LETO IX. posebna izdaja september 1983 glasilo szdl občine logatec Logaške NOVICE Ob našem prazničnem dnevu Letošnji občinski praznik je za naso oDcino in občane Logatca toliko pomembnejši, k©r tokrat proslavljamo tudi zgodovinski jubilej - 40-letnico ustanovitve Logaškega bataljona v Žibršah Sestavljali so ga večinoma mladi Logačani, ki so 12. septembra 1943. leta ^lozično stopali v partizanske vrste Veliko teh je žrtvovalo svoja mlada živ-'eija za to, da mi svobodno živimo in si v naši domovini gradimo in ustvar-larno boljšo in lepšo bodočnost. Zato smo si Logačani izbrali ta dan za svoj paznik. V počastitev praznovanja občinskega praznika bo 4. septembra v L°9atcu 6. srečanje borcev in aktivistov Notranjske. Že sedaj izrekamo Vsem udeležencem srečanja dobrodošlico in ugodno počutje. Letos praznujemo v naši občini več pomembnih jubilejev: ~ Osnovna šola »8. talcev« Logatec praznuje 100-letnico ustanovitve in °bstoja; ~ Godba na pihala Logatec 70-letnico delovanja: . ~ Slovenijales - Kombinat lesne industrije Logatec 30-letnico ustanovitve * Planinsko društvo Logatec 10 letnico obstoja . ^a pomembne delovne uspehe vsem delovnim kolektivom, organizacijam n društvom ob njihovih jubilejih iskrene čestitke z željo za njihov nadaljnji "aPredek in razvoj Vsako leto ob tem prazničnem času navadno ugotavljamo tudi uspehe in euspene preteklega obdobja Zato naj navedem nekaj najpomembnejših aeistev. gospodarska rast kaže, da je bilo poslovanje delovnih organizacij v predem letu več ali manj uspešno j" Celotni dohodek gospodarstva občine je porastel od prejšnjega leta za /o. n - Primerljivi doseženi dohodek vključno z amortizacijo, je bil večji za 10,1 * Cisti dohodek pa je bil manjši za 3,3 %. I Akumulacija za razširitev materialne osnove dela se je od prejšnjega * znižala za 25,6 %. I*** te nezavidljive rezultate gospodarjenja, ki so nekateri slabši v primer-vi z letom 1981, so predvsem vplivali povečani materialni stroški zaradi a,no naraščajočih cen reprodukcijskega materiala, medtem ko so bile ^e končnim izdelkom zamrznjene 'a neusklajena gospodarska gibanja so negativno delovala na celotno ("°sPodarstvo občine, zlasti sta bila pri tem najbolj prizadeta TOZD a Valkar n Stavbno pohištvo Logatec, ki jima je rentabilnost in akumulativna spo- rost leta 1982 v primerjavi z letom 1981 znatno upadla del 6naar navzllc ,em zaostrenim pogojem gospodarjenja so leta 1982 vse lan*"16 or9anizaciie svoje poslovanje več ali manj zaključile s pozitivnim ti- ^čnim izidom brez poslovnih izgub S6 rend poslovnih dosežkov za I. polletje 1983 pa kaže ugodnejšo rast nali Sospodarstva To pomeni, da so vse delovne organizacije v tem I. po-ra?g Sv°Je poslovanje uspešno zaključile z ugodnim finančnim rezultatom, Va| n PetROL Tozd Gostinstvo LOM Ta je v tem I, polletju okrnjeno poslo-v0s*a,adi izvajanja naložbenih del Zgrajene so dodatne gostinske zmoglji- p' v vrednosti 55 milijonov din, ki že služijo svojemu namenu Si nrav za'o je v drugi polovici leta v tej temeljni organizaciji pričakovati bolj-^°slovni uspeh m delovne organizacije so prav tako dosegle ugodne rezultate v izvozil^ ^erJenosti na konvertibilno področje. Vrednost izvoza predstavlja letno ^ 10 milijonov dolarjev. kQn.naSi občini je največji izvoznik KLI Logatec - TOZD Drobno pohištvo, ki "aio nuirano izvaža in povečuje izvoz Tudi v prihodnje mora to postati stalna . 