Leto II.
Poštnina plačana o gotouini.
Ljubljana, soboto 2«. aprila 1920.
Stev. 93.
Cen« po pošti t
15 celo lito . H W— za pol lota . H M'— za četrt leta .H Zr— za l mBsec.. I 7 —
Za Ljubljano mesBfcno 7-
Dredoištvo In opran: Kopitarjeva ulica St. I
OredL telefon Sten. S8
Posamezna številka 6 vin, — NEODVISEN DNEVNIK _ Posamezna številka 60 vin*
Deželna vlada je izdala sledeče: Zbi-*■*!• ljudi je prepovedano. Po 22. uri (10. ocer) ne sme biti nihče na cesti. Ob 20. (*■ zvečer) morajo biti hišne vrate
Razglas vlade.
za-
prte. Ob 21. uri (ob 7. uri zvečer) moralo biti vsi gostilniški prostori izpraznjeni, tndi od onih, ki v gostilnah večerjajo.
Žrtve komunističnih hujskanj.
10 mrtvih, 17 ranjenih.
10 i *ub^ana« 24. aprila. Danes dopoldne j k0™unisti s silo in terorjem ter z lažjo cest D ^avstvo nekaterih obratov na c ,?•	tramvajskih remizah na Zaloški
hot l Se ’e zbral° okroŠ 3000 oseb- ki „so ^ ;T mesto. Pot jim je zaprla policija,
u- ^ je došlo na pomoč orožništvo. De-
nn.j-rantie so začeli siliti ženske v
ten^ ie ter kličati: »Naprej! Hura!« Med-
tud' S° ^emonstrantje prišli orožnikom
Pušk2a- brbe* ^r začeli trgati orožnikom
Padi6 j2 rok> tz vrst demonstrantov sta
dar:a ~Va strela, ki sta ranila dva žan-
niki	a* se ie zŽ°dila nesreča. Orož-
žrtv Sr .ocktali salvo in žrtve so padle,
torif . Iskaeev, ki so stali zadaj Jaka
8a le stal zadaj in hujskal: »Naprej!«
dotf db sklžbene strani smo o nesrečnem s°dku prejeli naslednje poročilo:
tb 1 Zaloški cesti pri remizah se je Dratv °krož 3000 oseb, ki so hotele nabiti °bk°d po mestu. Ker se je bilo D aeiairov, je orožništvo pot zaprlo. raojen s*a Pa^a in 2 orožnika sta bila
^at° je množica napadla še orožni-bjJo 111 ž* hotela razorožiti. Orožništvo je oddaiPns’^eno se poslužiti orožja in je 1	°, Salvo. 9 jih je mrtvih, 8 moških in
°trok. 11 ranjenih.
Obči
,. ^instvo se svari, da ne pusti otrok naj ne postajajo na cestah, »ed^f-0 $redo naprej svojo pot, da ne bo 01znih žrtev.
Najnovejše poročilo.
.hradnega vira se nam še poroča: orft; 5* spopadu med demonstranti Jn ,stvom je bilo mrtvih: 9 moških in
petletna deklica, ki jo je neki moški dvignil v naročje. Ranjenih je bilo 17 oseb.
DIVJAŠTVO KOMUNISTOV.
Nesreča se je zgodila blizu Leonišču. Usmiljeni ljudje so takoj prileteli in začeli uboge žrtve nositi v Leonišče. Redovnice, ki so pomagale nesrečnim, zapeljanim žrtvam hujskačev, pa so podivjani komunisti napadali. Prihitel je na mesto žalostnega dogodka tudi duhovnik svetnik g. Jan. Kalan, ki je deval ranjence v sv. poslednje olje ter jim dajal odvezo. Pri tem ga je podivjan komunist s palico udaril po glavi in ga ranil.
LAŽI O LEONIŠČU.
Ker se sliši, da ljudje govore, da je »Leonišče največ krivo«, bodi povedano, da Leonišče pri vsej tej žalostni stvari ni imelo drugega opravila, kakor da je ranjence pod streho vzelo, da so jim usmiljenke stregle in so jih zdravniki operirali in obvezali. Govori se baje, da so duhovni streljali iz Leonišča. To je seveda tako hudobna kakor grda laž /.ar se bo lahko dokazalo. Resnica je le, da o stanovalca v Leonišču, gospoda Janez-. Kalana, ki je hitel iz hiše umirajočim d-vezo delit, vrgli na tla in pretepli tako, da je bil ves krvav, ter bi ga bili 1 di ubili, ko bi se bil prihitel na pomoč Leo-niški zdravnik dr. Krajec. Usmiljenke pa so zmerjali s k in drugimi nesramnostmi.
PRED SLONOM.
