trate .......... V ifkupnl 'vsotl so vsebovane; Menice, ki ustrezajo ф 13. odst. 1. štev. 1 zakona o neniiki državni banki (trgovske menice po § 16., odst. 2. KWG), v nominalni vrednosti &M 76,836.253,07. Zakladne menic* la brezobreitat zaklidnt aalmi* nice Reich# in dežel............. V tem so vsebovane: zakladne menice in Zakladne nakaznice, na katere sme državna banka dati posojila, v Qomlnalni vrednosti EM 157,033.500.— Lastni vrednosllni papirji a) Posojila in obrestonosne zakladne nakaznice Reicha in dežel................ b) Drugi obrestonosni vrednostni papirji..... c) Na borzi veljavne divldende vrednosti .... d) Drugi vrednostni papirji . . . . . . . • ... V skupni vsoti so vsebovani, vrednostni papirji, af кмега sme državna banka dati poiojila v znesku RM 153,(^.837,39. Udeleib#^131. 6d^ 1XA 11 štev. 6. zak. o delnicah) Kratkoročne terfatirt ntdvomnt bonitet* ia likvidnosti паргцр kreditnim zavodom Od teh jej dnevno р1а£Ц1Уб. (npmo Ime^e) ^ RM 21,580.1ito,50. : ' DolWld) " T ®) Kreditni* zavodi •••■.-. г,т.тг,лт«1г<рг«ч»»иг.'»»ж«^«• •• b) Drugi dolžniki ...... . .'.•г.т«т. г.т.i.->. V skupni vsoti-so vsebovani« aaLoni, za katere je kritje po borznih vrednost-% nih papirjih RM 13,160.113,58. №) oni, za katere je drugo krit]* .. RM 175,256.432,63. Prehodil kredit* (samo zaupni posli)....... Udeležb*, (Ф 131. odst. 1 A П štev. 6. zak. o delnicah) Od teh je udeležb pri drugih kreditnih zavodih RM 21,580.183,50. Zemljišča in poslopi* a) ki služijo lastnemu obratovanju r« b) druga ........ Obratna In poslovna pprem* . . . .т.тт%.%.т. Postavke, ki služijo račimski omejitvi .т.ж«ж.%жж**.« Razno imetje .............. Imetek Iz hipotečnega bančmeg* opravil* . . . Zaupno vodena posojil* iz pospeiitv* stanovanfakih _stavb L*Л* .• .VA« s• ■ • • i* дл 8,342.998,63 48,242.018,20 81,103.152,75 7,863.101,53 143,149.255,31 37457.272,^ 47,793.289,13 39.031.450,28 37,«38.303,87 3*4,427.029.19 1,617.700,— 1,020.764,33 30,939.874,38 86,485.016,83 W1.J67,34 1,919.890,81 88,968.254,28 232,364.182,43 286,353.2^7,93 8,049.769,20 37iS53.760,34 402,^68.532,76 8,244.732,37 21,958.809,50 3,63$Л64,35 1.— 1,552.565,96 472.936,73 15,705.794,71 1.165.454.244.46 Upniki a) Po strankah pri tretjih osebah vkoriSčeni krediti b) Druga v tu- in inozemstvu v gotovini ali kreditu najeta posojila ................ c) Vloge nemških kreditnih zavodov....... d) Drugi upniki ................ . . Od vsot pod c) in d) odpadejo nai aa) vsekdar plačljiv denar . RM 577,402.754,21 bb) trajni denar in denar na odpoved ........ RM 229,188.792,43 Odbb) navedenega denarja bo po odpovedi ali je že plačljivo 1. v roku 7 dni......RM 10,281.252,95 2. preko tega v roku do 3 mesecev ..........RM 143,125.735,23 3. preko tega v roku do 12 mesecev ........RM 75,781.804,25 Obveze iz sprejema trat ali izstavitve lastnih menic (akceptov ia aolamtalo). v kolikor so v obtoku Hranilne vlog* a) Hranilne vloge r. .. r. ........... b) Blagajniški Usti ............. . . Od vsote a) odpadejo na 1. hranilne vloge z zakonito odpovedno dobo.....RM 98,533.480,55 2. hranilne vloge s posebno dogovorjeno odpoved, dobo RM 11,607.507,05 Prehodni krediti (zgolj zaupna opravila) .r^-r. . Temeljna glavnica . . .i«o i.a.v« t. .. Rezerve po i 11. KW6 •' a) Zakonit^ rezervi . .................... b) Druge rezerve pp § H. KWG (proste) . » Naložba rezerve za poko|miask# obveznosti Druge rezerve ............... ..x.irtw.-r. Postavke, ki služIjo računski ome]ltvl . .'.т.јг.ж. Dolgovi Iz hipotečnega bančnega opravila г.тг. r. . CiaU dobiček ................ Obveznosti Iz poroštev, meničnih In čekovnih poroštev. ter Iz Jamstvenih pogodb () 131. odst. 7 zakona o delnicah), a) ki jim stoji nasproti enako visok znesek poroštvenih dolžnikov ............ b) ki Jim ne stoji noben poroštveni dolžnik nasproti Lastne obveznosti ix indosamentov a) iz indosiranih bančnih akceptov . . . -. r. . b) iz lastnih menic strank po ukazu banke ,. . c) iz drugega redlskontiranja......... Zaupno vodene obveznosti Iz pospešitev atanovanj-skih stavb ..А.д. &. i.... . . . . . m 36,694.512,67 119,894.209,03 68^.697.337,61 110,140.987,40 21?.6S8,9e 25,009.396.55 20,000.000,— 65,098.775,66 705.842,90 7,127.646,60 30.939.874,33 843,286.039,31 ^ 1,725.000.- 110,363.644,58 8,244.733,27 70,700.000,— 45,009.294,55 72,442.018,69 3,293.872,61 1,251.434,94 2,639.60531 4.298Ј40,— 1.165.454.246.46 P O. Д јг, Pi i k i SaCna dobička in zgub« z dm# 31. decembra 19%> D o a o ■ I PotrolM za ;bteb|«........................ Izdatki u'locialna »vrh#, naprave modalmega ikrbatra In pokojnine DrugI trgoviniki izdatki................i. ка.д.д. . . Davki In ilISne dafatvo....... ....... Odpiii na podlagi ukinjenih NF davčnih dbbroplaor r»ime*«Tr