9a naših delovnih organizacij be(0 *^NIK je v svoji dejavnosti v tem obdobju znatno povečal produkcijo v6||j(ns, borca proti razrednemu izkoriščanju Njegovo politično, idejno, organi-*a<%ko delo v sokolski organizaciji Logatcu je bilo neprecenljive Rednosti za razvoj ljudske zavesti in °dpo "vri. kol loti ra proti vsem nazadnjaškim si-Zato ni slučajno, da so člani soške organizacije v Logatcu v ce- 'Pristopili v Osvobodilno fonto in ki pa je postal 3. bataljon rešernove brigade. Tako je eiansko prenehal obstojati °9aški bataljon, takšen kot ' bil formiran pred dvema Mečema v Žibršah. skupščina občine Loga-e° je za svoj občinski p»*nik določila 12. sep- 6fnber. Ta dan je izbran za- *J" Pomembnega dogodka 'etu 1943, ko sta KPS in organizirali množičen "hod mladincev v partizane. ^ako množičen, organizi-j, n in istočasni odhod v par-*arie okoli 200 pretežno adincev - prostovoljcev iz y 2rT1eroma majhnega logaš- 99 območja, pomeni v na-^nosvobodilnem gibanju °venije poseben ' primer, sti Ce upoštevamo zelo tak razmere na območju ^kratne občine Logatec in i Posebno samega mesta ^.^atec. Tudi dejstvo, da je j a ustanovljena takšna eno-r "~ Partizanski bataljon, sko-[!* Vključno iz prebivalcev vui^atca in OKol'ce' )e močno Sj IVa,o na moralno politične nie v Logatcu in okolici. a Partizanski bataljon je bil največja enota, ki se je med NOB ustanovila na območju logaške občine in ki so jo sestavljali pretežno mladinci - prostovoljci Logatca in okolice. Skupščina občine Logatec je dne 6. septembra 1975 podelila domicil logaškemu bataljonu, na zboru borcev in aktivistov Notranjske 9. 7. 1975 v Logatcu pa je podelila zastavo Logaškemu bataljonu. Od približno 200 borcev, ki so bili ob formiranju bataljona v Žibršah, je danes živih še 83 borcev, 62 jih je padlo v partizanih, 48 pa jih je umrlo po vojni. Letos bomo slavili v septembru 40-letnico ustanovitve Logaškega bataljona, zato bo vsem živečim borcem podeljena 10. 9. 1983 na zboru skupnosti borcev Logaškega bataljona »Medalja borca Logaškega bataljona«. Na področju Žibrš bo odkrita tudi spominska plošča kot pomnik na 12. september 1943, ko je bil ustanovljen Logaški bataljon. Skupščina občine Logatec bo na slavnostni seji 10. 9.1983 podelila logaškemu bataljonu občinsko priznanje »12. september«. Kombinat lesne industrije Logatec bo sprejel pokroviteljstvo nad Logaškim bataljonom, skupnost borcev Logaškega bataljona pa bo podelila družbenim in delovnim organizacijam plaketo skupnosti borcev Logaškega bataljona v zahvalo za dosedanje sodelovanje. Borci Logaškega bataljona se zavedamo, da sami vseh teh nalog ne bi mogli izvršiti, zato smo vsem prav iz srca hvaležni za sodelovanje in pomoč ter izrekamo zahvalo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izvrševanju zastavljenih nalog. Obljubljamo pa, da bomo vedno in povsod pomagali v okviru naših možnosti izvajati naloge na prenašanju tradicij naše borbene revolucije na mlade, na katerih leži nadaljnja izgradnja naše socialistične domovine ter bodočnost bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Bojan Ožbolt Preskrba v Logatcu Čeprav naša pot marsikdaj vodi v trgovino, pa o njej do zdaj še ni bilo dosti zapisanega v našem časopisu. Še najraje pogodrnjamo, češ da je založenost slaba, da je ta ali oni trgovec bil neprijazen in podobno. Malokdaj pa se skušamo vživeti v njihove probleme, kaj šele da bi jim pri razreševanju pomagali. Ko je problematik;* žgotu. želimo, da jo trgovci rešujejo sami, morda še naštejemo kakšen" občinski organ, ki mora priskočiti na pomoč, ne spomnimo pa se ob tem na druge oblike pomoči, ki bi bile še kako dobrodošle Vsi vemo, da imamo v večji KS potrošniške svete, ki naj bi odigrali svojo vlogo na ta način, da bi trgovcem svetovali pri razreševanju določene problematike, po drugi strani pa bi poskušali občanom razložiti težave, ki se občasno pojavljajo. Prav potrošniški sveti bi morali v takšnih trenutkih odigrati svojo vlogo. Ta način dela bo treba v prihodnje bolj uveljavljati, sicer bo zadovoljevanje občanov tudi v prihodnje odvisno le od prizadevanja trgov cev. Če pogledamo založenost naših trgovin s prehrambenimi artikli, po tem lahko kar z zadovoljstvom ugo tovimo, da