Nato se je množica zbrala pred Slonom, kjer je Golouh hotel imeti zborovanje. Prihitela je policija in vojaštvo. Množica se je takoj razšla in ni bilo nobene nesreče več.
sPlošna komunistična stavka ponesrečena.
lj& H^lJana, 24. aprila. Štrajk v Ljub-trnJ..111 splošen. Delajo v plinarni, elek-^ Slakovi tvornici in po mnogih ker . °hratih. Tobačna tovarna ne dela, pf . ittla delavstvo ob sobotah prosto. [}r_ s°dišČem se bo moral zagovarjati t>0 ar. Valentin, kateri je v Pollakovi fftoii a ?obral vse ključe, rekoč:	»Pri
da ne boste delali! Dela se n0g- * Bonačevi kartonažni tvornici. Po-g0r So redno vozili vlaki. Vlaki vozijo na l0(> wj®hi, dolenjski, vrhniški, kamniški, bu p ?T0& in proti Mariboru in Zagre-str0j rv* vlak proti Mariboru je vozil kot kater-V0dja:	Policijski komisar Kalčevič,
xfa *.e tuc^ sre5no pripeljal v Ljub-
TRŽIČ — DANES DELA! raj \ *žl6» 24. aprila. (Ob pol 8. uri zjut-tova a?es ob uri zjutraj se je po vseh delav začelb delo. Krščansko-socialno v tov V°.	kompaktno na delo. Tudi
sty0 aPni Kozina dela krščansko delav-kojn’„ *?edtem ko komunisti štrajkajo. ki i>- Kosmač preti z nasiljem vsem, brično ^ na ^el°- v predilnici, kjer se delo st>0 t se. le ob pol 8. uri se je kršč. delavci zbralo pred tovarno, da gre na
^°0a|anja sc prično, vrnejo
*°cialnU BelBrad> 23. aprila. Minister za »etii n?- ®°R^ko dr. Djuro Šurmin je po-UiVi si, lrds.tra za promet dr. Korošca in tran8P°ročil, da je Savez saobračajnih i g°8la^|)rtriib radnlka i službenika v Ju-
V	8vJ zabteval od njega posredovanja ie ^^četka pogajanj. Na podlagi Nil min.^nister za .socialno politiko pro-istra za promet, naj mu izjavi, pod
Zrtvc hujskačev.
»Mi nočemo krvi, temveč dela in kruha. Komunisti pa kličejo po krvi.« Tako smo opozarjali še včeraj in pozivali delavstvo: Proč od zapeljivcev!
Današnji dogodki, obžalovanja vredni dogodki so nam dali prav. Brezvestni komunistični hujskači so hujskali stavkujoče delavstvo na nasilno postopanje; obkolili so policijo in orožništvo, ju napadli, ji trgali puške iz rok, s streli ranili dva orožnika. V svoji brezmejni brezvestnosti so hujskali ženske, naj gredo naprej. Padle so žrtve, a ne hujskači! Ti so stali vzadi in poveljevali, zapeljana množica pa naj bo žrtev hujskanja. Kri so hoteli, da bi množice še bolj nahujskali. Sami se skrivajo in maskirajo ti junaki, zapeljani pa naj gredo zanje po kostanj v žerjavico! Kdor kliče na barikade iz prepričanja za svoje ideje, je pripravljen, sam sebe žrtvovati, ne pa hujskati iz zatišja zapeljano množico, ki je morda prepričana, da sc bori za kruh in ne za pustolovstvo komunističnih hujskačev.
Hujskali bodo naprej, da bi bilo še več žrtev. Kaj njim mar človeško življenje drugih!
Dolžnost oblasti je, da za vsako ceno onemogočijo nadaljno hujskanje, da ne bo še več žrtev. Zločinci, ki se frivolno igrajo z življenjem delavstva, spadajo brez vsakih obzirnosti in pomislekov pod ključ ali pa v blaznico. Preveč žrtev so zakrivili, da bi se jim .smelo pustiti samo še trenotek priložnosti za hujskanje na kake nove žrtve.
Delavstvo, kličemo vnovič, bodi pametno in ne daj se hujskati in terorizirati od zločincev, ki hočejo kri in žrtve! Naša parola je in ostane: Vsi mirno na delol
delo. V tej tovarni imajo večino komunisti, ki hočejo stavkati in groze. V tovarni Mallv tako v čevljarni kakor tudi v stro-jarni je delavstvo šlo na delo. V papirnici Moline se dela. Prav tako so šli na delo v tovarni Klofutar, v gospodarski zadrugi ter drugih manjših podjetjih. Že sedaj se more trditi, da se je v Tržiču vsled zavednosti krščansko-socialnega delavstva splošna stavka izjalovila. Občinstvo je ogorčeno proti štrajkujočim, ki niti vsi ne vedo, za kaj gre.
NA JEriENICAH.
Jesenice, 24. aprila (ob Vs*7). Delavstvo jeseniških tovarn je danes ob 6. uri 'šlo na delo. Doslej ni nobenega nemire in nereda.
V VEVČAH,
Vevče, 24. aprila (ob %12). Delavstvo v vevški papirnici dela nemoteno.
V	MARIBORU.
Maribor, 24. aprila (ob pol 9. uri dop.). Tu danes doslej delajo skoro vsi obrati. Mir in red se ni kalil.
V TRBOVLJAH.
