IZ SREDNJEVISOKONEMŠKE LIRIKE Poslovenil  Dušan  Ludvik
Kiirenberški NJENA PESEM
Kadar koli sama
le v srajčici stojim pa v mislih, žlahtni vitez,
pri tebi se mudim, kot rože v rani rosi
mi lica pordeče — in pregloboka žalost
napolni mi srce.
NJEGOVA PESEM
Medlo sijoča zvezda
se skrije za goro, gospa, ko me zagledaš,
naredi prav tako, s pogledi svojimi izberi
si drugega moža. Tako, kaj naju veže,
prav nihče ne spozna.
PESEM O SOKOLU
Sokola sem redila
več kakor leto dni. A ko sem ga vzgojila,
kot sem želela si, in sem v njegovo perje
uvezla mu zlato, se dvignil je visoko,
drugam odletel čez goro.
1017
Čez čas ga uzrem, kako se
lepo spreleta: jermenček s svilo opreden
11111 nogo opleta, v njegovem perju sije
rdečkasto zlato. Bog, združi jih, ki tudi
ljubiti hočejo zvesto.
1018