je bila založenost v Logatcu dovolj dobra Še posebno se to odrazi, če jo primerjamo z zalo-ženostjo v Ljubljani in bližnji okolici. Res je tu in tam malo zaškripalo, vendar pa smo bili potrošniki prej ali slej zadovoljeni. Ko je marsikje primanjkovalo praška, sladkorja, olja ali drugih stvari, smo to pri nas skoraj vedno imeli Da ni prihajalo do prehudih pomanjkanj, se imamo v veliki meri zahvaliti občinskim rezervam, iz katerih so pravočasno in učinkovito priskočili na pomoč Če pri tem ne bi bilo odtekanja raznih artiklov (prašek, olje itd.) tudi izven občine, bi bili naši občani lahko vedno preskrbljeni. Tudi pomoč Kmetijske zadruge je bila učinkovita predvsem pri preskrbi z mesom in siri. Večkrat so bile potrebne intervencije pri Mercatorju in Tovarni mesnih izdelkov, da so se stvari vsaj za silo reševale. Pri preskrbi z mesom pa so v veliki meri pripomogle še Emona in Hmezad. Ko ni bilo nikjer dobiti mesa, sta nam prav ti dve organizaciji reševali problematiko preskrbe z mesom in mesnimi izdelki Želeli bi vsaj v kratkem opozoriti tudi na kulturo nakupovanja, ki le ni pri vseh takšna, da bi bili z njo zadovoljni. To se opazi predvsem v času, ko je v trgovini množica ljudi in želijo vsi čimhitreje dobiti blago in ga plačati. Takrat lahko slišimo precej pripomb, ki nikakor niso na mestu Če zmanjka kakšne stvari (kruha, mleka ali podobno) potem je srd še večji. Ne znamo preceniti, da je težko naročati in tudi dobiti takšno količino, ki bi zadovoljila vse potrošnike Pojavljajo se še tudi posamezniki, ki pozabijo, da je samopostrežni način organiziran tako da je treba pri blagajni nabrano blago v celoti plačati. K sreči so to le posamezniki in še to redki. Če že govorimo o kulturi nakupovanja, je treba reči, da se ta še v najbolj negativnem pogledu odraža po odhodu iz trgovine. Kar precejšnje število nakupovalcev ne ve, da je treba razne ovitke (sladoledov, žvečilnih gumijev ipd.) odložiti v smetnjake, ne pa metati po tleh, misleč, da so ljudje plačani, da to pospravijo. Videz kraja in ljudi se zrcali tudi v odnosu do čistoče in urejenosti Mislim, da je prav, da omenimo tudi to, da se ljudje nikakor ne morejo navaditi hoditi po cesti in pločnikih, kar se posebej odraža pri novi trgovini Mercator, ko kljub raznim ograjam hodijo po zelenici V letošnjem času je prišlo večkrat do spreminjanja delovnega časa Mislimo, da so sedaj stvari stekle in da ne bo več premikanja časa odprtja in zaprtja trgovin Pri občanih obstajajo želje, da bi bile trgovine odprte do 2000 ure, kar pa je trenutno zaradi prevozov onemogočeno. Prav je, da omenimo tudi to, da sta trgovini na Tovarniški ulici in v KS Tabor postali pretesni Zato bo nujno potrebno razmišljati o razširitvi teh trgovin in tudi o gradnji še kakšne trgovine v novih soseskah. Takft bomo lažje reševali žgoče probleme občanov na tem področju. Bogonni Ajdic ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OBVfcSTILO porabnikom bencinskih bonov Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Logatec naproša voznike motornih vozil, naj dvignejo bencinske bone v dneh, ki bodo določeni za posamezno krajevno skupnost. Vozniki bodo o času delitve pravočasno obveščeni. Dogajalo se je, da so posamezniki prihajali po bone tudi še v juniju, čep-' ravje bila delitev ob koncu aprila. To otežuje delo upravnega organa za not ranje zadeve. Zato prosimo voznike, naj bodo disciplinirani in dvignejo bone v določenih dnevih. NAČELNIK ODDELKA Franc Korenč OOOOCOOOCOOOOOOOOOOOOOCKDOOCOOCOOOCOOOTO Uspešno gospodarjenje v I. polletju 1983 v TOK Gozdarstvo Logatec V preteklem polletnem obdobju smo v TOK Gozdarstvo Logatec poslovali uspešno. Planske obveznosti blagovne proizvodnje pridobivanja lesa smo prvič od obstoja TOK Gozdarstva Logatec realizirali 53 %, čeprav je gozdno