V	Trbovlje je dospelo vojaštvo. V celem revirju vlada popoln red in mir.
ko se vsi železničarji na delo.
kakimi pogoji bi se mogla pogajanja pričeti in na kaki podlagi. Minister za promet je izjavil, da je potrebno, da se vsi železničarji in uslužbenci takoj vrnejo na delo in čim bodo to storili, pristaja na to, da prične pogajanja z delegati železničarjev z ozirom na njihove materielne zahteve.
Stavka železničarjev
Naj bo število tistih, ki so se dali v sedanjem štrajkovnem gibanju zvoditi od komunistov in vpreči v njihov protidržavni in protisocialni bojni voz, večje ali manjše
—	dejstvo je, da je jugoslovansko prebivalstvo kot celota odločno in javno odklonilo komunizem in njegove cilje. Ne .e meščanski in kmetski sloji, ampak tudi delavstvo drugega svetovnega naziranja se j’ v tej prvi resni preizkušnji ostro in gladko ločilo od komunistov in njihove stvari. . u-goslavija noče tratiti časa in moči za blaz-n ein zločinske komunistične ekspermen-te, ampak hoče s pomočjo dela in naravnega bogastva, s pomočjo dušnih talentov in telesnih vrlin svojega prebivalstva korakati naprej in navzgor po poti, ki mu jo začrtavata zgodovina in pamet.
ŠTRAJK DELA PROTI KOMUNISTIČNI GENERALNI STAVKI.
Naša organizacija je že včeraj pro_ a-sila proti napovedani komunistični generalni stavki — štrajk dela. Isto je storila v današnji »Jugoslaviji« Narodna socialistična stranka. Obema se je pridruž.la Zveza trgovskih gremijev in zadrug v S'o-veniji, ki poživlja svoje člane, naj ohranijo svoje trgovine in pisarne vse tri dni (v Ljubljani dva dni) generalne stavke odp' e.
»Slov Narod« se odločno izjavlja p'0-ti stavki in piše med drugim: »Nam je država nad vse, zato podrejamo državni misli, ako je treba, tudi strankarske interese. Dosledni temu svojemu načelu bomo p .i-pirali državne oblasti v njihovem : tre.n-ljenju, da stro to stavko, ki je očito ra-vzela ne samo političen, marveč nara- r. st protidržaven značaj, in to vkljub temu, d? nismo prijatelji sedanje vlade. V tej .a .i gre predvsem za ohranitev državne avtoritete. To državno avtoriteto je treba za vsako ceno in pod vsakim pogojem t velja-viti in vzdržati, ker je sicer v nevarnosti ves državni organizem. Zato bomo v tem delu krepko podpirali vse dižavne organizacije, od katerih pa tudi pričakujemo, oa bodo z vso doslednostjo in odločnostjo imele poskrbeti za to, da se povsodi in proti vsakomur uveljavi ugled in avtoriteta države.«
Železničarjev se je včeraj zopet mnogo priglasilo v službo.
POLOŽAJ IZVEN SLOVENIJE,
Enako odločno kakor Slovenija i nastopila proti sedanjemu komunističnemu gibanju tudi vsa ostala Jugoslavija.
Iz Belgrada poročajo 23; t. m., da je generalna »tavka popolnoma prenehala in da so se vsi delavci vrnili na delo. 2 t I-grajske postaje odhajajo in prihajajo vlaki iz vseh smeri. Večjih zmešnjav ni bilo nikjer.
V Zagrebu je sindikalni svet delavskih organizacij 23, t. m. opoldne proglasil 24urno generalno stavko, ki pa ni v zvezi z železničarsko stavko, ampak je izraz protesta proti znanim dogodkom v mestnem zastopstvu. Banska vlada je takoj ukrenila potrebne varnostne odredbe in prepovedala točenje alkoholnih pijač po celi deželi. Neredov doslej ni bilo nikjer.
Na zagrebškem kolodvoru se omejeni promet redno vrši in odhaja po en vlak dnevno v vsako smer. Mnogo delavcev se vrača na delo.
V območju sarajevskega železniškega ravnateljstva je promet upostavljen doma-lega v polnem obsegu; na delo se je vrnilo več ali manj vse osobje,
»NAPREJ« IN KOMUNISTIČNA STAVKA.
»Naprej«, ki je do nedavna pobijal komunizem in komuniste s kolom in strupom, se je sedaj popolnoma vdinjal komunistični stvari. Že ve, zakaj! Da bi pa zanj stvar vendar-le malo spodobnejše izpadla, trdi, da je železničarska stavka zgolj mezdno gibanje, ki nima s komunizmom noben3ga opravka. Da bi to dokazal, se poslužuje tudi očite laži. Tako je te dni navedel p'a-če železničarjev, češ, poglejte, da s tem res ne morejo shajati. Koliko resnice je na njegovih podatkih, vidimo iz naslednjega.
URADNO POJASNILO O ŽELEZNIČARSKIH PREJEMKIH.
LDU Ljubljana, 23. aprila. Z ozirom na razne vesti v časopisju se uradno ugotavlja, da so prejemki železničarjev v splošnem po pravilniku zvišani, 8urni delavnik pa prilagoden neobhodnim potrebam železniške službe. Vesti, češ, da bi se hotelo odpraviti starinsko in bolniško zavarovanje, so popolnoma brez podlage. Glede vesti »Napreja« z dne 24. t. m., ki prinaša svoje informacije o plačah železniških uslužbencev, se ugotavlja nastopno: Na mesec dobiva v kronah: 1. strojevodja z 20 službenimi leti, poročen z 2 otrokoma, po »Na-preju« 1400 K, v resnici pa do 3300 K; 2, kurjač, z 30 letno službo, poročen z 1 otrokom, po »Napreju« 1300 K, v resnici pa do 2700 K; 3. vlakovodja z ženo in 5 otroki po 12 letih službe, po »Napreju« 1865 K, v resnici pa 2470 K; 4. strokovnik, poročen in 7 otroki, ki mora živeti, ker ne dobi stanovanja, ločeno od svoje družine — ima torej dvojno gospodinjstvo — po 13 službenih letih, po »Napreju« 2100 K, v resnici pa 2788 K; 5. navadni delavci, vštevši vse prejemke, po »Napreju« 1100 K, v resnici pa samec minimum 820 K, maksimum 1900 kron brez čezur.
PROMET NA DRŽAVNI ŽELEZNICI.
LDU Ljubljana, 24. aprila. Obratno nadzorništvo državnih železnic v Ljubljani objavlja: Iz Ljubljane so odšli danes vlaki na Jesenice, v Bubnjarce in Kamnik. Iz Jesenic je odšel vlak proti Podbrdu, Trbižu, Bačam, Borovljam in Zih-polju. Iz Trebnjega vozi vlak proti Št. Janžu, a iz Novega mesta proti Straži. Vsi ti vlaki se zvečer vrnejo na postaje, odkoder so se odpeljali
PROMET V BOSNI.
LDU Sarajevo, 23. aprila. Položaj na progah železniškega ravnateljstva v Sa-i’ajevu 22. aprila ob 18. uri: V teku današnjega dne so vozili v obeh smereh: Sarajevo—Bosanski Brod 6 vlakov, Sarajevo— Gruž 2 vlaka, Sarajevo—Zelenika 2 vlaka, Sarajevo—Vardište—Uvac 4 vlaki, Doboj —Tuzla 6 vlakov, Podlugovi—Varoš 4 vlaki, Bačva—Travnik 4 vlaki, Jajce— Dolenji—Vakuf 2 vlaka, Travnik—Dolenji Vakuf 4 vlaki, torej skupno 34 vlakov. V sarajevskih delavnicah je delavsko osobje skoro polnoštevilno, istotako je skoro na vseh postajah postajno osobje na svojem mestu. Strojno osobje kurilnic Brad, Ko-
Stran 2
»Večerni list«, dne 24. aprila 1920.
šle*. 91
njič, Mostar in Gruž še ni popolno. Na ▼sah progah vlada popoln red.
OB MADŽARSKI MEJI.
LDU Subotica, 23. aprila. Včeraj je jres dan in vso noč vladal popoln red in mir. Civilne in vojaške oblasti so popolnoma na višini svojega poklica, umerjenosti, humanosti in odločnosti. Mestno prebivalstvo, od najvišjih do najnižjih, sodeluje pri uduševanju vstaje. Predstavniki oblasti so izjavili zahvalo rodoljubnemu zadržanju meščanstva.
LDU Subotica, 23. aprila. Madžarski sprednji oddelki ob meji so neobičajno ojačenii. To se zlasti opaža na Reški in pri Sv. Mihaelu Toroku.
LDU Subotica, 23. aprila. Aretirali so nekaj desetoric voditeljev madžarskih upornikov. Preiskava, ki se vodi, kompromitira mnoge ugledne osebe iz vodilnih krogov v Budimpešti. Za sedaj se dozna-vajo med ostalim nastopna imena: polkovnik Lehar, poslanik Smerscany in minister Denitzky.
URADNO POROČILO O POLOŽAJU.
Ljubljana, 23. aprila. Uradno se poroča: Promet po vseh progah državne železnice v Sloveniji je skoraj popolnoma vzpostavljen. Na vseh teh progah je vozil po 1 vlak v obeh smereh. Zmanjšani normalni promet je bil izveden brez incidenta. Južna železnica je danes zjutraj odpravila 1 vlak v Maribor in 2 v Logatec. Iz Logatca sta prišla zjutraj 2 tovorna vlaka z živili za Avstrijo. Število delavoljnih železničarjev narašča. V mnogih postajah, med temi na Jesenicah, so se izjavili za delo skoro vsi železniški uslužbenci. Železničarji, organizirani v narodni strokovni organizaciji, »Zvezi jugoslovanskih železničarjev«, so včeraj popoldne sklenili, da nastopijo danes zopet delo, Za 21. in 22. napovedana splošna stavka se je popolnoma izjalovila. Strokovna komisija socialistične delavske organizacije poživlja danes na novo tridnevno splošno stavko od jutri v soboto zjutraj do ponedeljka 26. t. m. Krščansko-socialne organizacije -'SO izjavile, da 'se ne pridružijo tej stavki. Vsi listi, razen socialističnih obsojajo toliko od komunistov izzivano železničarsko stavko, kakor tudi novo napovedano splošno protestno stavko.