proizvodnjo v februarju in marcu onemogočila debela snežna odeja. Tedaj smo zaposlili fizične delavce na KLI-ju v TOZD-u Drobno pohištvo. Celotni prihodek je bil realiziran v odnosu na plan 61 %, glede na leto 1982 pa je indeks 144. Porabljena sredstva so dosežena 64 %. Dohodek je realiziran 56 %, indeksni odnos glede na leto 1982 pa je 134. Obseg in strauktura izkoriščanja gozdov sta pogojena z vlaganji v biološke in tehnične naložbe ter gozdne ceste. V letošnjem letu smo zaključili z deli na dveh gozdnih cestah in sicer Martinj hrib-Gradiš-če - dolžina ceste 3.05 km in 77-tovska grapa-Trate - dolžina ceste 2,15 km. Z gradnjo gozdnih cest Gradišče-Košovec v ko. Gor. Logatec in Novosveški tali-Strnad bomo pričeli v začetku avgusta 1983. Poleg gozdnih cest bomo zgradili še 18 km traktorskih vlak. Območna in republiška SlS-a za gozdarstvo nam vsako leto namenita sredstva za obnovo, nego in varstvo gozdov skupaj s porabniki lesne surovine. TOK Gozdarstvo Logatec si bo še v prihodnje prizadevalo skupno s kmeti-gozdnimi posestniki prispevati svoj delež k splošnim naporom za stabilizacijo, saj je les naša edina obnovljiva surovina, gozd pa naše bogastvo. F. Mihevc Poročilo o polletnem poslovanju Konfekcije V prvi polovici leta smo dosegli zelo dobre rezultate poslovanja napram preteklemu letu istega obdobja: VI/82 Vl/83ln- deks Celotni prihodek Dohodek Izvoz-fakt. real. Akumul. Posl. skl. 69.492.297,00 26.796.456,10 1.517.892,70 7.497.694,20 6.827/782,80 95.522.151,10 137 37.936.512,15 142 3.128.418,35 206 12.971.026,80 173 11.946.167,10 175 Takšne uspehe smo dosegli predvsem zaradi pravočasne nabave surovin in povečanja produktivnosti v proizvodnji. Vsa predčasna nabava je bila možna vsled devizne participacije, katero je naša delovna organizacija odstopala dobaviteljem, to pa tudi kaže, kako nujen je izvoz tudi za nabavo materiala za domače tržišče. Prav zato smo bistveno povečali pogodbe za izvoz, pri tem pa nastajajo težave za pravočasne dobave zaključenega blaga na domačem tržišču. V enoti Protektor /e delo potekalo brez zastojev, saj je bila nabava materiala pravočasna, tako smo dosegli in presegli fizični in finančni polletni plan. Tudi za v naprej so izgledi dokaj ugodni, v kolikor ne pride do nepredvidenih zastojev. Osebni dohodki so ostali na nivoju OD v mesecu decembru 1982, medtem, ko bo v drugem polletju treba upoštevati doseženo rast dohodka, s tem pa tudi popravek osebnih dohodkov. Uspehi prvega polletja pa nam je garancija uspešnega poslovanja do konca leta. Anton Jernejčič Ob večjih prizadevanjih - manjši osebni dohodek Poslovanje Gradnika v 1. polletju 19B3 Gospodarjenje Gradnika v letošnjem prvem polletju je bilo ukleščeno v primež krize, ki je tako značilna za gradbeništvo. Razmere v svoji posledici povzročajo zaostajanje rasti cen za splošno rastjo inflacije, slabšajo položaj gradbenega delavca, s tem ko manjšajo možnost ustvarjanja primernega dohodka Gibanje dohodka, njegova rast, edino daje možnost rasti tudi osebnim dohodkom, ki pa so iz leta v leto stvarno manjši. Stabilizacijska naravnanost vseh naših prizadevanj je dosegla fizično večjo proizvodnjo (ne le številčno) kot lani, vendar so stroški svoje opravili, zato je bil osebni dohodek manjši od prizadevnosti delavcev Gradnika v 1. polletju Iz finančnega poročila izhaja prav gotovo ugodna ugotovitev, da delovna organizacija ni poslovala z izgubo (v nadaljnjem navajamo zaokrožene številke): 1982 1983 mdeks celotni prihodek 93.162.000,- 134 370.000- 144 porabljena sredstva 57.370.000- 84978000- 148 dohodek 35.790 000- 49 391.000- 138 obveznosti iz dohodka 9328000- 13.723.000- 147 čisti dohodek 26.463 000- 35.668.000- 134 - osebni dohodek 18.283 000- 22 781.000,- 124 - skupna poraba 8? stanovanjski del 1 131.000- 985.000- - skupna poraba 