POLITIČEN POLOŽAJ.
LDU Belgrad, 23. aprila. Na vprašanje zastopnika »Beogradske Stampe« glede političnega položaja je ministrski predsednik Stojan Protič dal nastopno pojasnilo: Vest o že predloženi ostavki vlade je že ovržena v uradnem poročilu, ki je bilo poslano presbiroju. Stališče vlade je z ozirom na sedanji položaj razloženo v ekspo-zeju, ki je bil izročen Nj. kr. Visočanstvu regentu prestolonasledniku Aleksandru. — Zastopnik »Beogradske Stampe« je dobil od bivšega ministrskega predsednika g. Ljube Davidoviča nastopno pojasnilo o stališču demokratov z ozirom na politični položaj: Vlada je predložila kroni ekspoze o izhodu iz krize. Demokratska zajednica je na stališču, da v tako težkem položaju more vstopiti v koncentracijsko vlado edino pod pogojem čimprejšnjih volitev. Za dosego tega cilja demokratska zaednica tudi ni protivna sestavi vlade nevtralnih oseb. Pojasnjujoč to svoje stališče kot končno, demokratska zaednica ne more več niti za najkrajši čas nositi odgovornosti za podaljšanje teške škodljive krize7, v kateri se dežela nahaja.
NEMČIJA IN MIROVNI POSVET.
LDU Berlin, 23. aprila. (DunKU.) »Berliner Tageblatt« javlja iz Rima: »Epo-ca« poroča, da je nemški opravnik Herff, ki je snoči imel daljši pogovor z zastopnikom ministrskega predsednika z zakladnim ministrom Luzzattijem, davi odpotoval v San Remo.
LDU Pariz, 23. aprila. (DunKU.) Agen-ce Havas jav ljaiz San Rema: Nota, v kateri zahteva Nemčija, naj se ji dovoli imeti pod zastavo'200.000 mož, je napravila v konferenčnih krogih velik vtis. Zdi se, da se je od italijanske in angleške strani sprejela brez razočaranja in celo z gotovo dobrohotnostjo,
LDU Berlin, 23. aprila. (DunKU.) »Vossische Zeitung« javlja iz Londona; V noti, kjer prosi Nemčija, naj se ji dovoli imeti pod zastavo 200.000 mož, se opozarja med drugim na to, da bi se v primeru, da se ojači akcija boljševikov za revoluci-jonarno gibanje, pojavilo to gibanje po vsej deželi naenkrat in z večjo silo, kakor do-sedaj. Potem ne bi zadostovala dovoljena množina vojakov za potlačenje ustaje,
LDU Rim, dne 23. aprila. (DunKU) »Vossische Zeitung« javlja iz Kodanja: Ameriški državni tajnik je pozval za-vezinke, naj dovolijo podaljšanje roka, v katerem je Nemčiji dovoljeno, imeti
v	nevtralni coni gotovo število čet.
LDU Berlin, 23. aprila. (DunKU) »Berliner Tageblatt« javlja iz Haaga: Kakor poroča posebni poročevalec »Ma-tina« iz San Rema, je odgovoril Mille-rand na predlog Lloyda Georgea in Nittija, naj se nemška vlada povabi, udeležiti se po državnemu kanclerju
dr. Miillerju sanremske konference, da bi rad vzpostavil gospodarske odno-šaje z Nemčijo, ako bi imel jamstva, da je Nemčija pripravljena izvršiti mirovno pogodbo. Da doseže ta cilj, računa na podporo zavezniških vlad. Lloyd George in Nitti sta vprašala, Mil-leranda, ali meni, da bi pogajanja vsled prisotnosti nemškega ministra zelo pridobila.
LDU Berlin, 23. aprila. (DKU) (Vossische Zeitung« javlja iz San Rema: Francoski ministrski predsednik Millerand je izjavil zastopnikom časopisov, da se bo nemško vprašanje na vsak način obravnavalo v San Remu, in sicer nemara še danes, ker nove note silijo k sklepu. V razgovoru je dejal Millerand, da Francija tudi napram novim nemškim notam vztraja v tem, da Nemčija izpolni obveznosti, ki jih nalaga versailleski mir. Ne da bi gojila sovraštva napram Nemčiji, se Francija ne more prej približati Nemčiji, dokler leta ne pokaže svoje dobre volje. Francija je pripravljena pogajati se, ako Nemčija ne zaostane z dobavo premoga in s plačili. Ravnokar je dospelo poročilo, je dostavil Millerand, da Nemčija nadaljuje s pridrževanjem nadpo-trebnega števila letal. To se nanaša tudi na topništvo. Vse to kaže, da Nemčija nima dobre volje. Razorožitev Nemčije, ki jo predvidi versailleska mirovna pogodba, je predpogoj za mir.
LDU Berlin, 23. aprila. (DKU) »Vos-sicsche Zeitung« poroča iz Pariza: Millerand in Lloyd George sta včeraj dvakrat sprejela inozemske časnikarje. Millerand je ponovil, da nima ničesar dostaviti k izjavam, ki jih je svojčas podal v francoski zbornici. Sinoči je Lloyd George sprejel ameriške časnikarje in jim je izjavil, da po njegovem mnenju Nemčija ni kršila mirovne pogodbe in da ni ravnala zlohotno.	✓
LDU Pariz, 23. aprila. (DKU) Agence Havas poroča iz Londona, da sta se Anglija in Francija domenili glede nemških trgovinskih ladij. Po »Tempsu« odstopa Anglija Franciji vso tonažo, ki jo upravlja Farncija. Ladijsko prostornino, ki presega 250.000 ton, bo Francija plačala na ta način, da to vsoto stavi na račun povrnitve škode.
LDU Washlngton, 23. aprila. (Brezžično.) »World« poroča iz San Rema, da se je Lloyd Gedrge izjavil za povišanje staleža nemške armade, ker je to potrebno iz ozirov na varnost in pa da se izvede mirovna pogodba, Millerand pa doslej trdovratno odklanja to naziranje.
TURČIJA.
LDU San Remo, 23. aprila. (Dun. KU
—	Agence Havas) Uradno se objavlja: Vrhovni svet je nadaljeval razpravo o teritorialnih določbah mirovne pogodbe s Turčijo in je določil meje Turčije v Evropi. — Nato je nadaljeval razmotrivanje o armenskem vprašanju. Konferenca je sklenila, da se Erzerum prideli Armeniji ter da se nadzorovanje Turčije poveri mednarodni komisiji za morske ožine namesto centralni komisiji, ki jo predvideva londonski osnutek. — Nato se je konferenca bavila s pohodom boljševikov proti Batumu. Angleški in francoski delegati so se izjavili proti izpraznitvi mesta, ki so jo zahtevali ostali delegati. Zato se je sklenilo, da angleške, francoske in italijanske čete branijo mesto. — Vrhovni svet se bo danes in jutri bavil z odgovorom na tri note nemške vlade glede povišanja armade na 200 tisop mož, glede umaknitve čet z ruhrske-ga ozemlja in glede razpustitve krajnih bramb.
GRŠKA DOBI TRACIJO.
LDU Berlin, 23. aprila. (DKU) »Vossische Zeitung« poroča iz San Rema: V svoji sinočnji seji je konferenca nadaljevala določitev meje Turčije do Čataldže. Obe Traciji se priznata Grški, ki bo torej segala do Črnega morja z Jadranom vred. Bolgarija dobi gospodarske pravice ob izlivu Jadrana.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
LDU Amsterdam, 23. aprila. (Dun KU) »Allgemeen Handelsblad« poroča iz New Yorka: Revolucija v Mehiki se stalno razširja. Ustaši so s treh strani obkolili Carranze v glavnem mestu Mexico, tako da mu preostaja edinole izhod proti Veracruzu. Potrjuje se vest, da se je general Gomez, poveljnik zveznih čet v najvažnejšem pristanišču za petrolej Tuxpanu, pridružil ustaškemu generalu Palazu, vsled česar je ogrožena preskrba zveznih držav s petrolejem iz Tampica. Ker se na mehikan-skih železnicah kuri s petrolejem, je vsled teh dogodkov položaj Carranze zelo ogrožen.
Dnevn« novice.
—	Točenje alkoholnih pijač. Pred štirimi dnevi je celokupna vlada spričo izrednih razmer, ki so nastale v deželi vsled terorja in štrajka, prepovedala točenje vseh alkoholnih pijač ter tudi prodajo alko-
holnih pijač v zaprtih steklenicah. Iz tega sledi, da je prepovedano vsakomur prodajati tudi pivo v zaprtih steklenicah. Opraviti imamo torej sedaj s popolno prepovedjo alkoholne pijače. Dne 13. novembra 1919 je že ministrstvo za notranje stvari izdalo naredbo, ki omejuje točenje alkoholnih pijač. Po tej naredbi je že bilo prepovedano oddajati žganje vseh vrst (vštevši likerje) od 6. ure zvečer v soboto počenši, pa do 11. ure dopoldne v ponedeljek. Notoričnim pijancem je bilo prepovedano dajati alkoholne pijače. Kdor se zaloti v pijanem stanju, zapade kazni. Osebam pred 16. letom se tudi v spremstvu odraslih ne sme dajati alkoholnih pijač.
— Božji rop v Kranju. V noči od 22. na 23. t. m. so zločinci vlomili v dekanijsko cerkev v Kranju in odnesli iz tabernaklja ciborij s posvečenimi hostijami.