119 splošni del 723.000,- 865 000- - rezervni sklad 895.000- 1.235.000- 138 - poslovni sklad 5430 000- 9.802.000- 180 Seveda do konca leta čakajo delavec Gradniku prenekateri napori: os'' varitev prevzetih obveznosti, uskladitev pogodbenih odnosov z investirorj' primerna oskrba z reprodukcijskimi materiali in nadomestnimi deli za strole in opremo. Zbor delavcev je bil docela soglasen ob razmišljanju o rezultat111 1. polletja, da bo moral zavestno vsakdo v okviru svojih del, nalog m poo^ lastil storiti še kaj več za enak oz manjši denar. Taisti zbor delavcev in delavski svet sta soglasno sprejela tudi usmeriti za doseganje boljših učinkov v zaostrenih pogojih gospodarjenja: - boljša izraba delovnega časa, opreme, strojev in materiala, - zmanjšanje stroškov, - prihranek materialov, - prizadevanje za pravočasnejši priliv plačil, - boljša organizacija dela in pogostejše preverjanje razlogov za slabšo o'-ganiziranost, - sankcije zaradi nedelavnosti, nestrokovnosti, neprizadevnosti - nagrada za boljšo, kvalitetnejšo in prizadevnejšo aktivnost. Sprejete usmeritve lahko zagotovijo trdnejši položaj in zadovoljivo socia'' no varnost delavcev za naprej Uspešno prvo polletje 1983 TOZD Valkarton Po preteku šestih mesecev letošnjega leta lahko ugotovimo, da je poslovni rezultat nase TOZD uspešnejši kot smo pravzaprav pričakovali. Že podatek o 25 % povečanju prihodka glede na prejšnje leto pove veliko Na povečan celotni prihodek je vplival predvsem večji obseg proizvodnje v obeh obratih (v obratu proizvodnje valovitega kartona za 1840 ton oz 10 % in v obratu predelave za 1858 ton oz. 19 %); izvoz se je povečal za 24 % ob višji ceni izdelka, ravno tako pa se je povečala tudi produktivnost. Porablje na sredstva so višja za 20 % vendar se je poraba glede na večjo količinsko'proizvodnjo bistveno zmanjšala. Tu je potrebno omeniti uporabo povprečno nižjih gramatur papirjev, zamenjavo nekaterih vrst papirjev, boljšo ceno za papirne odpadke in nižje obračunano amortizacijo po predpisani stopnji, ki je bila v preteklem letu občutno previsoka Tako je dohodek porasel za 64 %, čisti dohodek pa je za 67 % večji kot v I. polletju 1982. Del čistega dohodka porabljenega za OD v I polletju je večji za 27 %, medtem, ko je ostanek čistega dohodka 182 % večji kot v enakem obdobju lanskega leta. To so glavni kazalci oz. rezultati naših skupnih prizadevanj v prvem polletju. Opozoriti velja še na podatek, da so se nam 5. maja dvignile cene vseh papirjev, medtem, ko smo naše cene dvignili šele v mes6 cu juniju. Dejanski rezultat TOZD bi bil tako še boljši, saj »J vse negativne elemente nadomes" s povečano proizvodnjo in pove'8 ze"e nim izvozom v Grčijo. Za dosež' rezultate gre zasluga v veliki "i*1 prodajni službi, ki je zagotovila $ volj naročil in seveda vsem sodel3 cem, ki so se trudili, da so imeli d" volj ustreznih surovin ali pa smo I. vsaj uspeli nadomestiti s primerni'' nadomestili. Prodaja na tujem trgu je bila d«' volj uspešna, čeprav smo imeli P'0 bleme pri zagotovitvi kvalitetnih s^ rovin (Plaški). Prav zaradi tega sf storili prve korake pri sporazum*"., nju za skupen izvoz z Natronk" ( Maglaja, ki nam je že dobavila Pr količine papirja. Naročil imamo ,r( nutno dovolj, tako, da tudi za d'^ polletje programiramo proizvod^ ki naj ne bi bila slabša kot v minu'^ obdobju, še posebno ob dejstvu, je trenutno surovin dovolj, ven" bomo morali strmeti k znižev*" vrednosti zalog do tiste meje, Ki f( gotavlja optimalno programiranji organiziranje proizvodnje. ^ Ekonomska sanacija se za na TOZD torej uspešno uveljavlja ^ tistem delu, ki je odvisen od na5■ ■ . . ni1 tukaj delamo. Z našim vztrajnim zadevanjem in prenašanjem de"\ nega elana in vzpodbud pa lal\, vplivamo tudi na delo drugih, P1, vsem naših dobaviteljev in kupc jt Mitja RU^lf