— Pohujšanje v cerkvi. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se je zagovarjal Ocepek Franc z Vrha pri Kamniku. Obtožba mu očita, da je 26. januarja t. 1. v cerkvi na Kolovratu tako glasno govoril, da je prekinil župnik cerkveni obred in rekel: »Tiho, če ne greste Vi ven, grem pa jaz.« Kaznuje naj se zato po § 303. k. z. Ocepek pravi: »Res sem tako govoril, toda bil sem vinjen.« Prvomestnih nad-svetnik Vedernjak obtožencu: »Kaj ste rekli, ali ste norce brili?« — »Ne vem več.« Kakih 10 korakov od oltarja je stal. »Maša s poroko je bila, med svati sem bil. Nekaj žganja sem spil.« — Nadsvetnik Vedernjak: »Potem ste pa hoteli zjutraj plesati z dekleti, ko Vam je dišal šnops iz ust. Ali ste se hoteli tako prikupiti dekletom?« — Priče so v preiskavi izpovedale, da je bil vsled Ocepkovega nastopa v cerkvi velik šunder, a se je glasno smejal, da so bili ljudje ogorčeni in da na župnikov opomin Ocepek ni utihnil, marveč je glasno godrnjal. Sodba: Ocepek je kriv in se obsodi v 3 dni strogega zapora.
Opsovan orožnik. Na orožnika Ko pača je huda Jera Gostinčar iz Vevč. Poskusni oiolidk Velikonja kot priča zaslišan pravi, i)a je rekla o orožniku Kopaču; »Kopač je iirMvečji prasec, kar ;ih je; ka dar kako hišno preiskavo izvede, obrne vse narobe!« Obtoženka pravi, da ni ^bila izraza >-ptvsec«, marveč svinja. Sodeče ie obsodilo obtoženko v en teden strogega zapora.
— »Saj ste vedeli, da ni Vaš les!« pra-
vi	nadsvetnik Vedernjak Janezu Puntarju z Martinjaka, kateri se je 15. januarja t. 1. prilastil 3 smreke’ iz WindischgratzoVih gozdov. Sodišče je prisodilo Puntariu 14 ni ječe.
— »Ali je menda celo čebele pojedel, da so ga v želodcu pikale«, pravi nadsvetnik Vedernjak, ko pove obtoženi France Gostinčar s Kamene, da se je njegov tovariš Janez Pirnat, s katerim sta kradla med, tega tako najedel, da mu je bilo slabo. Sodba; France Gostinčar in Janez Pirnat vsaki 2 meseca težke ječe.
Uublianske novice.
lj Lažnjive vesti širijo komunistični hujskači o dogodkih na Zaloški cesti. Trde, da so duhovniki začeli najprvo streljati iz Leonišča. Opozarjamo občinstvo naj se ne da begati. V Leonišču stanuje duhovnik Jan. Kalan. Kdor ga pozna, bo vedel, da je to grda laž. Krivci in povzročitelji nedolžnih žrtev se v svoji satanski hudobiji hočejo oprati s tem, da dolže nedolžne ljudi ter hujskajo proti duhovnom.
lj Komunistični teror in laži. Z obupno strastjo so se vrgli včeraj ljubljanski komunisti na agitacijo za generalno stavko, na rešitev potapljajoče se komunis ~-ne ladje. Med prebivalstvo in po trgovinah so širili šest različnih letakov, eden bolj krvav in srdit ko drug. Groženj na koše proti vsem, ki nočejo biti komunisti. Tudi ustno so obdelovali delavce z grožnjami in lažmi, n. pr. da hoče vlada železniš! ;m vpokojencem vzeti pokojnine, ravnota o vpokojencem v tobačni tovarni itd Koi iu-nistom pač teče voda v grlo, zato lelajo po geslu: Pomagaj, kar pomagati nore! Uboga, zaslepljena masa, ki jim gre v mrežo!
lj Javno brezplačno cepljenje zoper koze vršilo se bode v Mestnem domu v sredo 5. in 12. laja 1920 ter petek 7. in 14. maja; za Sp. Šiško v torek 4. maja 1920 v ljudski šoli; za Vodmat v ponedeljek 3. maja 1920 v mestni ubožnici; za barje v ponedeljek 10. maja 1920 v barjanski šoli. Cepljenje se prične vsakokrat ob 4. uri popoldne. Vsi starši, kojih otroci še niso cepljeni, se poživljajo, da jih prineso k cepljenju in pa k pregledu cepljencev, ki se vrši teden dni kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu se bodo izdajala spričevala o cepljenju, ki so potrebna pri sprejemu otrok v ljudsko šolo. Podrobnosti so razvidne iz razglasov, ki so nabiti po mestu in pa na mestni deski.
lj Na državni obrtni Soli v Ljubljani se prične II. delni tečaj za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah v ponedeljek, dne 3. maja t. 1. Oni gg. učitelji in učiteljice, ki so vložili prošnjo za sprejem, naj se zglasijo ta dan ob
8. uri v ravnateljevi pisarni n»Tedea«g* zavoda.
lj Otroška tragedija. Jutri ob 8. ort zvečer se bo v Ljudskem domu predstava Schonherrove drame »Otroi« tragedija«. Vstopnice se bodo dobile sutn cel dan v pisarni v Ljudskem domu, g*®** in jutri dopoldneva v trafiki gospe Mo®' ceve v Kopitarjevi ulici.
lj Strogo kaznovana hazardista. Okraf-ni sodnik g. Avsec je razpravljal 21. »* *• o ovadbi proti Ferdinandu Karnu, Franc« Urhu in proti Francu Živecuj ker sta pr’* dva igrala »ajns«; postopanje proti Anton* Zajcu, kateri je tudi igral »ajns«, se je ločilo. Ferdinand Kern pove, da je brez P£ sla in živi pri svojem očetu. Kaznovan 1* že bil, ker je nesel tobak iz tobačne tovaf’ ne; tudi radi razžaljenja časti je bil že novan. Brez posla je Kern že 3 mesece,» očeta se pustite preživljati!« ogorčen ** kliče sodnik nad Kernom, »tako mlad krepak človek, kakor ste Vi!« France J je prinesel iz Amerike, kjer je delal * dokopih, 180.000 jugoslovanskih kron; ^ hranilnici ima naloženih 98.000 kron, * ® ko to, da se ne oženite?« vpraša moža s nik. »Prestar sem!« — »E, z Vašim d®n? jem si lahko izbirate in dobite f0 ženo,« svetuje g. sodnik možu, V gostilno sta Anton Zajec in Ferdinand K-e spravila Urha, »Ajns« so igrali; Urh je P . igral 7—8 tisoč kron; nabavil si je n® obleke, 2200 kron je zapra\il. Obtoženi vic ni bil pri igri zraven, gostilne nima ' marveč njegova žena. Ko je prišel on mov, niso sploh več kvartali. Urh pravl* , on sploh ne zna igre »ajns« dobro vsled česar pravi sodnik: »Amerikanke, ne bo znal,« Sodnik razglasi sodbo: živ*c _ oprosti od obtožbe; Kem se pa obsod*
100 dni zapora, Urh pa na 1000 kron g‘° ‘ Igra »ajns« je samaposebi prepovedana zardna igra. Po zakonu znaša kazen... 1800 K, Ker se danes ljudje odtegujejo lu in ker se pusti Kem preživljati od s ^ , Q ga očeta, sem mu moral denarno P° 1000 kron izpremeniti v 100 dni zap° ' Urh pravi, da se mu zdi kazen PreV^.Ji »No, če ste zaigrali 15.000 kron, boste lahko revežem dali 2000 kron,« —_ šel advokata vprašati, kaj mi je storiti-« »Vas bo pa še advokat 1000 kron stal,*
Razne novice«
r Zaradi pomanjkanja živil — ST°*10^
Krakovski »Naprčd« poroča, da namer® . uprava jetnišnice v Vadovicih vsled P® manjkanja vsakdanje hrane, zlasti Pa ha in moke, izpustila iz ječ vse jetnik6,
r Nepismenost v Ameriki. Neko no poročilo ugotavlja, da je sedaj v Ženih državah okroglo 6 milijonov ana ,. betov, od katerih je 68 %. tamkaj r°Jefl
r Amerikanska reklama. Prejšnje . se smo pod' pojm »amerikamsko« z m vse, kar je bilo kričavega, širokoUS‘®e® in obenem puhlega. Označba »ameri*1® sko« je pomenila nekaj nesolidnega, nfT e. nega. V svetovni vojni smo dobili v A ričanih in njihovem načinu druge P°l. ^ Zato človeka čudno preseneti, ako na‘e(j na ameriški časnik in tam — posebno & . oglasi — zopet najde tisto nesolidno čavost, ki smo jo preje označevali z rikansko«. Saj je umevno, če se na y način ponuja npr, loščilo za čevlje u mijevi podpetniki ali kak liker. Amp^k ^ zdravnik priobčuje v oglasu svojo 9jj. pr|. se priporoča tako-le: »Ali ste bolni' ' a dite k meni, jaz vas ozdravim, če vas o niso mogli. Jaz na čudežen način z£*ra-|(e naduho, božjast, .. itd. vse bolezni ^ ^ in ženske » v najkrajšem času in P° žji ceni« — presega to pač vse evr°Pefi-pojme o dopustnosti. To je pač — aD1j,e-kanska reklama v najslabšem pomeni* sede.
Harodrio piedišce.
S®
Cenjenim gg. abonentom, Ker ^
gg. abonenti niso odzvali prošnji UP1 ^ glede abonementa, prosi se ponovn°'. do 25. t. m. podaljšajo ali pa odkažejo a nement. V nasprotnem slučaju bo UPr r0t prisiljena dotične sedeže brez ozira P ^ dati, ter za eventualne neugodnosti govorna.	,
Opera.	t,	n	P*
24. aprila, sobota: »Žongler«, Ab° ■
25. aprila, nedelja:	»Rigoleto«. abon.
26. aprila, ponedeljek: zaprto.
Drama.	ab.
24. aprila, sobota: »Smrtni ples«. ^|*}ca«'
25. aprila, nedelja, popoldne:	»S&' Znižane cene. Izven abon. — Zvečer-loma« — »Slepci«. Izven abon.
Zavedajte se svoje politične P*1? nosti! Darujte v sklad SLS!
Odgovorni urednik Jože Rot®r' ^ Izdajatelj konzorcij »VeCernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« *